OSREDNJA KNJIŽNICA l CELJE j Celje - skladišče D-Per Liboje, september 1983 Leto 26 — Številka 2 GOB IBS e GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE V boljšem delu je rešitev problemov Pred nekaj dnevi je Delavska enotnost objavila članek "delati je častno”. Članek v strnjeni obliki zajema vso gospodarsko problematiko naše dežele. Članek je aktualen tudi za naše konkretne razmere in ga zato povzemamo. "Pred nami je nova težka preizkušnja: dolgo in težavno obdobje prave stabilizacije gospodarstva; vračanja v tujini sposojenih sredstev, vračanja poslovnega ugleda Jugoslavije kot celote in njenih gospodarskih subjektov; ohranjanja notranje in zunanje politične stabilnosti dežele in ohranjanje živ-ljenskega standarda na ravni skoraj srednje razvite industrijske dežele. Pravih sedem suhih let, iz katerih pa se bomo izvlekli le vsi skupaj, kot celota in če bomo okrepili naš notranji sistem in zunanjo politiko. Posamične raču-nice pa se nikomur ne bodo izšle. Takšen je gospodarski položaj pri nas, ki pa se bo kvečjemu še poslabšal, če ne bomo pošteno poprijeli za delo. Nič drugega nas ne bo izvleklo iz težav, kot več dela in boljše delo slehernega med nami. Tako tistega delavca, ki že sedaj dobiva nizke, prenizke osebne dohodke, kot tistega, ki, glede na debelino kuverte vsak mesec daje na delovnem mestu mnogo premalo od sebe. Samo to je važno ta trenutek in bo edinole važno še precej časa. Da je to oguljena fraza bo marsikdo dejal. "O tem nam kar naprej trobijo, pa nič". Prav v tej točki pa je žarišče naših skrbi in težav, vsaj tako se nam (kar precej upravičeno) dozdeva. Občutek imamo, da smo se v zadnjem desetletju, ko so nas tuji posojilodajalci "dobrodušno” zalagali z novimi in novimi posojili, nekako odvadili delati, potruditi se pri delu. Vemo pa, da gos- tilničar, ki pije s svojimi gosti, ni dolgo lastnik gostilne. Tako nekako smo se tudi mi, celotna družba in večina subjektov in posameznikov v njej, obnašali. Pa ne samo, da smo pretirano veseljačili, potem, ko so se začele pojavljati prve težave, nekako nismo zmogli ali znali spremeniti obnašanja. Tako ni naključje, daje pred tremi leti, ko smo se začeli resneje ubadati s stabilizacijo, visok vladni funkcionar vzkliknil: ”Ni slabo, da so nas stisnile težave. Tako bomo vsaj prisiljeni resneje delati”. Naslednja leta smo se ob vsaki analizi gospodarskega položaja "zakleli", da bomo od "zdaj naprej resno začeli razreševati težave in drugače delati”. Naredili pa seveda nismo dosti. Zdaj smo ponovno v položaju, ko moramo reči: "Samo delo nas lahko izvleče iz težav!" Toda, ali se bomo tako, kakor zdaj govorimo, tudi obnašali? Ali bomo zmogli tako na hitro — ko nam ni uspelo v nekaj letih — spremeniti nemaren odnos do dela in zlasti do rezultatov dela? Ali pa bodo spet mnogi — preštevilni — mislili, da položaj ni tako resen, da bi od njih zahteval skrajno prizadevnost in nesebično požrtvovalnost pri naporih za stabilizacijo gospodarskega položaja. Kje smo, bo pokazala bližnja, kar preveč bližnja prihodnost. Že čez pol leta bomo vedeli, ali smo bili vredni (ponovnega) zaupanja tujih posojilodajalcev. Če se bo izkazalo, da nismo — kdo bo kriv? Nekateri sodijo, da za sedanji položaj nismo krivi izključno sami ali naš druž- benopolitični sistem, češ da se s podobnimi ali večjimi težavami ubada veliko število držav z drugačnim političnim in ekonomskim sistemom. Čez pol leta dvoma o morebitni krivdi za še težji položaj ne bo. Pa tudi možnosti, da bi položaj popravili, bo mnogo manj. Zato poprimimo, dokler imamo še možnost poprijeti za kaj! Naj nam ne bo nerodno ali pod častjo pošteno delati za malo denarja... Vse to, kar je napisano o odnosu do dela velja tudi za našo delovno sredino. Tudi mi sestavljamo vsako leto akcijske ali stabilizacijske programe, v katerih se zaklinjamo, da bomo v bodoče izboljšali delovno in tehnološko disciplino, da bomo povečali produktivnost dela, povečali efektivno koriščenje delovnega časa, povečali pazljivost pri delu in zmanjšali izmečke ter obseg izdelkov nižjih vrst. Zagotavljamo, da bomo delali res kot dobri gospodarji. Kako pa delamo v resnici po vseh teh obljubah in sklepih. V delovni organizaciji imamo del zaposlenih, kateri svoje delo opravljajo res vzorno in praktično ne potrebujejo nobene kontrole nad svojim delom. Na srečo je takšnih ljudi kar precej in ti so temelj proizvodnje in še kar dobrih poslovnih rezultatov. Imamo pa drugi del zaposlenih, ki niso še nikoli pošteno delali in iščejo samo koristi ter praktično izkoriščajo tisti res delovni del kolektiva. Obnašajo se skrajno neodgovorno in pogosto spravljajo s svojim nevestnim delom v nevarnost delovno organizacijo in svoje sodelavce. Ne samo da si takšni ne zaslužijo svoje plače, temveč jo s tem, ko s svojim nevestnim delom povzročajo škodo znižujejo tudi drugim. Pred kratkim je bil disciplinsko odpuščen tov. Kozovinc Štefan in to zaradi neopravičenih izostankov in alkoholizma. To je sicer oče dveh mladoletnih otrok in težak socialni primer. Poizkušali smo vse, da ga spravimo na normalno pot in to z opominjanjem, kaznovanjem in zdravljenjem, vendar brez uspeha. Vse ima svoje meje in tudi takšni ter podobni primeri. Delovna organizacija ni socialna ustanova. Delovna organizacija naj res nudi socialno varnost tistim delavcem, ki se zavedajo svojih dolžnosti do dela in gospodarjenja. Ne more pa biti pribežališče za alkoholike, lenuhe in podobne. "toleriranje takšnega stanja izpodkopata temelje socialne varnosti tistim dobrim delavcem, ki se res trudijo pri delu. V zaščito dobrih delavcev smo dolžni izkoreniniti lenobo in podobne delikventnosti. Doslej smo se takšnemu javnemu obravnavanju posameznih primerov izogibali, ker smo menili, da meče slabo luč na celotni kolektiv. V bodoče se temu ne bomo. Naj tudi javnost ve, da smo se čvrsto odločili razčistiti z vsemi tistimi, ki ne bodo izpolnjevali samoupravno sprejetih obveznosti. T.F. NAŠE POSLOVANJE V OBDOBJU JANUAR — JUNIJ 1983 Spet smo v času, ko ugotavljamo kakšne rezultate smo ustvarili v določenem obdobju. Pred nami je polletni obračun poslovanja, ki je v primerjavi s situacijo v našem gospodarstvu dokaj dober. Kljub uvoznim restrikcijam, težavam z nabavo materiala in surovin, kljub povečanju nabavnih cen smo dosegli v prvem polletju dober uspeh. Proizvedli smo 3.280 ton izdelkov v vrednosti 262.992.300,— din, prodali pa 3.630,7 ton izdelkov v vrednosti 275.555.500,— din. Začetne zaloge smo v tem obdobju zmanjšali za 350,7 ton. Rezultati poslovanja za delovno organizacijo KIL Plan Realizac. Realizac. Indeks Elementi I. polletje 6 mes. 1982 6 mes. 1983 plan 83/82 CEL. PRIHODEK 268.472.400 255.597.565,47 338.726.515,56 126 133 Porabljena sred. 157.681.600 •143.000.964,91 191.573.229,25 121 134 DOHODEK 110.790.800 112.596.600,56 147.153.286,31 133 131 Obveznosti 20.557.750 21.683.459,74 23.547.452,90 115 109 Delež 406.600 259.263,30 30.312,97 7 12 ČISTI DOHODEK 89.826.450 90.653.877,52 123.575.520,44 138 136 BOD 67.379.050 53.604.119,85 60.921.417,75 90 114 Ostanek za sklade 22.447.400 37.049.757,67 62.654.102,69 279 169 — za stan. izgr. 3.035.500 2.366.161,25 2.566.478,70 85 108 — SSP 3.306.100 7.158.055,31 12.477.474,05 377 174 — poslov, sklad 13.175.150 24.589.759,10 43.769.857,86 332 178 — rez. sklad 2.930.650 2.935.782,01 3.840.292,08 131 131 Dosegli smo za 31 Vo večji dohodek kot v istem obdobju lani in za 33 % večjega kot smo planirali. Obveznosti iz dohodka so bile samo za 9 % večje kot lani in 15 % večje kot smo planirali tako, da nam je ostalo več sredstev za čisti dohodek. Zaradi že znanih zaostritev pri izplačilih osebnih dohodkov nismo povečali, ampak smo jih izplačevali na ravni meseca decembra 1982. Nekoliko so se povečale samo obremenitve osebnih dohodkov. Porast bruto mase v primerjavi z istim obdobjem lani je samo 14 %, v primerjavi s planom pa celo pod planiranim, to^pa zaradi zmanjšanega števila zaposlenih. Planirali