DIHAJ Z MANO mestno drevje v Novem mestu DIHAJ Z MANO, mestno drevje v Novem mestu izdajatelj: Est=etika, društvo za vzpodbujanje etike v prostoru avtorici: Natalija Zanoški, mag. inž. arh., Viktorija Tekstor, univ. dipl. inž. arh. s sodelujočimi avtorji (po abecednem vrstnem redu): dr. Jože Bavcon, univ. dipl. biol. Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta (ocena stanja, predlog vzdrževanja) Gregor Bernard, univ. dipl. inž. arh., DOPPS, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Dolenjska sekcija (ptice v mestu) Andrej Hudoklin, univ. dipl. biol., Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto (predlog varstvenega režima) mag. Blanka Ravnjak, univ. dipl. biol. Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta (ocena stanja, predlog vzdrževanja) Mitja Simič, univ. dipl. inž. kraj. arh., Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto (značilnosti območij) Živa Zelič, mag. inž. kraj. arh. (prepoznavanje vrst) Denis Žitnik, univ. dipl. inž. gozd., Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto (predlog varstvenega režima) in recenzentko: mag. Jelka Hudoklin, univ. dipl. inž. kraj. arh., ACER, d.o.o. oblikovanje: Meta Žebre jezikovni pregled: Nina Štampohar ilustracije: Živa Zelič fotografije: Alenka Peterlin tisk: Opara, d. o. o. naklada: 250 izvodov Novo mesto, oktober 2017 Publikacija je izdana s pomočjo javnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor v sklopu javnega razpisa za sofinanciranje projektov promocije in ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve v letu 2017 (sklop A). CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 582.091(497.4Novo mesto) ZANOŠKI, Natalija Dihaj z mano : mestno drevje v Novem mestu / [avtorici Natalija Zanoški, Viktorija Tekstor; s sodelujočimi Jože Bavcon ... [et al.] ; ilustracije Živa Zelič ; fotografije Alenka Peterlin]. - Novo mesto: Est=etika, društvo za vzpodbujanje etike v prostoru, 2017 ISBN 978-961-285-930-5 1. Gl. stv. nasl. 2. Tekstor, Viktorija 292375296 VSEBINA 4 pomen drevja v mestih in njihova problematika 6 obravnavana drevesa in območja na osi Marof–Grm 8 rdečelistna bukev 9 lipovec ali malolistna lipa 10 divji kostanj 11 hrast dob 12 dvokrpi ginko 13 ostrolistni javor 14 ameriški ambrovec 15 trnata gledičija 16 srebrna lipa 17 maklen ali poljski javor 18 ameriški koprivovec 19 kroglasta robinija ali neprava akacija 20 navadni beli gaber 21 bela vrba 22 veliki jesen 23 javorolistna platana 24 japonski cercidifil 25 zeleni bor 26 (velikolistna) lipa 27 navadna bukev 28 ameriški klek 29 cigarovec ali ameriški cigarar 30 park pred Kulturnim centrom Janeza Trdine 31 drevored ob Rozmanovi ulici, Kettejev drevored 32 Windischerjev vrt 33 drevored lip pri Osnovni šoli Grm 34 Grajski park Grm 35 sposobnost vpijanja delcev onesnaženega zraka posameznih vrst dreves 36 ptice v mestih 38 o vsebini 39 seznam latinskih imen dreves in ptic »Najboljši čas za saditev drevesa je bil pred dvajsetimi leti, drugi najboljši čas je danes.« Kitajski pregovor POMEN DREVJA V MESTIH IN NJIHOVA PROBLEMATIKA Est=etika, društvo za vzpodbujanje etike v prostoru, v z zadrževanjem padavin v krošnji in koreninah, skupaj letu 2017 skozi projekt Dihaj z mano naslavlja vprašanje do 60 %) in izboljševanja kakovosti zraka (zmanjševanje mestnega drevja v Novem mestu. Skupaj z zunanjimi stop nje onesnaženosti: absorbcija CO , CO, SO in ozona, 2 2 sodelavci različnih strok je uspešno kandidiralo na proizvodnja kisika ter vezava mikro prašnih delcev na listno javnem razpisu za sofinanciranje projektov promocije in površino) drevesa tudi blažijo hrup (najprimernejši so lipa, ozaveščanja na področju urejanja prostora in graditve beli javor in dobrovita, ki olistani dušijo okoli 8 dB), nudijo ministrstva za okolje in prostor. Društvo se zaveda, da protivetrno zaščito (glede na gostoto listja vrste od 15 do je vprašanje mestnega drevja večplasten izziv, ki terja 50 %) ter blažijo učinke podnebnih sprememb (nižanje eks-obsežne dejavnosti vodstvenih struktur, vendar želi s tem tremnih vremenskih pojavov: temperatur, suš, UV-B sevan-projektom vzpostaviti prvo stopničko na poti izboljšanja ja, ozona idr.). Drevesa so tudi življenjsko okolje za živali v razmer na tem področju. mestih; med njimi izpostavljamo ptice. Pomembni funkciji pa sta tudi družbena (spodbujanje zadrževanja na prostem, Šele po eksplozivni rasti, ki so jo mesta doživela v industrij- druženje, igra) in gospodarska (vrednost rastlin in ocena ski dobi prejšnjega stoletja, se je zaradi vse večjega števila njihovih koristi).3 prebivalcev in zadovoljevanja njihove osnovne potrebe po stiku z naravo pojavila potreba po urejanju javnih zelenih Zavedati pa se moramo, da imajo drevesa v mestih bistve-površin. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) kot mini- no zahtevnejše pogoje za rast kot v naravi. Zaradi večnega mum za zdravo življenje priporoča 9 m2 zelenih (javnih ali pomanjkanja prostora (za korenine in krošnje) in s tem svet-zasebnih) površin na prebivalca. Drevo, ki »je že od davnih lobe in vode, onesnaževanja, soli, zbite zemlje so bistveno časov simbol življenja«, saj je »med vsemi živimi organizmi bolj izpostavljena boleznim in škodljivcem.4 Zato je treba največja (do 70 metrov!) naravna stvaritev, ki doseže tudi v mestih posebno pozornost nameniti skrbi za obstoječa najvišjo starost (do štiri tisoč let!),«1 je vsekakor najpomem- drevesa oz. zasaditvi in premišljeno načrtovati vse nove za-bnejša naravna sestavina v mestnem prostoru. Drevesa v saditve. V večini slovenskih mest, pri čemer Novo mesto ni mestih na več ravneh »prispevajo k splošni kakovosti mest- nobena izjema, je zaradi prestrukturiranja javnega sistema nega okolja ter vzpostavljajo pogoje za dobro počutje in upravljanja z zelenimi površinami po osamosvojitvi stanje zdravje ljudi, živali ter drugih rastlin v mestu.«2 drevesnega fonda slabo. V oblikovalskem smislu drevesa soustvarjajo posamezne Do slabega ravnanja z drevesi v mestih prihaja v vseh fazah ambiente v mestu, usmerjajo poglede in dopolnjujejo druge urejanja: pred in med saditvijo ter po saditvi. V fazi pred sa-grajene prvine prostora. Izjemno pomembna je ekološka ditvijo se napake pojavljajo v načrtovanju razvoja mesta in funkcija dreves: poleg izboljševanja mikroklime (nižanje podrobnejšem načrtovanju zelenih površin (premalo prosto-temperatur za nekaj °C, dvigovanje stopnje zračne vlage ra za saditev in rast ter neustrezna izbira vrste dreves glede Grajski park Grm. 4 na razpoložljivost vode in prostora). Med sajenjem prihaja acije je namenjen splošnemu pomenu dreves v mestih do slabega izbora in kakovosti sadik (obseg dreves, oblika in problematiki njegovega vzdrževanja. V nadaljevanju krošnje, višina debla do krošnje ...), slabe priprave zemlje, so izpostavljeni pomembnejša drevesa in zasaditve na substrata in sadik, izvedbe saditve in nadzora. V fazi po zgodovinski osi med dvema spomenikoma oblikovane saditvi pa k slabi kakovosti dreves pripomorejo malomarno narave (Kettejev drevored–Grajski park Grm) ter predlog vzdrževanje (nestrokovna nega, nepreverjanje stanja in var- za varstvo, če še niso zaščiteni. S pomočjo dr. Jožeta nosti) in neustrezna zaščita pred vplivi okolja.5 V preteklosti Bavcona in mag. Blanke Ravnjak so pri soliterjih in za-se je drevesa obglavljalo (pretirano žaganje vej v zgornjem saditvah navedeni opis stanja in smernice za nadaljnje delu krošnje), vrstili so se posegi v njihove korenin ske vzdrževanje. Opis dreves ali območij se zaključuje z sisteme zaradi širitve cest, dodatno pa jih od srede de- opisom značilnosti posamezne vrste ali območja. V zaklju-vetdesetih let uničujejo škodljivci in bolezni (platane, divji čku so zbrani vsi podatki o vsebini publikacije. kostanji) ter zadnja leta vse pogostejše suše.6 Na slabo stanje drevesnega fonda v Novem mestu sta v preteklosti Publikacija je lahko tudi vodnik po drevesih in pticah v že opozarjali stroka in širša javnost.7 Novem mestu, s katero prek sprehoda spoznavamo in se učimo o teh pomembnih sostanovalcih našega okolja. V Novem mestu za zdaj upravljavec nima popisov drevnine, ocene stanja dreves in tudi ne navodil za ravnanje z njimi, razen za Kettejev drevored. Potrebna je tudi dolgoročna 1 Jančar, M. (2001): Ljubljana, mesto v zelenju, Radovljica: Didakta, str. 107. strategija z ravnanjem obstoječih in na novo posajenih 2 Šiftar, A., Maljevac, T., Simoneti, M., Bavcon, J. (2011): Mestno drevje, dreves. Predpis o ravnanju in zaščiti dreves ob nameravanih Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehnična fakulteta, Univerza v Ljubljani, str. 18. posegih v njihovi okolici pa ni dovolj, potreben je tudi stalni 3 Povzeto po: Šiftar, A., Maljevac, T., Simoneti, M., Bavcon, J. (2011): Mestno nadzor teh posegov. Za drevesa naj skrbijo samo ustrez-drevje, Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehnična fakulteta, Univerza v Ljubljani, str. 18–28. no usposobljeni delavci, ki poznajo standarde in imajo že 4 Šiftar, A., Maljevac, T., Simoneti, M., Bavcon, J. (2011): Mestno drevje, ustrezne vzdrževalne izkušnje. Zaradi dolgoročno ustrezne Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehnična fakulteta, Univerza skrbi za drevesa bi bil najbolje, če bi za vse zelene površine v Ljubljani, str. 15. 5 Povzeto po: Šiftar, A., Maljevac, T., Simoneti, M., Bavcon, J. (2011): Mestno v mestu skrbela ustrezno usposobljena mestna služba.8 drevje, Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehnična fakulteta, Univerza v Ljubljani, str. 34–61. Projekt Dihaj z mano, mestno drevje v Novem mestu ses- 6 Komentar po terenskem pregledu mestnega drevja v Novem mestu: Bavcon, J., Ravnjak, B. tavljajo: publikacija, razstava in dve delavnici (izdelovanje 7 Med drugim: članek o Kettejevem drevoredu (Jankovič, L., Hudoklin, J., ptičjih gnezdilnic in krmilnic z osnovnošolci ter demon-1993), posvet Društva krajinskih arhitektov o urejanju in vzdrževanju zelenih stracija vzdrževanja mestnega drevja s koncesionarjem površin v Novem mestu (2012) ... 8 Komentar po terenskem pregledu mestnega drevja v Novem mestu: in drugo zainteresirano javnostjo). Uvodni del publik- Bavcon, J., Ravnjak, B. Ureditev Na vratih ob Rozmanovi ulici. 5 6 OBRAVNAVANA DREVESA IN OBMOČJA NA OSI MAROF–GRM 1 rdečelistna bukev 2 lipovec ali malolistna lipa 3 divji kostanj 4 hrast dob 5 dvokrpi ginko 6 ostrolistni javor 7 ameriški ambrovec 8 trnata gledičija 9 srebrna lipa 10 maklen ali poljski javor 11 ameriški koprivovec 12 kroglasta robinija ali neprava akacija 13 navadni beli gaber 14 bela vrba 15 veliki jesen 16 javorolistna platana 17 japonski cercidifil 18 zeleni bor 19 (velikolistna) lipa 20 navadna bukev 21 ameriški klek 22 cigarovec ali ameriški cigarar A park pred Kulturnim centrom Janeza Trdine B (1) drevored ob Rozmanovi ulici, (2) Kettejev drevored C Windischerjev vrt D drevored lip pri Osnovni šoli Grm E Grajski park Grm V mestnem jedru in neposredni okolici so kot točkovne naravne vrednote določena štiri drevesa: hrast (I) ob Kettejevem drevoredu na Marofu (ID:8495), lipa (II) na Dimitričevem vrtu na Šolski ulici (ID:8131), tisa (III) na vrtu Frančiškanskega samostana (ID:8498) ter bela murva (IV) ob hiši Breg 2 (ID:8486). V lanskem letu je padla tisa na vrtu pod Kapiteljsko cerkvijo (ID:8500). Vir podlog: Mestna občina Novo mesto 7 01 RDEČELISTNA BUKEV vrsta: rdečelistna bukev (Fagus sylvatica f. purpurea (Aiton) Dippel) lokacija: Kettejev drevored 5 število dreves iste vrste na lokaciji: 1 starost: približno 150 let obseg debla: 527 cm (Ok: 315 cm) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD: Arheološko najdišče Marof, EŠD: 8710 predlog varstvenega režima: RNV (t) : dosega kriterij obsega za določitev drevesne naravne vrednote ocena stanja: Drevo je relativno dobro ohranjeno, vendar v začetku procesa razgradnje (gliva in sušenje vrha). Drevo bo lahko živelo še nekaj let, odvisno od razvoja gliv. predlog za vzdrževanje: - odstranitev suhih vej - ročna odstranitev bršljana - čiščenje neposredne bližine drevesa (suhe odpadne veje) - odstranitev štora sosednje propadle in požagane bukve - odstranitev gugalnice - zalivanje v sušnem obdobju - potreben je večkraten pregled drevesa - nujna označitev nevarnosti ob viharjih in snegu ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo, ima gosto in široko krošnjo, ki daje gosto senco. Listi dreves: enostavni listi s celim robom/jajčasti. Zgornja listna površina je zeleno-rdeča, spodnja zelena. Jeseni se listi izrazito obarvajo. Velikost: Višina: 25 m, na dobrih rastiščih do 37 m. Širina: 20 m. Raste enakomerno zmerno hitro vso življenjsko dobo. Življenjska doba: Dolga, v naravi več kot 300 let, v mestih 150 let in več, če ima ugodne življenjske pogoje. Obnovitvena sposobnost: Dobra, da se lepo oblikovati, do- bro prenaša obrezovanje. Koreninski splet: Bukev ima od vseh drevesnih vrst v Evropi največjo gostoto korenin. Večina korenin je v zgornjem slo- ju. Na posege občutljive