smo, da bomo zaposlovali 522 delavcev (izračunano iz opravljenih ur dela), dejansko pa jih je bilo zaposlenih samo 506 delavcev. Končni rezultat DO KIL v prvem polletju je ostanek za sklade 62.654.102,69 din, kar je kar za 179 °7o več kot smo planirali in za 69 % več kot v istem obdobju lani. Po TOZD so rezultati različni. Najboljše rezultate je dosegla TOZD KERAMIKA, ki ji je ostalo za razporeditev na sklade kar 54.060.598,14 din. V TOZD PLOŠČICE je kljub velikemu porastu celotnega prihodka v primerjavi s planom (28 %) in z istim obdobjem lani (50 Vo) ostalo za sklade samo 743.274,95 din. Največjo obremenitev predstavljajo materialni stroški in obveznosti iz dohodka. Kar 91 °7o vseh obremenitev. Masa za osebne dohodke predstavlja 7 % vseh obremenitev in je za 13 °7o večja od mase obračunane v istem obdobju lani. V TOZD GRAFIT ni bil dosežen planirani celotni prihodek, porabljenih sredstev pa je bilo več kot pa smo planirali in več kot lani. Dohodek znaša 4.415.085,12 din. TOZD Grafit je zmanjšal prispevek za pokrivanje stroškov DSSS za 500.000,— din, ki je dan kot posojilo. Ostanek za sklade znaša 300.747,15 din. S tem lahko v celoti TOZD pokrije sklad za stanovanjsko izgradnjo in rezervni sklad, medtem ko sklad skupne porabe ne pokrije v celoti (niso še obračunane dajatve po družbenem dogovoru za komunalo). DSSS je s sredstvi, ki jih je imela na razpolago gospodarila zelo dobro in ustvarila ostanek za sklade v vrednosti 7.549.482,45 din. Zaradi tako dobrih rezultatov poslovanja je bilo sklenjeno na zborih, da se za dobro poslovanje v prvem polletju obračuna v TOZD Keramika nagrada 25 °!o od poprečnega OD na zaposlenega in v DSSS 20 % od poprečnega OD na zaposlenega. V TOZD Ploščice in Grafit se nagrada ne obračuna. Za vse TOZD in DSSS pa se zviša osnovna vrednost točke za 20 %. G.S. KAZALCI POSLOVANJA V PRIMERJAVI S POPREČJEM PANOGE Združenje vseh proizvajalcev keramičnih proizvodov v Jugoslaviji Keramika-union nam vsako leto pošlje kazalce poslovanja za celotno proizvodnjo keramičnih izdelkov v Jugoslaviji. Ti podatki prispejo k nam pozno, s tem je tudi naša primerjava kazalcev gospodarjenja pozna in manj aktualna kot bi bila takoj po zaključnem obdobju. Analiza kazalcev poslovanja v primer- javi s poprečjem panoge je izvršena za proizvodnjo keramike in ploščic, ne pa za grafitne lonce. V proizvodnji grafitnih loncev smo edini proizvajalci v Jugoslaviji in primerjava s poprečjem panoge ni možna. TOZD Keramika je v letu 1982 poslovala razmeroma ugodno, glede na poprečje v proizvodnji keramike in por- celana za gospodinjstvo. V letu 1982 je ustvarila 556.863 din dohodka na delavca, to je 32 °7o več kot leta 1981 in za 52 % več kot znaša poprečje panoge za leto 1982. Dohodek v odnosu na sredstva je v primerjavi z letom 1981 porastel za 1 %, v primerjavi s poprečjem panoge pa je za 70 Vo večji. Čisti dohodek na delavca je znašal 316.423 din, indeks v primerjavi s poprečjem panoge je 125. Delež akumulacije v dohodku je porastel iz 16,9 leta 1981 na 17,6 leta 1982, indeks glede na panoge je 115. Delež akumulacije v čistem dohodku je za 39 °7o večji kot v sami panogi, glede na leto 1981 je porastel za 9 Vo. Akumulacija v odnosu na sredstva je za 95 Vo večja kot je poprečje panoge. Za OD in skupno porabo je TOZD Keramika namenila poprečno 20.575 din sredstev, v letu 1981 pa 16.108 din sredstev. Glede na poprečje panoge so ta sredstva večja za 23 °7o. Čisti OD na delavca je znašal mesečno 12.466,— din, v panogi 10.797,— din, t.j. za 15 % več. Glede na leto 1981 pa so čisti osebni dohodki porastli za 22 <% v TOZD. Podroben pregled poslovanja v TOZD Keramika in panogi proizvodnje keramike in porcelana je razviden iz sheme. Organizacija doh na doh. v ČD del združenega dela leto delavca ind. ind. odnosu na sr. ind. ind. na del. ind. ind. akum. v doh. ind. ind. Pop. grupacije 1979 171.544 100 62,8 100 120.759 100 9,3 100 proizvodnje 1980 252.250 147 100 70,4 112 100 180.954 150 100 18,1 195 100 tehnične keramike 1981 326.113 129 100 64,1 91 100 230.848 128 100 17,8 99 100 1982 365.694 112 100 57,'7 90 100 252.169 109 100 15,3 85 100 KIL 1979 227.568 134 99,4 _ 158 138.074 114 13,2 142 TOZD 1980 316.228 139 125 100,6 101 143 197.893 143 109 18,9 143 104 PLOŠČICE 1981 422.969 134 130 97,1 97 151 251.075 127 109 16,9 89 94 1982 556.863 132 152 98 101 170 316.423 126 125 17,6 104 115 Organizacija del akum. OD in čisti združenega dela leto akum. ind. ind. v odn. ind. ind. SSP na ind. ind. OD na ind. ind. vČD na sred. del. pop. mes. delavca Pop. grupacije 1979 13,2 100 5,8 100 8.819 100 4.853 100 proizvodnje 1980 25,3 192 10Q 12,8 221 100 11.358 129 100 6.734 139 100 tehnične keramike 1981 25,2 100 100 11,4 89 100 14.518 128 100 9.015 134 100 1982 22,2 88 100 8,8 77 100 16.770 116 100 10.797 120 100 KIL 1979 21,8 165 13,1 225 9.704 110 5.296 _ 109 TOZD 1980 30,3 139 120 19,1 146 149 12.335 127 109 6.780 128 101 PLOŠČICE 1981 28,4 94 113 16,4 85 144 16.108 131 111 10.199 150 113 1982 30,9 109 139 17,2 105 195 20.575 128 123 12.466 122 115 Poslovanje TOZD Ploščic smo primer- t.j. za 25 °/o več kot leta 1981 in za 127 cUe v čistem dohodku je za 21 % jali s poprečjem tehnične keramike in °7o več kot znaša poprečje proizvodnje manjši kot znaša poprečje ] panoge. ugotovili, da je TOZD i v primerjavi z tehnične keramike leta 1982. Indeks Akumulacija v odnosu na sredstva je letom 1981 posloval dobro. Večjih dohodka v < □dnosu na sredstva znaša v padla iz 6,5 na 4,2 leta 1982, v primer- težav v letu 1982 ni bilo, prišlo je do primerjavi s poprečjem tehnične ke- Javl s panogo tehnične keramike je krajšega zastoja zaradi pomanjkanja ramike 386. indeks 263. Sredstva za OD in SSP so plina in težav zaradi bolniških izostan- Čisti dohodek na delavca je v primer- porastla za 22 °7o glede na leto 1981 oz. kov. V letu 1982 se je pojavila nova javi z letom 1981 porastel za 32 o/0> so bila za 43 °7o nad poprečjem proiz- težava, kajti prodaja, ki je prej poteka- indeks na poprečje panoge 1983 je 194. vodnje tehnične keramike. la nemoteno je začela zastajati. To pa je odraz resne gospodarske situacije. Delež akumulacije v od lani za 31 %, v , Na delavca so v TOZD Ploščice ust-dohodku je padel varjli ,eta 1982 13.355 din čistega OD, primerjav, s pd- , ■ „ 27 vex kot leta mg. V letu 1982 je TOZD Ploščice ustva- prečjem proizvodnje tehnične keramike rila 635.087 din dohodka na delavca, pa je mzji za 32 % . Delež akumula- Podroben pregled je razviden iz tabele. Organizacija doh. na doh. v ČD del združenega dela leto delavca ind. ind. odnosu ind. ind. na ind. ind. akum. ind. ind. na sr. del. v doh. Pop. grupacije 1979 168.613 100 29,5 100 107.820 100 5,9 100 proizvodnje 1980 200.575 119 100 28,1 95 100 123.062 114 100 8,1 137 100 tehnične keramike 1981 315.079 157 100 26,0 93 100 166.215 135 100 10,4 128 100 1982 279.631 89 100 18,5 71 100 151.556 91 100 8,7 84 100 KIL 1979 281.264 167 52,3 177 127.610 118 2,4 40 TOZD 1980 482.784 172 214 70,2 134 250 250.067 196 203 20,9 870 258 PLOŠČICE 1981 508.087 105 161 76,4 109 294 224.087 90 135 8,5 41 82 1982 635.087 125 227 71,5 94 386 294.783 132 194 5,9 69 68 Organizacija združenega dela leto del akum. vCD ind. ind. akum. v odn. na sred. ind. ind. OD in SSP na del. pop. mes. ind. ind. čisti OD na delavca ind. ind. Pop. grupacije 1979 9,3 100 1,7 100 8.373 — 100 5.254 — 100 proizvodnje 1980 13,2 142 100 2,2 129 100 10.211 122 100 6.300 120 100 tehnične keramike 1981 19,8 150 100 2,7 123 100 13.350 131 100 8.653 137 100 1982 16 81 100 1,6 59 100 15.053 113 100 10.564 122 100 KIL 1979 5,5 _ 59 1,3 76 10.048 120 5.327 — 101 TOZD 1980 40,5 736 307 14,7 113 668 14.366 143 141 7.024 132 111 PLOŠČICE 1981 19,3 48 87 6,5 44 241 17.616 123 132 10.446 149 121 1982 12,6 65 79 4,2 65 263 21.467 122 143 13.355 128 125 Storilnost na zaposlenega v obdobju zadnjih desetih let (od 1973 do 1983) Storilnost na zaposlenega nam pokaže količino