korenine se slabo obnavljajo. Zelo agresivne so do drugih rastlin. Fiziološke lastnosti: Mlado drevo dobro uspeva v senci več- jih dreves. Ne prenaša dobro mestnega podnebja, industrije, soli, mokrih ali zbitih tal. Uporaba: Primerna za odprto krajino in večje parke. Namenskost: Služi lahko kot zaslon pred nezaželenimi po- gledi, vetrom. Zelo dobro duši hrup. Lahko se uporabi za živo mejo. 8 LIPOVEC ALI 02 MALOLISTNA LIPA vrsta: lipovec ali malolistna lipa (Tilia cordata Mill.) lokacija: Seidlova cesta 5 število dreves iste vrste na lokaciji: 3 starost: približno 25 let obseg debla: največji 112 cm (Ok: 500 cm) varovanje naravne dediščine: niso naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: ND (vos): Mestno jedro, EŠD: 492 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Dve drevesi sta relativno dobro ohranjeni, drevo ob pročelju stavbe na Seidlovi cesti 5 pa ima hudo me- hansko poškodbo debla, zato ne bo dolgo živelo. Pred kratkim so zaradi širjenja cestišča preveč obrezali tudi drevo, ki je najbliže priključku na Seidlovo cesto. predlog za vzdrževanje: - odstranitev suhih vej - izboljšanje pogojev okoli dreves: odstranitev betonskih plošč in zamenjava s kovinskimi rešetkami - instalacija zračnikov za dovod zraka do korenin - predlog čimprejšnje zamenjave poškodovanega drevesa z drevesom obsega 25 cm - vzdrževanje zamenjanega drevesa: zalivanje v poletnih mesecih vsaj dve leti, da se drevo ukorenini ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo, ki daje gosto senco. Močna kroš- nja je v starosti kroglaste oblike. Listi: enostavni, precej pravilno srčasti, s finim, nažaganim robom. Jesenska barva listov je neizrazito rumena. Velikost: Višina: 18–25 (33) m. Širina: 10–15 (20) m. Do 20 leta starosti raste zmerno, nato počasi (počasneje kot lipa). Končno višino doseže po 80 letih. Življenjska doba: Zelo dolga, tudi 500 let in več. Obnovitvena sposobnost: Zelo dobro prenaša vse načine obrezovanja in oblikovanja. Koreninski splet: Globinski s srčno korenino in (agresivnim) gostim spletom drobnih korenin, ki od debla zrastejo 20 m in več. Fiziološke lastnosti: Mestno okolje prenaša dobro, če le ni ozračje preveč onesnaženo. Slabo prenaša sol, zbita tla ter hkratne vročine in suše. Mraz prenese bolje kot lipa. Škodi mu pasji urin. Za dobro rast potrebuje globoka zrač- na tla. Uporaba: Primeren za parke, ob cestah za (tudi strižene) drevorede, vrtove, dvorišča, visoke žive meje. Namenskost: Uporabi se lahko kot zaščita pred hrupom in vetrom. Za utrjevanje nasipov. 9 03 DIVJI KOSTANJ vrsta: divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) lokacija: Novi trg 11 (drevored ob Rozmanovi ulici) število dreves iste vrste na lokaciji: 22 starih in 25 mladih starost: približno 180 let (najstarejši) obseg debla: največji 302 cm (Ok: 375 cm) varovanje naravne dediščine: RNV (o): Kettejev drevored, ID 4539 (lokalni) ZO: Kettejev drevored, SC: 1249 (lokalni) varovanje kulturne dediščine: ND (vos): Mestno jedro, EŠD: 492 VAD: Drevored ob Rozmanovi, EŠD: 14403 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Drevesa so zaradi nekdanjih posegov votla, a kljub temu še vitalna. predlog za vzdrževanje: - izvajanje pregleda dreves vsako leto in opredeljevanje njihovega stanja - nujna označitev nevarnosti ob viharjih ali snegu - odstranitev suhih vej - čiščenje starih ran in vnovična zaščita z ustreznimi premazi - odsvetujejo se kakršni koli posegi v tla - zaradi zgodovinske vrednosti postopna menjava dreves z isto vrsto ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo, ki ima kratko deblo. Daje gosto senco, krošnja je široka in zgoraj zaobljena. Jesenska bar- va (zdravih) listov je svetlo rumena in neizrazita. Listi: sestavljeni, dlanasti. Velikost: Višina: 15–25 (30) m. Širina: 15–20 (25) m. Mlado drevo raste hitro. Končno višino doseže po 50 letih. Življenjska doba: Več kot 200 let, vendar samo ob ugod- nih pogojih. V mestih je življenjska doba bistveno krajša. Obnovitvena sposobnost: Speča očesa lahko obnovijo krošnjo, rane pa se zelo slabo celijo. Koreninski splet: Ima srčno korenino. Plitev koreninski splet z nekaj močnimi koreninami in veliko drobnimi dobro veže tla. Fiziološke lastnosti: Ne prenaša dobro industrijskega okol- ja, soli, suhega zraka in suhih tal. Ogrožajo ga bolezni in škodljivci – glivična listna sušica in zavrtač. Les ni posebno trden, zato neurja pogosto lomijo debele veje. Korenine dvigujejo tlake. Uporaba: Vrsta je v Evropo prišla z Balkana. Množično upo rabljen v habsburški monarhiji predvsem zaradi lep- ega socvetja, velikih in zanimiv listov. Primeren za parke in drevorede. Namenskost: Uporablja se lahko kot zaščita pred hrupom in vetrom. 10 04 HRAST DOB vrsta: hrast dob (Quercus robur L.) lokacija: Rozmanova ulica 19 število dreves iste vrste na lokaciji: 1 starost: približno 60 let obseg debla: 162 cm (Ok: 410 cm) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s, vos): Mestno jedro, EŠD: 492 MD: Spomeniški kompleks Na vratih, EŠD: 8722 predlog varstvenega režima:/ ocena stanja: Drevo je relativno dobro ohranjeno, vendar nima pros- tora za rast. Gre za preveliko drevo za zasaditev na dani lokaciji. Posledice takšne zasaditve so poškodbe na stavbi in v tlaku. predlog za vzdrževanje: - ko bo čas za nadomeščanje, predlagamo zamenjavo vrste: stebrasti gaber (Carpinus betulus ‘Fastigiata’) oz. da se po odmrtju drevesa na lokacijo ne zasadi drugega drevesa ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo, ima široko, precej neenakomerno stožčasto do jajčasto ali celo okroglo krošnjo z debelejšimi ogrodnimi vejami, ki se razraščajo daleč. Pri nas je to drevo z največjim številom različnih žuželk v svoji krošnji. Listi: pernato krpati. Jesenska barva listov je neizrazito ru- mena do rumenorjava. Na odpadlem mokrem listju lahko drsi. Velikost: Višina: 25–35 (40) m. Širina: 15–20 (25) m. Raste hitro, nato (ko zarodi) zmerno. Končno višino doseže po 100 letih. Življenjska doba: Zelo dolga, od 500 do 800 let. Obnovitvena sposobnost: Krošnja se uravnava sama. Koreninski splet: Ima do 2 m globoko srčno korenino. Plitve korenine lahko sežejo trikrat dlje kot rob krošnje. Fiziološke lastnosti: Dobro prenaša mestno okolje, niz- ke temperature in močan veter, zmerno dobro tudi soli. Svetloljuben, prenese tudi polsenco. Sušo ali dlje časa razmočena tla prenaša dobro le, če je dobro vrasel. Potre- buje veliko prostora. Uporaba: Primeren za odprto krajino, velike parke in so- naravne vrtove. Namenskost: Uporablja se lahko kot zaščita pred pogledi, prahom in vetrom. 11 05 DVOKRPI GINKO vrsta: dvokrpi ginko (Ginkgo biloba L.) lokacija: Rozmanova ulica 28 število dreves iste vrste na lokaciji: 1 starost: približno 20 let obseg debla: 108 cm (Ok: 250 cm) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s, vos): Mestno jedro, EŠD: 492 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Drevo je dobro ohranjeno, vendar jemlje prostor ostro- listnemu javorju v parku ob Knjižnici Mirana Jarca. predlog za vzdrževanje: - če bi želeli zagotoviti optimalni razvoj krošnje sosed- njega ostrolistnega javorja na dani lokaciji, bi bilo treba ginka odstraniti ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo. Ima zelo različno krošnjo, pogosto široko stožčasto. Vej je po navadi malo, so pa močne. Listi: krpati. Jesenska barva listov je (odvisno od tem- peraturne razlike med dnevom in nočjo) izrazito rumena ali zelenorumena. Ženski plodovi imajo izrazit in močno neprijeten vonj, zato je za mesto primernejša rastlina moškega spola. Velikost: Višina: 15–20 (35) m. Širina: 10–15 (20) m. Raste počasi do zmerno hitro. Končno višino doseže po 100 letih. Življenjska doba: Približno 200 let. Obnovitvena sposobnost: Je nezahteven. Lahko se ga pomladi. Koreninski splet: Je globok s srčno korenino in debelimi mesnatimi koreninami, ki jih (ko so mlade) zelo radi na- padejo voluharji. Fiziološke lastnosti: Odporen na bolezni in škodljivce. Če je dobro vraščen, dobro prenaša mestno in industrijsko okolje, sušo, mraz in sol. Uporaba: Primeren za parke in drevorede, parkirišča, notranja dvorišča kot tudi za mestna jedra. Namenskost: Drevo je edina še živeča vrsta 250 milijonov let stare skupine (živi fosil). Privlačno je zaradi mogočnosti, piramidaste krošnje in edinstvene oblike listov. 12 06 OSTROLISTNI JAVOR vrsta: ostrolistni javor (Acer platanoides L.) lokacija: Rozmanova ulica 28 število dreves iste vrste na lokaciji: 1 starost: približno 40 let obseg debla: 159 cm (Ok: 280 cm) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s, vos): Mestno jedro, EŠD: 492 MD: Spomeniški kompleks Na vratih, EŠD: 8722 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Drevo je zelo dobro ohranjeno. Ginko, ki raste v ne- posredni bližini, potiska krošnjo drevesa ob pročelje knjižnice, zato je ne more razviti do končne zmožnosti. Drevo lahko na tej lokaciji dobro uspeva še 100 let. predlog za vzdrževanje: - odstranitev suhih vej - odstranitev manjših vej proti pročelju knjižnice (veje do premera 2.5 cm) - stalno vzdrževanje krošnje proti pročelju - odstranitev podstojnega rastlinja (nima svetlobe ne vode za rast) ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo, ki oblikuje močno krošnjo, z zelo razvejanimi vejami. Z rednim rezom mu lahko obliku- jemo okroglo ali eliptično krošnjo. Listi: dlanasto krpati. Jesenska barva listov je (odvisna od drevesa in traja kratek čas) od zlato rumene do vijolično rjave. Velikost: Višina: 20–30 (35) m. Širina: 12–20 m. V mlado- sti raste hitro, pozneje zmerno do počasi. Končno višino doseže po 40 letih. Življenjska doba: Približno 100 let. Obnovitvena sposobnost: Zmerna, krošnja se lahko obli- kuje. Koreninski splet: Ima močnejšo srčno korenino in močno razvejane plitve korenine, ki jih zelo razširi. Fiziološke lastnosti: Dobro prenaša mestno in industrijsko okolje. Polsencovzdržna drevesna vrsta. Slabo prenaša sušo, zbita tla in sol. Na neprimernem rastišču se v mes- tih pogosto pojavi medena rosa – uši. Daje močno senco, zato podstojno rastlinje ne uspeva dobro. Uporaba: Primeren za parke, obcestni prostor, drevorede in parkirišča. Namenskost: Ščiti pred prahom in hrupom. Primeren je za utrjevanje nasipov. 13 07 AMERIŠKI AMBROVEC vrsta: ameriški ambrovec (Liquidambar styraciflua L.) lokacija: Rozmanova ulica 24 število dreves iste vrste na lokaciji: 1 starost: približno 60 let obseg debla: 154 cm (Ok: ni podatkov) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s, vos): Mestno jedro, EŠD: 492 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Drevo je dobro ohranjeno. predlog za vzdrževanje: - odstranitev suhih vej - odstranitev manjših vej proti pročelju objekta Rozmanova ulica 24 (veje do premera 2,5 cm) - stalno vzdrževanje krošnje proti pročelju - dodati zemljino ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo z deblom, ki sega do vrha krošn- je. Mlado drevo ima pravilno stožčasto, starejše pa okro- glo krošnjo. Glavne veje so skoraj vodoravne. Značilno zanj je razbrazdano svetlo sivo lubje, ki spominja na videz aligatorja. Listi: dlanasto krpati, v obliki zvezde, rob je drobno naža- gan. Lepa jesenska barva listov, ki se pri vsakem drevesu razlikuje, spreminja od oranžne do vijoličnorjave. Če raste v senci, se drevo slabo obarva. Velikost: Višina: 10–25 (35) m. Širina: 6–12 m. Na dobrih tleh raste hitro. Končno višino doseže po 70 letih. Življenjska doba: Približno 100 let. Obnovitvena sposobnost: Dobra. Koreninski splet: Potrebuje veliko prostora, sicer dviguje tlake, saj se mesnate površinske korenine z nekaj glo- binskimi razraščajo daleč. Fiziološke lastnosti: Dobro prenaša mestno okolje in poplave. V primeru visokega pH ga napade bolezen rast- linska bledica (kloroza). Uporaba: Primeren za parkirišča, parke, vrtove, kjer ima dovolj prostora za razrast korenin. Namenskost: Zaradi izjemnih estetskih lastnosti (čudovite jesenske barve) je zelo primeren kot okrasno drevo. 14 08 TRNATA GLEDIČIJA vrsta: trnata gledičija (Gleditsia triacanthos L.) lokacija: Rozmanova ulica 9 število dreves iste vrste na lokaciji: 3 starost: približno 50 let obseg debla: največji 190 cm (Ok: 290 cm) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s, vos): Mestno jedro, EŠD: 492 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Vsa tri drevesa so v slabem stanju zaradi prevelikih posegov med obrezovanjem (obglavljanje). Drevo na jugozahodnem robu zasaditve je ohranjeno najbolje. predlog za vzdrževanje: - odstranitev suhih vej - ročna odstranitev bršljana - razredčitev krošnje v vrhu po potrebi (zaradi posledic predhodnega obglavljanja), pustiti čim bolj naraven razrast - prenehanje obglavljanja! - odstranitev podstojnega rastlinja (bezeg) ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo, ki mu deblo sega visoko v red- ko, široko razraslo krošnjo. Na vejah in deblu ima velike trne. Plod je do 40 cm dolg usnjat strok. Sorte brez plodov so bile vzgojene za drevorede. V starosti ima dežnikasto krošnjo. Listi: sestavljeni/sodopernati. Jesenska barva listov je ru- menozelena do izrazito rumena. Velikost: Višina: 15–25 (35) m. Širina: 8–10 (20) m. Mlado drevo raste do 10. leta hitro, nato zmerno. Končno višino doseže po 50 letih. Življenjska doba: Približno 100 let. Obnovitvena sposobnost: Da se rane ne bi dolgo in slabo celile, jo je treba rezati poleti, ne spomladi. Koreninski splet: Je redek, šopast, široko razrasel in po- trebuje globoka tla. Fiziološke lastnosti: Nezahtevna, na mestno podnebje in izpušne pline neobčutljiva. Dobro prenaša sol in tlakovane površine. Potrebuje veliko svetlobe. Stara drevesa so krh- ka in občutljiva na snegolov in vetrolov. Uporaba: Primerna za parke, drevorede, mestna jedra, dvorišča in parkirišča. Namenskost: Primerna za utrjevanje nasipov. 