proizvodov ali vrednost ust- daljše obdobje nam ne pokaže realne slike povečanja, saj je v povečanju te Realnejša primerjava je primerjava storilnosti po količini, čeprav je tudi tu varjene proizvodnje, ki jo ustvari po- postavke vključeno več faktorjev (dvig prečno delavec v nekem obdobju, cene, kakovostnejša proizvodnja, zah- Spremljanje vrednostne storilnosti za tevnejša proizvodnja i.t.d.). STORILNOST NA ZAPOSLENEGA V OBDOBJU OD 1973 — 1983 vpliv zahtevnejše proizvodnje, različnih vrst proizvodov opazen. KERAMIKA kg vrednost PLOŠČICE kg vrednost GRAFIT kg vrednost kg K I L vrednost 1973 5.467 107.530 15.029 25.617 23.023 274.539 5.005 89.439 1974 6.490 169.468 38.556 226.753 24.080 285.944 6.857 127.495 1975 6.694 232.465 98.483 659.158 17.181 319.564 9.948 191.054 1976 5.895 238.374 104.860 652.230 18.677 459.162 8.683 191.437 1977 6.145 257.178 113.526 918.055 14.009 369.825 9.576 217.085 1978 5.747 272.852 107.865 952.317 19.233 1.007.573 8.945 251.217 1979 6.324 377.821 100.242 1.116.110 22.505 1.167.594 9.201 340.936 1980 6.669 518.888 132.424 1.661.906 22.307 1.304.320 10.748 462.970 1981 6.827 694.239 115.397 1.824.336 27.581 2.096.158 10.659 620.728 1982 7.334 868.694 126.713 2.654.182 26.401 2.477.280 11.683 792.396 1983 - 6 mes. 3.516 538.517 66.202 1.417.725 14.765,4 1.591.901 6.038,3 484.153,7 Storilnost v TOZD Keramika Količinska storilnost v tem TOZD je nihala med 5467 kg na zaposlenega v letu 1973 in 7334 kg na zaposlenega v letu 1982. V letih 1976 in 1978 je bila okoli 5800 kg na zaposlenega v ostalih letih pa čez 6000 kg. Vrednostna storilnost je rastla skozi celo obdobje. V letu 1982 je bila kar za 8-krat večja od leta 1973. Ocenjujemo, da bo v letu 1983 količinska storilnost nekje na ravni količinske storilnosti v letu 1982, vrednostna pa večja. Storilnost v TOZD Ploščice Leta 1973 se je smatrala proizvodnja v tem TOZD še kot poizkusna. Proizvedeno je bilo samo 4870 m^. Zato tudi beležimo v prikazanem obdobju velik porast količinske storilnosti na zaposlenega. Storilnost je porasla iz proizvedenih 15.029 kg na zaposlenega kar na 126.713 kg na zaposlenega. Indeks porasta je 843. Velik porast beležimo tudi v vrednosti storilnosti na zaposlenega. Poprečna cena za proizveden kg je bila v letu 1973 3,70 din v letu 1982 pa 20,95 din za kg. V letu 1983 bo po sedanjih ocenah storilnost nekoliko večja od storilnosti v letu 1982. Storilnost v TOZD Grafit Do pričetka nove proizvodnje, po načinu HPC, je količinska storilnost upadala. V letu 1973 je bilo 23.023 kg na zaposlenega, v letu 1977 pa samo 14.009 kg na zaposlenega. Z uvedbo nove proizvodnje je počasi naraščala in je bila v letu 1981 največja 27.581 kg, v letu 1982 pa je padla na 26.401 kg na zaposlenega. Vrednostna storilnost na zaposlenega je kot pri vseh TOZD v celotnem prikazanem obdobju rastla (razen v letu 1977). Skokovit porast pa se beleži v letu 1978, ko so bili v proizvodni program uvedeni novi proizvodi, proizvedeni po novem postopku. Indeks porasta vrednostne proizvodnje 82/73 je 902. Za leto 1983 se predvideva porast storilnosti na zaposlenega. Storilnost v KIL Pri ugotavljanju storilnosti za celo delovno organizacijo se upošteva celotno število zaposlenih vključno z delov-mo skupnostjo. Vidimo, da je v prvih treh letih prikazanega obdobja količinska storilnost na zaposlenega rastla, nato je v obdobju 1976 do 1981 nihala in v letu 1982 bila največja 11.683 kg na zaposlenega. Vrednostna storilnost na zaposlenega je skozi celotno obdobje rastla. Tudi za leto 1983 se predvideva storilnost nekje na ravni leta 1982. To velja za količinsko storilnost na zaposlenega, medtem ko bo vrednostna, zaradi povišanja cen večja. Isto obrazložitev bi lahko dali tudi k storilnosti iz opravljenih ur dela. Ta nam prikazuje koliko poprečno napravi delavec v eni uri dela. STORILNOST IZ OPRAVLJENIH UR DELA KERAMIKA PLOŠČICE GRAFIT K I L kg din kg din kg din kg din 1973 2,63 51,74 6,46 23,92 10,82 129,06 2,32 41,53 1974 3,02 78,82 16,89 97,80 10,74 127,09 3,18 59,13 1975 3,24 112,66 45,38 303,71 8,15 151,66 4,76 91,35 1976 2,86 115,70 51,04 317,45 8,99 221,01 4,18 92,24 1977 2,99 125,03 55,73 449,72 6,63 175,02 4,61 104,61 1978 2,75 130,55 50,65 447,16 8,40 440,21 4,24 119,19 1979 3,00 179,18 46,46 517,36 9,41 488,13 4,33 160,30 1980 3,16 246,16 57,74 724,61 10,89 636,83 5,05 217,73 1981 3,25 330,75 55,86 883,13 13,29 1.009,95 5,06 294,71 1982 3,51 416,24 63,29 1.325,65 12,53 1.179,65 5,60 379,63 1983 6 mes. 3,46 530,13 69,96 1.498,18 14,60 1.574,41 5,93 475,32 S tem smo dobili pregled nad lastnim delom. Te podatke pa bi bilo zanimivo pri- merjati s podatki podobnih drugih in tujih firm, da bi lahko videli kakšno je naše delo v primerjavi z njimi. Ko nam bodo ti podatki na razpolago bomo naredili tudi to primerjavo. G.S. PODATKI ZA RAZMISLEK Ob polletnih rezultatih smo poleg vseh primerjavi z istim lanskoletnim obdob-ostalih podatkov, ki so zanj potrebni jem. Število zaposlenih po TOZD in zbrali tudi podatke o številu opravlje- DSSS se v primerjavi z lani ni spreme- nih ur od 1. 1. 1983 do 30. 6. 1983 v nilo. TOZD Keramika 1983 1982 index ure po času 139.226 142.093 98 ure po učinku 176.832 187.480 94 nadure 5.975 5.728 104 izredni dopusti 675 175 386 redni dopusti 23.362 23.177 101 prazniki 13.706 14.060 97 boleznine do 30 dni 17.437 12.561 139 bolez. nad 30 dni 13.788 11.485 120 porodnice 9.936 6.048 164 skraj. del. čas 3.690 3.372 109 nega, premstvo 3.626 2.913 124 nepl. upr. izost. 11 201 5 refundacije 166 88 189 neuprav. izostanki 307 201 153 SKUPAJ 408.737 409.582 100 TOZD Ploščice ure po času 7.069 7.971 89 ure po učinku 12.309 13.339 92 nadure 581 469 124 redni letni dopusti 2.327 2.005 116 prazniki 842 920 92 boleznine do 30 dni 1.496 781 192 izredni dopusti 97 48 202 bolez. nad 30 dni 1.283 49 2618 Če te podatke pogledamo bolj natančno ugotovimo, da se dela v vseh TOZD približno 40 % od vseh opravljenih ur po času, kar pa vzporedno pogojuje vprašanje zakaj tako malo ur po normi. Če pa upoštevamo podatek povprečnega preseganja norm v prvem polletju po TOZD, in sicer: keramika 130 %, ploščice 140 Vo in grafit 138 % je vprašanje zakaj toliko ur po času, še bolj izpostavljeno. Naslednji podatek, delo v podaljšanem času (nadure), je močno zmanjšan razen v TOZD Ploščice, kar je pozitiven kazalec. Na izostanke od dela zaradi: dopustov, praznikov, refundacij in porodniške ne moremo bistveno vplivati zato jih posebej ne bom analizirala. Tu bi opozorila matere (porodnice), da po zakonu lahko koristijo porodniški dopust tudi očetje, tako bi bil manjši izpad ur tudi tu možen. Podatki nad katerim pa bi se moral vsak zase in mi vsi skupaj globoko zamisliti pa so: bolezenski izostanki do 30 dni, bolezenski izostanki nad 30 dni, nega družinskega člana, neopravičeni izostanki in neplačani izredni dopusti. Samo v TOZD Keramika predstavljajo ti izostanki 7.998 ur več kot lani, pa že lani so bili veliko nad povprečjem zadnjih petih let. V TOZD Ploščice je teh ur 2.238 več kot lani, v TOZD Grafit je porodnice 1.890 1.694 112 neupr. izost. 8 — — nepl. uprav, izost. 469 — — skrajšan del. čas — 24 — SKUPAJ 28.725 27.776 103 TOZD Grafit ure po času 6.095 6.626 92 ure po učinku 7.941 8.575 93 nadure 253 282 90 izredni dopusti 24 16 150 prazniki 576 1.003 57 redni dopusti 639 620 103 boleznine do 30 dni 904 1.070 84 bolez. nad 30 dni 1.240 524 237 nepl. upr. izost. 