15 09 SREBRNA LIPA vrsta: srebrna lipa (Tilia tomentosa Moench) lokacija: Dilančeva ulica 1 (atrij Hostla Situla) število dreves iste vrste na lokaciji: 1 starost: približno 60 let obseg debla: 245 cm (Ok: 500 cm) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s, vos): Mestno jedro, EŠD: 492 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Drevo je dobro ohranjeno. predlog za vzdrževanje: - odstranitev suhih vej - izboljšanje pogojev okoli drevesa: odstranitev tlako- vanja za dovod zraka do korenin - odstranitev gugalnice - odstranitev električnih kablov - pazljivost s korenčnikom ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo, ki diši pri cvetenju močneje kot druge lipe, ima gosto široko stožčasto do okroglo krošnjo z več enakovrednimi vrhovi z glavnimi vejami, usmerjenimi navzgor. V starosti se veje povesijo, krošnja je dežnikasta. Listi: enostavni, nepravilno srčasti, z nažaganim robom. Zgoraj zeleni, spodaj intenzivno srebrno beli. Zelo lepa in izrazita jesenska barva listov se spreminja od zeleno- rumene do rumene. Velikost: Višina: 15–30 m. Širina: 20 m. Mlado drevo raste hitro, pozneje zmerno počasi. Končno višino doseže po 50 letih. Življenjska doba: Do 200 let, krajša kot pri drugih lipah. Obnovitvena sposobnost: Da se jo oblikovati in pomladiti (rez). Koreninski splet: Je globinski s srčno korenino z drobnimi koreninami na površini. Korenine so zelo agresivne. Fiziološke lastnosti: Bolje kot druge lipe prenaša mestno podnebje in industrijo, vročino, sevanje svetlobe in sol. Uporaba: Primerna za parke, parkirišča, drevorede ob cestah, mestna jedra, vrtove. Namenskost: Varuje pred hrupom, vročino (daje gosto senco). Primerna za utrjevanje brežin. 16 MAKLEN ALI 10 POLJSKI JAVOR vrsta: maklen ali poljski javor (Acer campestre L.) lokacija: Glavni trg 32 število dreves iste vrste na lokaciji: 1 starost: približno 70 let obseg debla: 199 cm (Ok: 200 cm) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s, vos): Mestno jedro, EŠD: 492 predlog varstvenega režima: RNV (t) : dosega kriterij obsega za določitev drevesne naravne vrednote ocena stanja: Drevo je dobro ohranjeno. Drugi maklen, ki stoji ob koprivovcih na nasprotni strani trga (Glavni trg 3), pa je v zelo slabem stanju. V izvedbenih načrtih prenove Glavnega trga je predvidena ohranitev obeh maklenov in navadnih koprivovcev. predlog za vzdrževanje: - odstranitev suhih vej - odstranitev električnih kablov - pri prenovi je potrebno izboljšanje pogojev okoli drevesa: več prostora za korenine (zračna rešetka) - pri prenovi paziti, da se koreninski sistem ne poškoduje ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo lahko zraste tudi kot večji grm. Na začetku ima jajčasto, v starosti pa okroglo do široko stožčasto gosto razvejano krošnjo z eno ali več debli. Listi: zelo variirajo v obliki, v glavnem so dlanasto krpati s tremi do petimi krpami. Izrazita rumena jesenska barva listov traja samo nekaj dni. Velikost: Višina: 10–15 (20) m. Širina: 6–8 (15) m. Mlado drevo raste zmerno hitro, pozneje počasi. Končno višino doseže po 30 letih. Življenjska doba: Do 200 let. Obnovitvena sposobnost: Dobro prenaša obrezovanje. Oblikuje se ga lahko kot živo mejo. Če želimo drevesno obliko, se ga ne sme obrezovati. Koreninski splet: Ima srčno korenino in plitev, z drobnimi koreninami gosto prepreden koreninski splet, ki se raz- raste do roba krošnje. Fiziološke lastnosti: Dobro prenaša mestno podnebje, a potrebuje dobra, globoka in sveža tla. Slabo prenaša zbi- ta tla, nepropustne tlake in pomanjkanje svetlobe (v tem primeru je rast zelo počasna). Uporaba: Primerna za obcestni prostor, drevorede, tudi za manjše ali strešne vrtove, strižene žive meje. Namenskost: Uporablja se kot zaščita pred hrupom, vetrom, pogledi. Za utrjevanje brežin. 17 11 AMERIŠKI KOPRIVOVEC vrsta: ameriški koprivovec (Celtis occidentalis L.) lokacija: Glavni trg 7 število dreves iste vrste na lokaciji: 4 (od 5) starost: približno 30 let obseg debla: največji 145 cm (Ok: ni podatkov) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s, vos): Mestno jedro, EŠD: 492 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Vsa drevesa so v zelo slabem stanju, saj imajo zaradi napačnega vzdrževanja (obglavljanje) popolnoma uničene krošnje. Ob prenovi Glavnega trga bi jih bilo smiselno zamenjati. V izvedbenih načrtih prenove Glavnega trga so namesto koprivovcev predvideni stebrasti hrasti (Quercus robur var. fastigiata (Lam.) Spach). predlog za vzdrževanje: - predlagamo zamenjavo vrste: stebrasti gaber (Carpi- nus betulus ‘Fastigiata’), kot je bilo predvideno; glede na to, da je dovolj prostora, tudi drugo listo- padno drevo, ki daje večjo senco: črni gaber (Ostrya carpinifolia Scop.), mokovec (Sorbus aria (L.) Crantz) ali mali jesen (Fraxinus ornus L.) ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo s široko jajčasto, včasih nepravilno krošnjo. Je vsestransko prilagodljiva in trdna, srednje velika drevesna vrsta, brez bolezni in škodljivcev. Zelo težko je oblikovati enakomerno krošnjo z deblom, potegnjenim skozi krošnjo, veje so deloma povešene. Listi: Enostavni listi z nažaganim robom so poševno jajčasti, zgoraj gladki in bleščeči. Izrazita jesenska barva listov je svetleče rumena. Velikost: Višina: 10–20 (30) m. Širina: 10–15 m. Mlado drevo hitro raste. Življenjska doba: Zelo dolga – do 1000 let. Obnovitvena sposobnost: Zelo dobra. Koreninski splet: Globinski razvejan, prilagodljiv. Fiziološke lastnosti: Nezahtevno drevo; pomembna je bre- zhibna sadika s koreninsko grudo in pravilno oblikovano krošnjo. Dobro prenaša mestno podnebje, sušo in mrzle zime. Uporaba: Primerna za parke, vrtove, na odprtih mestih, ob rečnih bregovih. Namenskost: Uporablja se kot zaščita pred sončno pripeko. Za utrjevanje nasipov. 18 KROGLASTA ROBINIJA 12 ALI NEPRAVA AKACIJA vrsta: kroglasta robinija (Robinia pseudoacacia ‘Umbraculifera’) lokacija: Glavni trg 28 število dreves iste vrste na lokaciji: 2 starost: približno 30 let obseg debla: največji 45 cm (Ok: 315 cm) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s, vos): Mestno jedro, EŠD: 492 MD: Spomenik obešenima na Glavnem trgu, EŠD: 8720 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Obe drevesi sta zaradi nestrokovnega vzdrževanja v slabem stanju. Drevo, ki raste severno, je tako poško- dovano, da ga je treba zamenjati. V izvedbenih načrtih prenove Glavnega trga je predvidena ohranitev obeh dreves. predlog za vzdrževanje: - pravilno obrezovanje, ne obglavljanje - zamenjava poškodovanega drevesa ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo z majhno kroglasto krošnjo. Popolno okroglo obliko ima samo, če se v nekajletnih presledkih obrezuje na kratke štrclje. Listi: Sestavljeni/lihopernati. Jesenska barva listov je odvisna od sorte – zelena ali rumena. Velikost: Višina: 4–6 m. Širina: 4–6 m. Mlado drevo zelo hitro raste, pozneje zmerno. Končno višino doseže po 30 letih. Življenjska doba: V drevoredih dočaka do 80 let. Obnovitvena sposobnost: Dobra, a rez v živo močno skrajša življenjsko dobo. Koreninski splet: Mlado drevo ima globinski koreninski splet z do 3 m in več dolgo močno srčno korenino. Pozneje se razvije še površinski, ki lahko zraste trikrat dlje, kot sega rob krošnje. Korenine dvigujejo tlake. Fiziološke lastnosti: Primerna za mestno in industrijsko okolje. Dobro prenaša vročino in sol. Stara drevesa pos- tanejo krhka. Uporaba: Primerna za drevorede, parke, parkirišča, mestna jedra. Namenskost: Uporablja se za optično vodenje ob cesi. 19 13 NAVADNI BELI GABER vrsta: navadni beli gaber (Carpinus betulus L.) lokacija: Glavni trg 22, 23 število dreves iste vrste na lokaciji: 8 (od 12)* starost: približno 60 let* obseg debla: največji 229 cm (Ok: 300 cm)* varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s, vos): Mestno jedro, EŠD: 492 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Drevesa so bila v sklopu prenove Glavnega trga sep- tembra 2017 požagana, razen najmlajšega drevesa, ki bo presajeno na drugo lokacijo. Vsa stara drevesa so bila v zelo slabem stanju. Zasajena so bila pregosto in so z velikostjo presegala zmožnosti prostora. V izved- benih načrtih prenove Glavnega trga so namesto belih gabrov predvideni kroglasti javorji (Acer platanoides ‘Globosum’ (G.Nicholson) Schwer.). predlog za vzdrževanje: - predlagamo zamenjavo vrste: stebrasti gaber (Carpi- nus betulus ‘Fastigiata’), ki ima ožje krošnje; zaradi parkirišč med drevesi je treba kupiti posebno gojene sadike, ki do višine vozil nimajo vej, ter njihove krošnje ustrezno dvigovati ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo. Mlada krošnja, ki se začne precej nizko, se z debelino drevesa ne dviguje. Debelejše drevo ima daljše, široko razprostrte in zgoraj zaobljene krošnje. Listi: Enostavni, podolgovato jajčasti, z izrazito dvojno na- zobčanim robom. Neizrazita jesenska barva listov je rumena do rumenorjava. Velikost: Višina: 10–20 (25) m. Širina: 7–12 (15) m. Mlado drevo raste zmerno hitro. Končno višino doseže po 50 letih. Življenjska doba: Dolga – približno 300 let, vendar v mestih bistveno krajša. Obnovitvena sposobnost: Zelo dobro prenaša obrezovanje, primeren tudi za oblikovane krošnje. Koreninski splet: Ima globok srčast koreninski in gost površinski koreninski splet. Dobro se prilagaja rastišču. Fiziološke lastnosti: Dobro prenese močno obrezovanje. Slabo prenaša mestno podnebje in nepropustne tlake. Sencovzdržno drevo. Potrebuje veliko zraka v tleh, slabo prenaša sol in mokra zbita tla. Uporaba: Primeren za drevorede, parke, parkirišča, mestna jedra, atrije, otroška igrišča, oblikovane žive meje. Namenskost: Uporablja se kot zaščita pred hrupom, prahom, pogledi. Za utrjevanje nasipov. *Stanje pred začetkom prenove Glavnega trga, 24. 8. 2017. 20 14 BELA VRBA vrsta: bela vrba (Salix alba L.) lokacija: Kandijska cesta 11 (obrežje Krke, jugozahodna stran Kandijskega mosta) število dreves iste vrste na lokaciji: 3 starost: približno 60 let obseg debla: največji 245 cm (Ok: 350 cm) varovanje naravne dediščine: RNV (o): Krka, ID 128V (državni) NAT: Krka s pritoki, SDF ID: SI3000338 EPO: Krka – reka, ID 65100 varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s): Mestna četrt Kandija, EŠD: 14633 ND (vos): Mestno jedro, EŠD: 492 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Vsa drevesa so v dobrem stanju. predlog za vzdrževanje: - odstranitev suhih vej - čiščenje obrečnega prostora (odpadla debla, veje) ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo s svetlo, močno razvejano, naj- prej stožčasto, pozneje visoko obokano krošnjo. Debla starih dreves so pogosto votla. Listi: enostavni, ozko suličasti. Listi, ki so spodaj gosto sre- brnkasto dlakavi, se jeseni ne obarvajo. Velikost: Višina: 10–25 (30) m. Širina: 10–15 (20) m. Mlado drevo raste hitro, do 2 m na leto, pozneje je rast zmerna. Končno višino doseže po 50 letih. Življenjska doba: Redko dočakajo 100 let. Obnovitvena sposobnost: Dobra. Koreninski splet: Dobro razvita glavna in številne stranske korenine, na daleč razraščene. Fiziološke lastnosti: Neprimerna za mestno okolje. Za dobro rast potrebuje sveža tla. Med vsemi vrbami najdlje zdrži v vodi, suše pa ne prenaša dobro. Stara drevesa nimajo tanina, zato imajo votla debla; posledica so sne- golomi in vetrolomi. Uporaba: Primerna za vodni rob, drevorede v odprti krajini, parke, pokopališča. Namenskost: Uporablja se kot zaščita pred vetrom. Za utrje- vanje bregov voda, nasipov in pobočij. 