8 36 22 refundacije 24 8 300 SKUPAJ 17.704 18.760 94 DSSS ure po času 116.139 119.300 97 nadure 619 1.212 51 izredni dopusti 256 224 114 redni letni dopusti 7.653 6.466 118 prazniki 4.778 4.862 98 boleznine do 30 dni 5.295 4.301 123 bolez. nad 30 dni 3.785 2.916 130 porodnice 1.719 2.657 65 skraj. del. čas 542 770 70 nega spremstvo 420 312 135 refundacija 24 101 24 nepl. upr. izost. — 8 — neupr. izost. — 72 — SKUPAJ 141.230 143.201 99 razlika 530 ur več kot lani, v DSSS pa 943 ur več kot lani. Skupaj smo zaradi zgoraj naštetih razlogov v prvem polletju letošnjega leta bili 11.709 ur manj na delu, kot v istem obdobju lani. Ne želim na tem mestu posebej izpostavljati teh podatkov, zato tudi tak naslov, želim le, da vsak zase razmislimo ali smo res od lanskega leta v primerjavi z letos toliko bolj bolna populacija, če upoštevamo resnično visoko skrb za stalno izboljšavanje delovnih pogojev, ali res nimamo nobenega drugega družinskega člana, ki bi lahko poskrbel za naše bolne otroke ali drugega člana družine, ali resnično ne moremo urediti posameznih zadev brez koriščenja izrednih plačanih dopustov in ali res ne moremo biti bolj disciplinirani in manj neopravičeno izostajati z dela. Za vse neopravičene izostanke se sicer plača odškodnina, vendar ta odškodnina še zdaleč ne pokrije škode, ki nam vsem nastane zaradi izpada proizvodnje, ki bi bila lahko še večja. (O disciplinskih prekrških več na drugem mestu). Naša Socialistična federativna republika Jugoslavija bije težke borbe za stabilizacijo vseh gospodarskih tokov in bitko za devizno likvidnost države. Mar smo mi neka izjema, katera je izvzeta iz teh prizadevanj in nam ni treba pomagati premagovati težav? Se res ne zavedamo, da morajo sodelavci namesto nas opraviti naše delo, če izostajamo od dela, da so poslovni rezultati takšni kot so. QM Krepko povečanje izvoza v I. polletju vodnje. Še bolj pomembno je dejstvo, da je kar 2/3 tega izvoza odpadlo na konvertibilno področje, oz. da smo izvoz na ta tržišča povečali kar z indeksom 312. Krog naših kupcev v inozemstvu smo uspeli precej razširiti. Italija, Avstrija, Nemčija, Belgija, Anglija, Francija, Danska, Holandija, Švedska in Rusija so tržišča, kjer smo se dokaj solidno uveljavili. Ta uspeh pa nas ne sme uspavati. Nenehna skrb za dobro kvaliteto izdelave, solidnost v dobavah in sploh v poslovanju je edino jamstvo, da se lahko obdržimo na teh zahtevnih tržiščih v takšnem obsegu, kot smo se v I. polletju letošnjega leta. Na koncu še malo hudomušna pripomba. Če bi vsi Jugoslovani pozive za povečanje izvoza vzeli tako resno kot mi, bi se verjetno kmalu lahko izkopali iz klešč zunajih dežel. T.F. 7 I. polletje letošnjega leta je bilo v izvo- pešno. Izvoz je znašal kar 1.208.665 |, zu za našo TOZD Keramika zelo us- kar je skoraj polovica vrednosti proiz- Samoupravljanje v DO V 1. in 2. številki Keramika leta 1980 je bi! objavljen sestavek z istim naslovom, ter obljuba, da bo to stalna rubrika za boljšo informiranost delavcev tudi na tem področju. Kljub temu, da je bilo takrat obljubljeno, da bodo sestavki s tem naslovom stalna rubrika jih do danes niste več zasledili v Keramiku. Tokrat vam ne bom obljubljala, da bomo v vsaki številki Keramika pisali o delu organov samoupravljanja, saj ste izvolili svoje delegate, ki so vas dolžni o delu organov obveščati. Sestavki o samoupravljanju bodo objavljeni po potrebi in to le o najvažnejših vprašanjih s tega področja. Sklepov sej ne bom prepisovala, saj ste o njih sproti seznanjeni, opredelila pa bi se le na najvažnejša vprašanja, ki so jih obravnavali organi samoupravljanja v letošnjem letu. Konec lanskega leta smo na zborih delavcev sprejemali Pravilnik o delovnih razmerjih, ki je stopil v veljavo prve dni letošnjega leta. Pripravljen je bil na osnovi Sprememb in dopolnitev Zakona o delovnih razmerjih, o katerih smo pisali že v eni izmed prejšnjih številk Keramika. Ponovno naj poudarim, da je s tem pravilnikom močno poostrena disciplinska pa tudi materialna odgovornost, kar pa se mnogi delavci še ne zavedajo. Dokaz za to je delo skupne disciplinske komisije, ki ima javne obravnave skoraj vsak mesec. V januarju so delavski sveti TOZD DSSS in DO obravnavali tri pomembne akte, ki so se potrjevali še na zborih delavcev in bili dokončno sprejeti na referendumu 17. 2. 1983. To so: — Spremembe in dopolnitve Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo, — Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah Samoupravnega sporazuma o združitvi v DO KIL Liboje. Na zborih delavcev TOZD, DSSS od 17. do 24. 2. 1983 smo obravnavali zaključni račun za leto 1982. V letu 1982 je bil planiran celotni dohodek v višini 396.657.700,— din, dosežen pa je bil v višini 505.248.825,55 din. Porabljena sredstva so bila planirana v višini 190.857.800, din, realizacija v letu 1982 pa je bila dosežena v višini 292.798.006,14 din. Obveznosti iz dohodka so bile planirane v višini 41.359.000,— din, realizacija v letu 1982 pa znaša 50.086.984,15 din. Cisti dohodek je bil planiran v višini 163.868.800,— din, realizacija 1982 pa znaša 161.771.734,36 din. Dohodek je po planu za leto 1982 znašal 205.799.900,— din, realiziran pa je bil v višini 212.450.819,41 din. Ostanek CD za sklade je bil planiran v višini 41.839.200,— din, realizacija v letu 1982 pa je znašala 42.388.152,66 din. Od tega smo namenili za: — stanov, izgradnjo 4.955.876,10 — sklad skup. por. 11.227.686,35 — poslovni sklad 20.632.425,27 — rezervni sklad 5.572.160,95 Pri delitvi čistega dohodka je bil upoštevan Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1982, ki kaže za DO KIL Liboje dovoljeno rast OD za 41,53 Vo, po obračunu pa je znašala rast OD v letu 1982 26,53 %. Na podlagi tega podatka in doseženih rezultatov poslovanja je bilo sklenjeno, da se po zaključnem računu za leto 1982 izplača delav- cem: — TOZD Keramika 60 Vo — TOZD Ploščice 40 Vo — TOZD Grafit 40 % — DSSS 50 % poprečnega mesečnega OD od izplačil v zadnjih treh mesecih leta 1982. Po tem zvišanju je znašala rast OD po obračunu 32,88 %, kar je bilo še vedno za 8,65 % pod dovoljenim. O zaključnem računu in delitvi dohodka in čistega dohodka so razpravljali in ga potrdili tudi vsi delavski sveti pa tudi družbenopolitične organizacije. V mesecu aprilu so DS TOZD, DSSS in DO že obravnavali periodični obračun za prvo trimesečje letošnjega leta. V juniju pa so delavski sveti obravnavali in sprejeli prečiščeno besedilo Pravilnika o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za OD in skupno porabo TOZD. Sprejet pa je bil tudi Pravilnik o varstvu pri delu, ki je bil pripravljen na podlagi Zakona o varstvu pri delu (Ur. 1. SRS 32/74 in Ur. 1. SRS 16/80). Pravilnik o varstvu pri delu je sestavljen iz: — Splošne določbe — tu so opredeljeni temeljni pojmi in postavljena načela na katerih je zgrajen celoten pravilnik. — Varstveni ukrepi in normativi — v tem poglavju se določa način in sredstva za odkrivanje, preprečevanje in odstranjevanje vzrokov, ki lahko pri -vedejo do telesnih poškodb, poklicnih obolenj in drugih škodljivih posledic za zdravje in življenje delavca. Varstveni ukrepi in normativi so po vsebini lahko splošni, posebni ter varstveni ukrepi v zvezi z delovnimi pogoji. — Pravice in obveznosti delavcev ter uveljavljanje pravice do varstva pri delu. — Pravice in obveznosti delavcev ter DO odnosno TOZD. — Pravice in odgovornosti odgovornih delavcev. S pridobitvijo pravice do varstva pri delu vsak delavec obenem prevzame tudi določene obveznosti in odgovornosti v zvezi s tem varstvom. Tako je vsak delavec dolžan, da z izvajanjem predpisanih varstvenih ukrepov skrbi za svojo varnost in varnost drugih delavcev. Za neizpolnjevanje svojih obveznosti v zvezi z varstvom pri delu je vsak delavec tudi odgovoren. — Delovna področja in pooblastila delavcev službe varstva pri delu. V delovno področje službe varstva pri delu spada opravljanje strokovnih nalog in nudenje pomoči ter drugih izvršilnih nalog v zvezi z določanjem in izvajanjem varstvenih ukrepov in normativov, v zvezi z urejanjem varstva pri delu oz. izpopolnjevanja obveznosti ter opravljanjem opravil in dejavnosti za izvajanje in zagotavljanje varstva pri delu. — Sodelovanje službe varstva pri delu s strokovnimi službami in samoupravno delavsko kontrolo — Varstveni ukrepi v zvezi z delovnimi pogoji. — Prehodne in končne določbe. In na koncu še o tem kakšna je bila neto izplačana vrednost točke po mesecih: januar februar marec april maj junij TOZD Keramika 19.49 19.28 19.49 19.50 19.50 19.50 TOZD Ploščice 19.49 19.28 19.66 19.50 19.50 19.50 TOZD Grafit 19.59 19.74 19.76 19.76 19.82 19.82 DSSS 19.50 19.33 19.54 19.52 19.54 19.54 P.B. Delo skupne disciplinske komisije V letošnjem letu je skupna disciplinska komisija izrekla 38 disciplinskih ukrepov od tega: 1. Štirikrat prenehanje delovnega razmerja in sicer delavcem: Kelner Dušanu, Bacanovič Radoslavu, Alija Rafeti in Kozovinc Štefanu. V prvih treh primerih je bil delavcem izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ker so udeleženci neopravičeno izostali z dela več kot 5 delovnih dni. Kozovinc Štefanu pa je bil izrečen preklic pogojne odložitve izvršitve ukrepa prenehanja delovnega razmerja. 2. Trikrat pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo 1 leta, in sicer: — Vučer Marjani, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je delavka izostala z dela 4 delovne dni. — Jegrišnik Jožefi, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženka izostala z dela dne 21. 4. 1983. — Guček Dragu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženec izostal z dela dne 2. 6. 1983. 3. Štirikrat pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo 6 mesecev, in sicer: — Selič Danijelu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da se je udeleženec dne 26. 11. 1982 neopravičeno zadrževal v prostorih vratarja, ter ga žalil in obtoževal. — Žertek Jožetu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženec izostal z dela 19. 10. 1982 in 20. 11. 1982, in zaradi lažjih kršitev delovne obveznosti, ki so v tem, da je 25. 8. 1982 in 1. 9. 1982 predčasno odšel z dela, in dne 12. 11. 1982 neopravičeno zapustil delovno mesto in DO med delovnim časom. — Guček Dragu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženec neopravičeno izostal z dela dne 30. 9. 1982 in 28. 10. 1982, ter zaradi lažjih kršitev delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženec dne 5. 9. 1982 in 27. 9. 1982 predčasno zapustil delovno mesto in DO. — Kos Stanku, zaradi lažje kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženec dne 22. 12. 1982 zamudil na delo, ter prišel v DO na nedovoljenem mestu. 4. Dvakrat pogojno prenehanje delovnega razmerja za dobo 3 mesecev, in sicer: — Vajncerl Slavku, zaradi lažje kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženec dne 1.9. 1982 predčasno zapustil delovno mesto in DO, ter dne 12. 11. 1982 neopravičeno zapustil delovno organizacijo med delovnim časom. — Jelen Andreju, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženec izostal z dela štiri delovne dni. 5. Enkrat razporeditev na druga dela in naloge za dobo 6 mesecev, in sicer: — Ptičar Dragutinu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je imel udeleženec dne 1. 6. 1983 'malomaren odnos do dela s čimer je povzročil škodo. 6. Devetkrat javni opomin, in sicer: — Obreza Antonu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženec neopravičeno izostal z dela 27. 12. 1982 — Kosar Milanu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženec neopravičeno izostal z dela 6. 1. 1983. — Pričar Dragutinu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženec neopravičeno izostal z dela 22. 9. 1982. — Habrun Štefanu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženec neopravičeno izostal z dela 22. 8. 1982. GMOTA V lanskem in letošnjem letu se je poleg ostalih investicijskih in rednih del vršila tudi obnova starega in dotrajanega oddelka Gmote. — Rotar Borisu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je udeleženec neopravičeno izostal z dela 1. 2. 1983. Zgoraj navedenim delavcem je skupna disciplinska komisija naložila še povračilo pavšalne odškodnine. — Ptičar Dragutinu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je dne 28. 3. 1983 prinašal alkohol v DO. — Mačinkovič Vidi, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je dne 7. 2. 1983 ležala na delovnem mestu. — Grgič Marici, zaradi lažje kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da se je nedostojno vedla do sodelavk. — Ašenberger Valentinu, zaradi hujše kršitve delovne obveznosti, ki je v tem, da je od prodajalca prejemal gotovino in ni zahteval razliko med vrednostjo bonov in goriva v bonih, ter zato ker je gotovino zadrževal in je ni ob mesečnem obračunu vrnil blagajni. Poleg zgoraj naštetih je bil petnajstim udeležencem izrečen disciplinski ukrep — opomin. Štirje udeleženci pa so bili oproščeni odgovornosti, ker so člani skupne disciplinske komisije ugotovili, da niso krivi za očitane kršitve. Odkar smo leta 1979 začeli z rednim delom v novi hali Gmote, imenovani tudi Nova Gmota, je bilo takoj jasno, da potek dela ne bo tekel normalno, dokler ne bo prenovljen še oddelek stare Gmote. In tako so se tudi ta prepotrebna dela letos končala. Zato je P.B. mogoče prav, da se o tem oddelku zapiše nekaj vrstic. Naloga delavcev, zaposlenih v gmoti, je pripraviti gmoto (maso) za obdelavo v Strugami in livno gmoto (žliker) za Livarno. Stružna in livna gmota se pripravljata po recepturi, ki je dnevno korigirana glede na vsebnost vlage posameznih surovin. Surovine za pripravo gmote grobo delimo na ostre in plastične. Pod ostre komponente spadajo kremenčev pesek, kaolinit Karačevo, živec, marmor in mleto steklo. Plastične surovine so gline kot glina Šabac, glina Blatuša, glina globoko in glina Nero F. Vsi našteti materiali so z vodo temeljne surovine za pripravo gmote, tako stružne kot livne. Naštete surovine se po recepturi preko tehtnice vlagajo v kroglične mline, imenovane bobne. V mlinih se vložene surovine zmeljejo na določeno velikost delcev, ki se redno kontrolirajo. Ker je prisotna voda, se z zmletimi delci tvori suspenzija, zato imenujemo tak način mletja — mokro mletje. Za razliko od mokrega mletja, melje-mo tudi brez dodatka vode in sicer odpadno okensko steklo v stekleno moko. Naštete operacije se vršijo v hali Nove Gmote, ker je tudi skladišče surovin. Produkte mokrega mletja preko cevovodov transportirajo v rezervoarje v Staro Gmoto. Seveda se strogo loči livna gmota, ki je že uporabna kot taka v livarni in Stugarni, iz katere se po naknadni dodelavi dobi stružna gmota. Pred skladiščenjem v rezervoarje se obe vrsti suspenzije {livna in stružna) presejeta prek vibracijskih sit. Poleg tega se s permanentnimi magneti iz suspenzije izloči pretežen del železnih delcev. Iz rezervoarja (vsi so opremljeni z mešalom) za livno gmoto, se s pomočjo črpalke livna gmota prečrpava v Livarno, kjer je takoj uporabna za vlivanje. Stružna suspenzija se iz rezervoarjev prečrpava v filter stiskalnice s pritiskom 10—15 bobnov. Glede na čas črpanja oz. tlačenja, dobimo v filter stiskalnici filter pogače (gmota v obliki kolobarjev) različnih vlag. Navadno je to 19—22 % vlage, odvisno pač od tega, ali se rabijo te pogače za gnetenje (pačenje) mehke ali trde stružne gmote. Tako nastale filter pogače so homogene, vlaga v različnih točkah varira in nasploh so neprimerne za nadaljnjo predelavo. Zato se filter pogače vakuumsko pregnetejo na vakuum gne-tilcu. Naloga gnetilca je homogenizirati gmoto, odstraniti morebitni zrak iz nje (s pomočjo vakuuma) in jo izoblikovati v obliko, primerno za nadaljnji tehnološki proces. V gmoti se uporabljata redno 2 vakuum gnetilca. Prvi, z večjo kapaciteto, za trdo stružno gmoto, to je za gmoto, ki se nadalje strojno obdeluje, ter drugi, z manjšo kapaciteto, za mehko stružno gmoto, ki se ročno obdeluje. Oba vakuum gnetilca nagneteta dnevno od 15 do 20 ton gmote, odvisno od potreb obeh strugam. Iz navedenega, ste lahko v grobem razbrali tehnološki potek operacij, ki potekajo v gmoti. Pošamezne operacije pa zahtevajo od delavcev precejšnje fizične napore, poleg tega pa so še odvisne od vremena, kot na primer: Skladiščenje surovin, delo v odprtih prostorih in drugo. Vendar so se z leti pogoji dela precej izboljšali. Nakupi strojev (viličar in nakladalec) so olajšali prenekatero de- lo. Izgradnja Nove Gmote je