21 15 VELIKI JESEN vrsta: veliki jesen (Fraxinus excelsior L.) lokacija: Ragovska ulica 1A (obrežje Krke, jugovzhodna stran Kandijskega mosta) število dreves iste vrste na lokaciji: 3 starost: približno 60 let obseg debla: največji 157 cm, vendar že pri tleh razcepitev na štiri debla (Ok: 330 cm) varovanje naravne dediščine: RNV (o): Krka, ID 128V (državni) NAT: Krka s pritoki, SDF ID: SI3000338 EPO: Krka – reka, ID 65100 varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s): Mestna četrt Kandija, EŠD: 14633 ND (vos): Mestno jedro, EŠD: 492 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Vsa drevesa so v dobrem stanju. predlog za vzdrževanje: - odstranitev suhih vej - odstranitev odlomljenih vej, da lepo zakalusira - čiščenje obrečnega prostora (odpadla debla, veje) ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo ima pokončno, skoraj okroglo, svetlo krošnjo, ki pozno odganja. Listi: sestavljeni/lihopernati. Listi se jeseni ne obarvajo, po prvi slani odpadejo zeleni. Velikost: Višina: 15–35 (45) m. Širina: do 30 m. Mlado drevo raste hitro, pozneje je rast zmerna. Končno višino doseže po 80 letih. Za bukvijo je to najvišje drevo pri nas. Življenjska doba: Približno 150 let, vendar samo v nara- vnem okolju. Obnovitvena sposobnost: Dobra, če se ne reže debelih vej. Koreninski splet: Globinske korenine rastejo do 10. leta starosti. Površinske korenine sežejo do 25 m od debla. Fiziološke lastnosti: Primeren za mestno okolje. Odporen je na cementni prah. Ne prenaša soli in znižanja podtal- nice. Za dobro rast potrebuje sveža, globoka tla. Uporaba: Primeren za parke, drevorede, obcestni prostor, večje vrtove in vodni rob. Namenskost: Uporablja se kot zaščita pred vetrom. Za varovanje brežin. 22 JAVOROLISTNA 16 PLATANA vrsta: javorolistna platana (Platanus × hispanica Mill. ex Münchh.) lokacija: Kandijska cesta 38 število dreves iste vrste na lokaciji: 2 starost: približno 60 let obseg debla: največji 334 cm, na višini 50 cm (razcepitev na štiri debla) (Ok: 375 cm) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s): Mestna četrt Kandija, EŠD: 14633 ND (vos): Mestno jedro, EŠD: 492 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Obe drevesi sta dobro ohranjeni, vendar zasajeni pre- blizu. Na lokaciji je prostor za eno drevo, ki bo dobro uspevalo. predlog za vzdrževanje: - odstranitev suhih vej ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno, pogosto že v spodnjem delu hitro razvejano, je visoko, z veliko in široko razprostrto krošnjo. Lubje se lušči v značilnih velikih ploščah. Listi: dlanasto krpati. Jesenska barva listov je rumena. Velikost: Višina: 20–35 (40) m. Širina: 15–25 m. Mlado dre- vo raste zmerno do hitro, pozneje je rast zmerna. Končno višino doseže po 80 letih. Življenjska doba: Več kot 200 let (na vlažnih rastiščih do 400 let). Obnovitvena sposobnost: Dobra, da se oblikovati. Koreninski splet: Srčast, z močnimi stranskimi koreninami. Fiziološke lastnosti: Primerna za mestno in industrijsko okolje. Odporna na onesnažen zrak, sol, sušo, nasipa- vanje materiala na korenine. Potrebuje veliko prostora. Dviguje tlake, če so manj kot 1 meter od debla. Potrebuje sončno lego. Presaja se lahko tudi večja drevesa, če so primerno pripravljena. Uporaba: Primerna za parke, drevorede, mestna jedra, parkirišča. Včasih najbolj pogosto mestno drevoredno drevo v Evropi. Namenskost: Uporablja se kot zaščita pred hrupom in vetrom. Za utrjevanje brežin. 23 17 JAPONSKI CERCIDIFIL vrsta: japonski cercidifil (Cercidiphyllum japonicum Siebold & Zucc. ex J.J.Hoffm. & J.H.Schult.bis) lokacija: Trdinova ulica 2 število dreves iste vrste na lokaciji: 3 starost: približno 17 let obseg debla: največji 64 cm (Ok: ni podatkov) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 ND (s): Mestna četrt Kandija, EŠD: 14633 ND (vos): Mestno jedro, EŠD: 492 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Drevesa so v dobrem stanju. predlog za vzdrževanje: - v sušnih poletjih se priporoča zalivanje (uspeva le, kjer je dovolj vode) ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo, s široko stožčasto do kroglasto krošnjo, eno ali večdebelno in je najlepše, ko ni obrezano. Z obrezovanjem izgublja značilno obliko krošnje. Listi: Enostavni, okroglasti ali okroglo jajčasti, z drobno narezano nažaganim robom. Izrazita jesenska barva listov se spreminja od živorumene do rdečkaste. Odpadli listi prijetno dišijo po medenjakih in pecivu. Velikost: Višina: 5–20 (30) m. Širina: 4–6 (10) m. Drevo raste počasi. Življenjska doba: Kratka. Obnovitvena sposobnost: Dobra, da se oblikovati ali pomla- diti (rez). Koreninski splet: Srčasta korenina in močne površinske korenine, ki dvigujejo tlake. Fiziološke lastnosti: Slabo prenaša zbita tla in sušo. Drevo si hitro opomore, ko se razmere izboljšajo. Najlepši je, ko je posajen na prostem. Uporaba: Primeren za parke, dvorišča, vrtove. Namenskost: Posebno primeren za sajenje na trato. 24 18 ZELENI BOR vrsta: zeleni bor (Pinus strobus L.) lokacija: Trdinova ulica 5A število dreves iste vrste na lokaciji: 1 starost: približno 50 let obseg debla: 154 cm (Ok: 280 cm) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Drevo je v relativno dobrem stanju. predlog za vzdrževanje: - paziti na posege v bližini koreninskega sistema ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Iglasto drevo, zimzeleno, z redko krošnjo, v mlado- sti ozko stožčaste, pozneje pa široke oblike. Debele in različno dolge veje izraščajo skoraj pod pravim kotom. Zaradi tanke, bleščeče in gladke skorje pri mladem dreve- su ga imenujejo tudi gladki bor. Listi: igličasti. Tanke, mehke in nežne modrozelene iglice izraščajo v šopkih po pet, na drevesu pa ostanejo 2–3 leta. Velikost: Višina: 20–40 (50) m. Širina: odvisna od tega, kje raste. Mlado drevo raste hitro, tudi pozneje je rast hitra. Končno višino doseže po 80 letih. Življenjska doba: Povprečno 200 let, lahko tudi do 450 let. Obnovitvena sposobnost: Splošno iglavcev ne smemo rezati, odstranjujemo samo suhe veje. Koreninski splet: Koreninski sistem se najprej razvija z glavno korenino, ki lahko raste navzdol, pozneje se razvi- jejo še močne stranske korenine, ki potekajo precej plitvo v tleh. Rast je odvisna od globine tal. Fiziološke lastnosti: Trdoživ, skromen in prilagodljiv. V mladosti je polsencovzdržen, v starosti pa reagira kot svetloljubna vrsta. Suše ne prenaša dobro. Zelo občutljiv je na onesnažen zrak. Uporaba: Zaradi izjemne višine, ki jo lahko dosega, je najbolj primeren za odprti prostor, parke. Je ena izmed najpogostejših tujih drevesnih vrst v Sloveniji. Namenskost: Daje redko senco. Po prirastku lesa sodi med najdonosnejše vrste iglavcev. 