rešila problem utesnjenosti starega obrata, instalacija skladiščne opreme (sistem tekočih trakov) pa je skrajšala čas skladiščenja. Le dobro desetletje pa nas loči od časov, ko se je večina tega dela opravljalo ročno. Razkladanje tovornjakov in železniških vagonov z lopatami še ni preteklost, ki se je še spominjamo. Marsikateri delavec pa se še spominja polnjenja bobnov s sodčki, ročno zapiranje in odpiranje stiskalnic na vijak, nameščanje jermenov na transmisije in podobno. Kljub vsem olajšavam pa je delo v Gmoti še vedno naporno. Ročno praznjenje filter stiskalnic, ročno dozirane obeh vakuum gnetilcev, razsekavanje večjih kosov surovin in polnjenje povratne gmote v mline so dela, ki se v bližnji prihodnosti še ne bodo opravljala strojno. Maček Zlatko Kulturni dogodki zadnjih mesecev V delavsko prosvetnem društvu deluje pevski zbor, godba rudarjev in keramikov Svobode Liboje in tamburaški zbor. V tem članku želimo bralce seznaniti z dejavnostjo teh sekcij v preteklih mesecih. Predvsem želimo omeniti njihove večje nastope. Tamburaši so tako kot vsako leto s sodelovanjem ZKO Žalec organizirali v počastitev dneva mladosti "Večer tamburice"! V izvajanju programa je sodelovalo 7 tamburaških zborov in to: — tamburaši iz Vučje vasi — tamburaški orkester KUD France Prešeren iz Celja, — tamburaši iz Trbovelj — tamburaši iz Prevalj — tamburaši iz Dobja pri Planini — tamburaši iz Griž in — tamburaši Svobode Liboje Tega srečanja se je udeležil tudi predstavnik združenja tamburašev iz republiškega ZKO. Glasbeno izvajanje posameznih skupin je bilo na zadovoljivi ravni, kar je potrdil aplavz poslušalcev, ki jih je bilo kar lepo število. Upamo, da bo tamburaški zbor tudi naslednje leto organiziral podobno srečanje. Moški pevski zbor se je udeležil občinske revije pevskih zborov v Grižah, je pa kaj kmalu prenehal z vajami in upamo, da bo v jeseni ponovno zaživel. V svoji dejavnosti je bila najbolj aktivna godba na pihala predvsem izven našega kraja. Dne 18. 6. 1983 se je udeležila občinske revije godb na pihala v Grižah. Na reviji so poleg naše godbe sodelovale še: godba na pihala iz Prebolda, Griž in glasbena šola iz Žalca. Komadi, ki jih je odigrala naša godba so zelo navdušili poslušalce in tudi kvaliteta igranja je bila zelo dobro ocenjena. Vsako leto se godbeniki udeležijo srečanja godb Slovenije v Rtičah pri Brežicah. Tako so bili tudi letos prisotni in sicer 26. 6. 1983. Na tem srečanju so samostojno odigrali 3 koncertne komade. Na srečanju je sodelovalo 7 godb, samo srečanje pa ni imelo ocenjevalnega značaja, vendar srečanje združuje godbe, med medsebojnimi pogovori pa se spontano dopolnjujejo hotenja posameznih godb. Turistično društvo Celje je našo godbo povabilo dne, 19. 7. 1983, da je v Celju izvajala enourni promenadni koncert in to v veliko zadovoljstvo poslušalcev. Dolga leta obstoja tesno sodelovanje godbe s podjetjem "Garant” Polzela. Podjetje "Garant” je 2. 7. 1983 slavilo svojo 35-letnico obstoja. Na slovesnost je bila povabljena tudi naša godba, ki je z enournim promenadnim koncertom dopolnila slavnostni program. Osem ladih mladih godbenikov je pod vodstvom dirigenta tov. Uplaznik Toneta pridno vadilo komade za igranje v opereti "Vaška komedija” v Grižah, ki jo se spisal in režiral tov. Mikek Ivan. Mladi oktet godbenikov je s svojo sicer precej zahtevno nalogo uspešno dopolnil predstavo, ki je bila na prostem v Limbergu. Tako smo vas seznanili z delom sekcij Svobode, v eni naslednjih številk pa vas bomo seznanili z bodočim programom sekcij za prihodnjo sezono. ŠD Obnova kulturnega doma Lahko bi rekli, da je skoraj štiri leta staro načrtovanje obnove kulturnega doma s strani UO DPD Svobode Liboje, ki od leta 1952 skrbi za dom, v katerem so bile že mnoge kulturne prireditve, družbenim organizacijam pa služi za razne sestanke in zbore. Upravni odbor društva je imel prvotno v načrtu večjo razširitev vendar je moral zaradi finančnih težav preusmeriti obnovo zgolj na stranske prostore in ureditev sanitarij. Največje težave so vsekakor bile s stranskimi prostori, kjer je puščala talna voda, skratka ni bilo predpisane izolacije, sama stranišča pa niso zadostila sanitarnim predpisom. Ostrešje prizidka pa je bilo že dotrajano. Vsi ti razlogi so nas silili v obnovo, če želimo da bo dom še nadalje služil svojemu namenu. Da bi se obnova doma pričela je UO društvo imenoval odbor za obnovo dvorane. V odbor so bili imenovani: 1. ŠULER Darko — predsednik 2. GODLER Zorka — tajnik 3. ZEME Albina — blagajnik 4. MLINARIC Anton — član 5. ŠANCA Albin — član 6. JANClC Jože — član 7. OBLAK Marjan — član 8. KOTAR Alojz — član 9. SREBOT Feliks — član 10. dipl. ing. BAUER Venceslav—član 11. ČRETNIK Franc — član 12. PODPEČAN Ivan — član Odbor vsekakor ni sprejel lahke naloge, saj je trenutno ob prevzemu dolžnosti razpolagal samo s 25.000,— ND, ki jih je dala kulturna skupnost Žalec iz naslova samoprispevka občanov. Iz teh razlogov se je odbor odločil za etapno obnovo, to je v 3. fazah, saj predračun znaša v celoti 75.000,— ND. Prva skrb je bila brezdvomno zbiranje finančnih sredstev, a žal nismo povsem uspeli. Največja zahvala gre kolektivu Keramične, ki je prispeval 10.000,— ND. Prav tako nista bila gluha sosedna kolektiva, ki sta nam prispevala v naravi ca. 35.000,-*- ND. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Trenutna sredstva so nam zagotovila pričetek obnove t.j. I. faze, ki jo izvaja obrtno podjetje "Remont” iz Celja, ki je bil najboljši ponudnik. Odbor se je tudi lotil akcije nabiranja lesa pri kmetovalcih. Uspeli smo nabrati ca. 30 m3 hlodovine, kar bo zadostovalo za ostrešje prizidka. Da bi dali pobudo za udarniško delo pri obnovi dvorane, je odbor predlagal UO društva, da bi vzidali: zlate, srebrne in bronaste ploščice z imeni občanov, ki bi bili pripravljeni delati pro- stovoljno ali prispevati finančna sredstva. Za zlato ploščico bi bilo potrebnih 100 ur ali 10.000,— din, za srebrno 75 ur ali 7.500,— din in za bronasto 50 ur ali 5.000,— din. Želimo, da bi se v čimvečjem številu odzvali člani društva in tudi občani KS tej akciji. Do sedaj imamo že ca. 200 ur, pa tudi kmetovalci, ki so podarili les bodo upravičeni do teh ploščic. Upamo, da bomo v prihodnji številki Keramika že lahko objavili večje število imen, ki bodo že imeli zagotovljeno eno izmed ploščic. Leta 1929 je bilo v Libojah ustanovljena delavsko-prosvetno društvo Svoboda in to na pobudo svobodašev iz Griž, predvsem predvojnih komunistov tov. Rudija Cilenška, Petra Šprajca st. in Albina Vipotnika. Kolikor se spominjamo, so bili pri ustanovitvi društva zelo aktivni tov. Martin Zupanc, Anton Vočko, Anzelm Šuster in drugi napredni delavci iz Liboj. Prvi je v tem društvu pričel z delom moški pevski zbor in pa knjižnica. Velika želja takratnih svobodašev je bila, da bi imeli svojo dvorano z gledališkim odrom. Ta želja se jim je uresničila leta 1933, ko so bili preurejeni prostori v stari hiši bivše tovarne v Slovenskem dolu. Takratni lastniki sedanje keramične industrije so imeli posluh in podprli so preureditev prostorov v dvorano. Dvorano so svobo-daši preuredili z udarniškim delom in skromnimi finančnimi sredstvi. Dvorana je bila za tiste čase urejena zelo UO društva in odbor za obnovo dvorane je mnenja, da bomo s skupnimi napori obnovili dom vsaj do leta 1985 ter ga svečano otvorili ob občinskem prazniku, ki naj bi bil predvidoma tisto leto zopet v Libojah, če ne bo kakšnih nepredvidenih ovir. To bomo lahko dosegli samo s složnim delom in razumevanjem vsakega posameznika. ŠD skromno. Imela je betonska tla, dokaj neprimerno peč za ogrevanje, gledališki oder pa v izmeri 4 x 3 m, a kljub temu je bila za tiste čase ta dvorana velika pridobitev in dani so bili pogoji za ustanovitev dramske sekcije. Na dramskem področju se je takoj lotil dela tov. Peter Šprajc st., ki je bil sicer režiser v Grižah, a je vedno našel čas tudi za Liboje. Takratni igralci so naštudirali prvo socialno dramo "Ljubezen v kleti”, ki je zelo lepo uspela. Prvi uspeh pa je dal pobudo za intenzivno dramsko dejavnost v društvu Svoboda Liboje in ustvaril z ostalimi igralci plodna tla za dramsko dejavnost, ki je nadvse zaživela, saj je bilo od leta 1933 pa do danes odigranih kar 55 iger. Brez dvoma je 55 odigranih del zahtevalo od amaterskih igralcev veliko časa in truda, zato smo se odločili, da imena odigranih del objavimo v celoti. 1. Ljubezen v kleti 2. Martin Smola Dramska dejavnost skozi 50 let Rokovnjaški logor Rokovnjači: podelitev priznanj 3. Šarlijeva tetka na konju 4. Razvalina življenja 5. Na ogledih 6. Tri sestre 7. Prevarani soprog 8. Medved 9. Tri zaostale ure 10. Mati 11. Rokovnjači 12. Dva para se ženita 13. Domen 14. Revček Andrejček 15. Deseti brat 16. Hlapci 17. Radikalna kura 18. Kralj na Betajnovi 10. Dekle z rožmarinom 20. Vzrok 21. Dekle s Trente 22. Navaden človek 23. Klopčič 24. Skapinove zvijače 25. Zaradi stanovanja 26. Namišljeni bolnik 27. Lepota in zver 28. Via Mala 29. Težka ura 30. Rojstvo v nevihti 31. Na planincah — spevoigra 32. Ojoj štorklja 33. Snubač 34. Stric Ihta 35. Trije vaški svetniki 36. Prisega o polnoči 37. Skopuh 38. Sluga dveh gospodov 39. Nebesa na zemlji 40. Krivoprisežnik 41. Vaški lopov 42. Stari grehi 43. Vozel 44. Mutasti muzikant 45. Ulica št. 15 46. Hlapec Jernej 47. Vrnitev po 16. letih Rokovnjači, semenj 48. Ana Kristl 49. Zelena vrvica 50. Zaman je upal 51. Gospa ministrica 52. Izgubljeni in zopet najdeni mož 53. Cankarjevi hlapci — ponovno odigrana leta 1952 54. Kralj na Betajnovi — ponovno odigran leta 1966 Ob otvoritvi nove dvorane leta 1952. je dramska sekcija ponovno naštudirala igro "Hlapci" in za občinski praznik leta 1966 igro "Kralj na Betajnovi”, seveda v-povsem drugi igralski zasedbi. Kot smo že uvodoma omenili je kot prvi v Libojah pričel z režijo tov. Šprajc Peter st. iz Griž, nato pa se je režije lotil tov. Darko Šuler, čeprav takrat še zelo mlad in je do sedaj zrežiral kar 43 dramskih del. Med ostalimi režiserji, ki so režirali po eno igro pa so še bili: Germadnik Franc, Laznik Edo, Šuler Franc ml., Vrezec Milan in Čoki Ivan. Ko obujamo spomine na prehojeno pot dramske sekcije se moramo spomniti starejših igralcev, ki so z uspehom odigrali pomembne in zahtevne vloge. Ti so: Čoki Ivan, Kladnik Avgusta, Dosedla Avgust, Travnšek Angela, Srebot Betka, Gothe Jože, Kroflič Jože, Pražni-kar Angela in že pokojni: Steble Frančiška, Rihter Ivan in Grčar Edi. Med mladimi igralci sta bila izreden talent Novak Breda in Kveder Marija. Še bi lahko naštevali igralce, ki so žrtvovali svoj prosti čas za razvoj dramske dejavnosti v društvu. Za vsa uspešno izvedena dramska dela pa sta veliko pripomogla še tov. Čoki Marija, ki je dolga leta sodelovala v dramski sekciji kot šepetalka in tov. Šuler Franc st., ki je vse potrebne kulise za igre prostovoljno poslikal. Dramska skupina je bila stalen gost na domačem odru, pogosto pa je odhajala tudi na gostovanja. Poznali so nas v Vinski gori, v Andražu, na Polzeli, v Šempetru, Štorah, Velenju, Petrovčah, Grižah, Rečici pri Laškem in še kje. Po letu 1966 je delo dramske sekcije povsem zamrlo, čeprav so bili ugodni pogoji glede prostora in odra. Delo te sekcije je prenehalo predvsem zaradi pomanjkanja igralcev, režiserja in pa tudi televizija je mnogo vplivala na nadaljnje delovanje dramske sekcije. Na kratko smo vam opisali prehojeno pot skozi 50 let dramske skupine v Libojah. Podatki so napisani po spominu igralcev, zato je gotovo ostalo še mnogo dogodkov nenapisanih, za kar nam igralci oprostite. Že nekaj časa nazaj pa ugotavljamo, da ta zvrst kulture ponovno oživlja, zato je upravni odbor društva sprejel sklep, da dramsko dejavnost ponovno poživimo in za 50-letnico prve drame v Libojah naštudiramo igro "Rokovnjači” na prostem na turističnem centru Brnica. Lotili smo se sicer zahtevne naloge, saj je v igri sodelovalo preko 40 igralcev. Predvsem je bilo vprašanje igralskega kadra in lahko trdimo, da so mladi igralci svojo nalogo dobro opravili v veliko zadovoljstvo občinstva. Premiera je bila 11.6. 1983 in si jo je ogledalo ca. 400 gledalcev. Ob tem jubileju so bila posameznim starejšim igralcem podeljena tudi priznanja. V imenu republiškega odbora ZKO je priznanja podelil tov. Žvižej Štefan, za delo igralcem od 10 do 25 let. Ta priznanja so prejeli: 1. Kladnik Avgusta 2. Pražnikar Angela 3. Kroflič Jože 4. Oblak Viktor 5. Dosedla Avgust 6. Čoki Ivan 7. Šuler Franc st. 8. Čoki Marija 9. Travnšek Angela 10. Šuler Darko Občinska priznanja ZKO, ki jih je podelil tov. Jančič Jože so prejeli: 1. Lednik Slavko 2. Golavšek Karolina 3. Srebot Elizabeta 4. Pader Ivica 5. Pader Drago 6. Jošt Marija 7. Jelen Pavlika 8. Godler Zorka Priznanja društva Svobode Liboje je podelil predsednik društva tov. Mlinarič Tone in so jih prejeli naslednji: 1. Novak Breda 2. Kolšek Rajko 3. Kveder Marija 4. Korošec Alojz 5. Gothe Jože 6. Germadnik Vili 7. Kos Marija 8. Sluga Erna 9. Bred Anica Da smo lahko uprizorili tako zahtevno igro, se moramo zahvaliti predvsem igralcem, ki so žrtvovali toliko prostega časa, saj smo imeli kar 43 vaj. Vso zahvalo moramo izreči kulturni skupnosti in ZKO Žalec, ki sta nas finančno podprla in kolektivu KIL za vso dano pomoč. Zelja igralcev je bila, da bi igro ponovili, vendar nam je ob napovedanem datumu to preprečilo slabo vreme, zato smo se odločili za ponovitev 13. 8. 1983 in upamo, da nam bo to pot vreme bolj naklonjeno. Prav tako upamo, da bo dramska dejavnost v Libojah zares ponovno zaživela, kar je trden sklep igralcev, kot tudi odbora. Veselku v slovo Preden bom napisal par besed v spomin našemu nekdanjemu sodelavcu tov. Štefanu Veselku, se želim upravičiti svojcem pokojnega na zamudi, ker nismo prej objavili teh žalostnih vrstic. 33 let je bil libojski keramik in je ustvarjal to, kar danes imamo v našem kolektivu. Ko je leta 1938 prišel med zelene hmelj ske nasade s svojo ženo ni verjel, da bo pognal take korenine v libojski kotlini, katera mu je nudila kruh in tudi topel dom, katerega sta si zgradila z ženo v neposredni bližini tovarne. Novembra 1942. leta je prvič prestopil prag keramične tovarne, kjer je marljivo delal čeprav je vedel in se zavedal, da dela za okupatorja in domače izdajalce, zato je vseskozi žarela v njem iskra upora katera je dokončno zažarela 1944. leta ko je odšel med dolenjske partizane. Ker je bil pokojnik vedre in živahne narave je rad pripovedoval svoja doživetja med našimi borci za svobodo. Srečen in ponosen se je leta 1945. vrnil k svoji družini in še istega leta tudi med tovarniške delavce, kjer je ostal vse do leta 1966, ko je odšel v zasluženi pokoj. Skoraj do zadnje ure smo ga videvali med sprehajanjem po cesti mimo tovarne. S svojim vedrim očesom je spremljal razvoj kolektiva, kateri mu je dolga leta bil drugi dom. Z eno besedo povedano veselil se je uspehov pa čeprav kot upokojenec. Da smo ga cenili kod sodelavca smo dokazali, ko smo se 13. novembra 1982 zbrali na pokopališču v Žalcu ter ga pospremili na zadnji poti. Vsem domačim, čeprav malo pozno vendar iz srca izrekamo člani kolektiva Keramične industrije Liboje iskreno sožalje. Tone Mlinarič 13 Igra "Vaški lopov” 1935 Še danes, ko pišem te skromne vrstice, ne morem verjeti, da sem v mesecu aprilu v razmaku treh dni moral izreči besede v zadnje slovo dvema našima upokojencema. Ko je prišel glas v naš kolektiv, da je umrl tov. Stanko Vaš nismo mogli verjeti, da je res, saj smo ob odhodu leta 1977, ko je šel v invalidski pokoj vsi tr-dno verjeli, da se mu zdravje povrne ali vsaj izboljša. Kot trgovec je leta 1950 prišel med libojske keramike, kjer je pognal trdne korenine kljub temu, da je bilo umazano in naporno delo, katerega ne bi imel čeprav bi delal v še tako majhni trgovini. Smrad in umazanija mu nista mogla do živega. Vztrajal je pri delu, katerega se jg lotil in tega vestno in marljivo opravljal polnih 27 let. Vsa ta dolga leta se ni ustrašil dežja, snega in mraza, nasprotno iz Gotovelj se je vozil s svojim železnim konjičkom na katerega je bil zelo ponosen. Poleg zahtevnega in napornega dela v tovarni je našel čas za svoj hobi, kateri je po domače povedano zahteval celega človeka. V marsikaterem domu še danes igra radijski sprejemnik, ali gledajo televizijo, katero so popravile njegove marljive roke. Tudi kot amater slikar oziroma fotograf je imel uspešno roko pri slikanju in razvijanju slik. Če ravno je prišel domov izčrpan nikdar ni poznal besede za sočloveka ali prijatelja besede ne morem ali nočem. Da je bil priljubljen med krajani Gotovelj in med nami nekdanjimi sodelavci in upokojenci smo dokazali ob mnogo preranem slovesu na pokopališču v Gotovljah, 12. aprila 1983. Družini, ki je ostala brez najdražjega izrekamo člani kolektiva Keramične industrije Liboje iskrene sožalje. Tone Mlinarič Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta STANISLAVA VAŠA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje. Prisrčna hvala kolektivu KIL Liboje, zlasti pa delavcem v oddelku Predorne peči in loščilnice za darovano cvetje in denarno pomoč, godbi na pihala "Rudarjev in keramikov iz Liboj” za odigrane žalostinke, ter tov. Mlinariču za poslovilne besede. Še enkrat hvala vsem, ki ste v tem težkem trenutku sočustvovali z nami. Žena Magda in sinova z družinami Tonetu v Slovo Žalosten je pogled na jambor pred tovarno na katerem zaplapola črna zastava in naznanila, da smo spet prikrajšani za nekdanjega ali sedanjega člana kolektiva. Ali kaj hočemo ob takem trenutku je naša dolžnost in obveznost, da se z društvenim praporom in skopimi besedami poslovimo za vedno od pokojnika. 10. aprila 1983 sem poslednjič spregovoril na pokopališču v Grižah, besede v slovo našemu upokojencu Tonetu Pe-retovemu. Štiriindvajset let je bil član kolektiva Keramične industrije Liboje. Pot keramika je pričel v šamotnem oddelku, kjer je bilo težko fizično delo. Z željo, da dobro spozna kolektiv in delavce pa tudi potrebe so zahtevale, je šel tudi v šamotni oddelek, kjer so se vsi bobni polnili ročno. Ker je bil vajen trdega dela mu tudi to naporno in fizično delo ni delalo nobenih težav. Tudi nekdanji nenasitni generator so polnile njegove žuljave roke. Smrad in umazanija mu nista mogla do živega nasprotno iz generatorja je šel k prodornim pečem, kjer je bila vročina in tudi težko delo. Nazadnje pa je pristal v livarni, od koder je tudi odšel v invalidski pokoj. Kljub temu, da je bil precej oddaljen od tovarne v kateri je preživel 24 delovnih let se je rad vračal med nekdanje sodelavce in tudi upokojence ob vsakem dveletnem srečanju. S temi vrsticami izrekam vsem domačim v imenu članov kolektiva iskreno sožalje. Tone Mlinarič Prišli: 1. Bauer Leon, 18. 4. 1983, teh. sl. 2. Šuster Jože, 21. 4. 1983, modelar. 3. Križnik Edo, 5. 5. 1983, loščiln. 4. Ograjenšek Mihaela, 6. 5. 1983, strugama 5. Drakšič Vlado, 23. 5. 1983, strug. 6. Vajncerl Slavko, 27. 5. 1983, ko-merc. služba 7. Vidmarjer Franc, 31. 5. 1983, ploščice 8. Novak Breda, 1. 6. 1983, komerc. služba 9. Zeljkovič Veselka, 7. 6. 1983, liv. 10. Perc Olga, 9. 6. 1983, loščilnica 11. Lipovšek Marjan, 16. 6. 1983, grafit 12. Krajnc Danilo, p.peč, 27. 6. 1983 13. Guberac Marica, 18. 7. 1983, loščil. 14. Krošel Ljudmila, 20. 7. 1983, ploščice 15. Budija Anica, 1. 8. 1983, loščilnica 16. Painkret Sonja, 1. 8. 1983, loščiln. Odšli: 1. Colnarič Kristina, 1. 4. 1983, starostna upokojitev 2. Rotar Roman, 7. 4. 1983, v JLA 3. Vajncerl Slavko, 8. 4. 1983, v JLA 4. Kajiš Slavica, 7. 5. 1983, sporaz. 5. Pavlič Elizabeta, 28. 5. 1983, sporazumno 6. Ramšak Marjan, 1. 6. 1983, spor. 7. Koroša Ana, 9. 6. 1983, sporaz. 8. Pogačnik Mihaela, 18. 6. 1983, starostna upokojitev 9. Tomešič Terezija, 18. 6. 1983, sporazumno 10. Kozovinc Štefan, 27. 6. 1983, disc. ukrep 11. Videc Mirjana, 4. 7. 1983, spor. 12. Jegrišnik'Anita, 2. 7. 1983, sporaz. 13. Krk Gabrijela, 13. 7. 1983, sporaz. 14. Šmon Ivanka, 11. 7. 1983, star. upokojitev 15. Kosar Milan, 23. 7. 1983, sporaz. 16. Dragoljič Nada, 30. 7. 1983, spor. VERK FRIDA se je zaposlila v tovarni 1965. leta, prej pa je delala v Celju in pri Gradnji v Žalcu. V loščilnici je brisala in polnila izdelke. Delo je opravljala stoje in kmalu je dobila rano na nogi, ki se ni nikoli pozdravila. Kljub temu je redno prihajala na delo, že ob petih zjutraj je čistila bane in pripravljala glazuro, da se je lahko pričelo ob šestih nemoteno delati. Pravi, da se ji nedeljsko in nadurno delo prav nič ne pozna pri pokojnini, ki znaša 6.000,— din. Morali bi si prizadevati za večje osnove, četudi na račun večjih norm, kajti le čisti osebni dohodek brez dodatnega dela, se pozna pri pokojnini. ŠMON IVANKA se je zaposlila 1948. leta pri gradbeni organizaciji Beton Celje, kjer je delala štiri leta, nakar je pričela delati v naši tovarni. V loščilnici je vse do letos polnila in brisala loščene izdelke. Dokler so bile šamotne kapice, je bilo to kar težko delo, sedaj pa so ga regali olajšali. Ivanka je stanovala v Migojnicah v stari hiši brez vode dolga leta. Trinajst let je čakala na stanovanje, ko se je pred šestimi leti njena želja uresničila. Na ”PROVI-ZORJU”, kjer stanuje, ima lep pogled po celi Savinjski dolini. Tovarne sicer ne vidi, glas sirene zjutraj in popoldne pa jo spomni na kraj, kjer je preživela več kot trideset let. MALTARIČ ANASTAZIJA — STAZIKA se je rodila v Cvetlinu na Hrvaškem in je kot mlado dekle prišla v Migojnice, kjer je delala na dveh kmetijah kot gospodinjska pomočnica. 1961. leta je dobila delo v naši tovarni. Delala je v skladišču gotovih izdelkov, ki takrat ni zaslužilo ime skladišče, saj so bili izdelki zloženi vsepovsod v barakah in po kozolcih. Skladiščne delavke so delale v težkih razmerah, v mrazu in vročini, če pa je bilo treba napolniti vagon, pa tudi po deset in več ur. Z leti peša tudi zdravje, zato je Stazika zadnji dve leti delala kot čistilka, kajti dela v skladišču ni zmogla več. POGAČNIK ELICA je pričela delati v tovarni 1951. leta, ker je bila velika, je bila razporejena v livarno, kjer se je vlivala sanitarna keramika. Najtežji so bili modeli za školjke, ki jih je bilo treba vsak dan nositi k pečem, da so se do jutra posušili. Takrat še ni bilo dvigal, vse je bilo treba nositi, od modelov do izdelkov in ostalih stvari. Ko smo nehali izdelovati sanitarno keramiko, je delala Elica nekaj časa pri predornih pečeh, nakar se je v strugami priučevala na stružnici oblikovati krožnike ter druge težje izdelke, zadnjih nekaj let pa je bila prevzemalka izdelkov. COLNARIČ KRISTINA je prišla v tovarno 2. 4. 1948. Delala je vsepovsod, pri zidarjih, pri predornih in okroglih pečeh in tudi v zunanji skupini, ko je imela Mirosan še v oskrbi tovarna. Okopavali so zelje, ga rezali, sušili seno, pobirali jabolka, skratka, opravljali so vsa kmečka dela. Če so delali ob nedeljah, so dobivali tudi malico in to polovico klobase, kruh in pol litra jabolčnika. Med gradnjo Madžarke je bilo precej tesno, saj so se 'vsi izdelki žgali v Nastranki. Od 1957. leta pa je Kristina delala v loščilnici. Glazirala je izdelke, na tovarno ima lepe spomine, samo nedeljsko delo je povsem odveč za žene in matere. NAGRADNA KRIŽANKA T*AC,t> SoViETStA ZvtlA OSEBA LlLhA ■CH.tlfA^O llL KHETUStk 2M>K0qA UkTOlEKO- VAUEA. OST LA TtAVA KEA Amtom TU STO SkViM 21A1EMKA T^Avl.HK* v MOUlAMPUt TtVA 2 lila T>fcWAE flK&MDSVJ KUB ŽtNtilAlti Kjen mMmo ?tER*AUA IR.SLE it* kMlflrtv tZTOKCUO DEILE KEM MW UBOJ kil ME ST2.0 Kolti* 2k Htqo MOA ZLMVTM1 TUM tt»Ev£L V u irumtM MAČE t\ ttu^aojv USM. Tiihoer tomto ZAČET Mii(_ Todv n« ?o*t>8AV ItA-LVA LAR-T C,01A V l#Ft. vetu Alo.ll 6to$e ?W>tEVk*i LWA A<JA “ZASTUMA Izdaja: Keramična industrija Liboje. Ureja: odbor za informacije. Odgovorni urednik: Majda Oblak. Izhaja štirikrat letno. Telefon: 063/737-120. Tisk: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Rešitve oddajte do 30. 9. 1983 Naklada 800 izvodov.