25 19 VELIKOLISTNA LIPA vrsta: (velikolistna) lipa (Tilia platyphyllos Scop.) lokacija: Valantičevo število dreves iste vrste na lokaciji: 8 starost: približno 25 let obseg debla: največji 124 cm (Ok: 500 cm) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: ni kulturna vrednota predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Drevesa so v dobrem stanju. predlog za vzdrževanje: - čim manj posegov v krošnje (čim bolj naravna krošnja) - odstranitev suhih vej - odstranitev morebitnih izrastkov iz debel ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo z večinoma gosto krošnjo je v mladosti stožčaste oblike. Starejše ima široko jajčasto obliko. Listi: enostavni z nažaganim robom. Listi so mehkejši kot pri lipovcu. Jesenska barva listov je od rumeno zelene do svetlo rumene. Velikost: Višina: 15–30 (40) m. Širina: 25 m. Mlado drevo raste hitro, pozneje je rast počasna. Končno višino doseže po 80 letih. Življenjska doba: Zelo dolga – 1000 let in več. Obnovitvena sposobnost: Zelo dobra, lahko se jo obrezuje in oblikuje. Koreninski splet: Globinski s srčno korenino. Drobne koreni nice na površini zrastejo do 20 m od debla. Fiziološke lastnosti: Potrebuje veliko zračne vlage. Slabo prenaša pasji urin, sol, zbita tla in tlake nad koreninami. Uporaba: Primerna za (tudi strižene) drevorede, obcestni prostor, parke, trge, parkirišča, dvorišča. Namenskost: Za utrjevanje nasipov. 26 20 NAVADNA BUKEV vrsta: navadna bukev (Fagus sylvatica L.) lokacija: Trdinova ulica 25 število dreves iste vrste na lokaciji: 2 starost: približno 150 let obseg debla: največja 280 cm (Ok: 375 cm) varovanje naravne dediščine: ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: PSD (vos): Grad Grm, EŠD: 8677 D: Območje gradu Grm, EŠD: 8762 predlog varstvenega režima: / ocena stanja: Drevesi sta v relativno dobrem stanju. Vidni so posegi v preteklosti, ki so škodovali vitalnosti dreves: žagan- je predebelih vej. Bukev na južni strani ima osušene vrhove, kar kaže na to, da počasi zaključuje(ta) svoj življenjski cikel. Najverjetneje bo po odmrtju prve sledilo odmrtje tudi druge, saj sta drevesi zasajeni v relativni kratki razdalji in drug drugemu ustvarjata zavetrje. predlog za vzdrževanje: - odstranitev suhih vej - paziti na posege v koreninski sistem - spremljanje stanja dreves ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo z ravnim deblom, ki sega visoko v krošnjo, ima mogočno, gosto in široko, pogosto visoko obokano krošnjo, ki daje gosto senco. Listi: enostavni s celim robom, eliptični ali podolgovato jajčasti. Izrazita jesenska barva listov se spreminja od rumene do rumenorjave. Velikost: Višina: 25–30 (40) m. Širina: 20 m. Drevo raste zmerno in enakomerno vso življenjsko dobo. Življenjska doba: Dolga, več kot 300 let. Obnovitvena sposobnost: Dobra, da se lepo oblikovati. Obrezovati je treba mlado drevo, pozneje se pušča naravna krošnja. Koreninski splet: V mladosti srčast, nato gost površinski – enkrat širši kot krošnja. Na posege zelo občutljive korenine se slabo obnavljajo. Od vseh drevesnih vrst, ki rastejo v Evropi, ima največjo gostoto korenin. Zelo agresivne so do drugih rastlin. Fiziološke lastnosti: Mlada bukev dobro uspeva tam, kjer je v senci večjih dreves. Je zmerno vlagoljubna vrsta. Ne prenaša dobro klime, industrije, soli, mokrih ali zbitih tal. Uporaba: Primerna za drevorede v odprti krajini ter večje parke in vrtove. Namenskost: Kot zaslon pred pogledi, vetrom. Zelo dobro duši hrup. Lahko jo uporabimo za živo mejo. 27 21 AMERIŠKI KLEK vrsta: ameriški klek (Thuja occidentalis L.) lokacija: Skalickega ulica 1 število dreves iste vrste na lokaciji: 3 starost: približno 140 let obseg debla: največji 297 cm (Ok: 250 cm) varovanje naravne dediščine: ZO: Grajski park Grm, SC 1250 (lokalni) varovanje kulturne dediščine: VAD: Park ob gradu Grm, EŠD: 9148 PSD (s): Grad Grm, EŠD: 8677 D: Območje gradu Grm, EŠD: 8762 predlog varstvenega režima: RNV (t) : dosega kriterij obsega za določitev drevesne naravne vrednote ocena stanja: Drevesa so v zelo dobrem stanju. predlog za vzdrževanje: - potreben pregled dreves zaradi varnosti - ohranjevanje habitusa dreves v čim bolj naravnem stanju - omejitev posegov v okolico drevesa, posebno v koreninski sistem ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Zimzeleno drevo z ravnim deblom in gostimi vejami daje gosto senco. Oblika krošnje (stebrasta, ozko stožčasta, kroglasta, grmasta) je odvisna od sorte. Velikost: Višina: 5–20 (25) m. Širina: 5 m. Drevo raste zmerno hitro. Končno višino doseže po 40 letih. Življenjska doba: Več kot 100 let. Obnovitvena sposobnost: Samo iz zelenih delov – zelo dobra. Koreninski splet: Plitve in goste korenine. Lahko dvigujejo tlake. Fiziološke lastnosti: Uspeva na različnih vrstah tal in je razmeroma skromna vrsta. Uspeva tudi v mestnem in industrijskem okolju. Ne prenaša zbitih tal. Zeleni deli rastline so strupeni (thujon). Dobro prenaša obrezovanje, vendar samo pri mladih drevesih. Uporaba: Primerna za parke, mestna jedra, atrij, dvorišča, parkirišča, pokopališča, žive meje. Ni primerna za otroška igrišča. Namenskost: Kot zaslon pred pogledi, vetrom. Zelo dobro duši hrup. Lahko ga uporabimo za živo mejo. 28 CIGAROVEC ALI 22 AMERIŠKI CIGARAR vrsta: cigarovec ali ameriški cigarar (Catalpa bignonioides Walter) lokacija: Skalickega ulica 1 število dreves iste vrste na lokaciji: 3 starost: približno 140 let obseg debla: največji 328 cm (Ok: 315 cm) varovanje naravne dediščine: ZO: Grajski park Grm, SC 1250 (lokalni) varovanje kulturne dediščine: VAD: Park ob gradu Grm, EŠD: 9148 PSD (s): Grad Grm, EŠD: 8677 D: Območje gradu Grm, EŠD: 8762 predlog varstvenega režima: RNV (t) : dosega kriterij obsega za določitev drevesne naravne vrednote ocena stanja: Drevesa so v zelo dobrem stanju. predlog za vzdrževanje: - potreben pregled dreves zaradi varnosti - ohranjevanje habitusa dreves v čim bolj naravnem stanju - odstranitev suhih vej - omejitev posegov v okolico drevesa, posebno v koreninski sistem ZNAČILNOSTI VRSTE: Oblika: Listopadno drevo s kratkim deblom ima široko raz- prostrto krošnjo, pogosto nepravilne oblike. Plod je do 35 cm dolg in 1 cm debel, podoben cigari. Listi: enostavni s celim robom, nekoliko srčasti. Zmečkani listi neprijetno dišijo. Jesenska barva listov je rumena. Velikost: Višina: 10–20 (25) m. Širina: 5–10 m. Kot mlado raste drevo izredno hitro, pozneje počasi. Končno višino doseže po 80 letih. Življenjska doba: Več kot 100 let. Obnovitvena sposobnost: Krošnja se po koreniti rezi ob- novi. Obrezovanje pri odraslih drevesih samo v primeru, če se je pri mlademu drevesu obrezovalo na glave ali kako drugo obliko. Koreniti rez starih dreves pomeni zmanjšanje možnosti preživetja na daljši čas. Koreninski splet: Srčast z debelimi mesnatimi koreninami. Fiziološke lastnosti: Uspeva tudi v mestnem okolju. Prenaša vročino, če so tla dovolj vlažna. Predvsem mlade rastline so občutljive na mraz. Na vetrovnih legah veter scefra liste. Korenine so občutljive na mehanične poškodbe. Uporaba: Primerna za parke, atrij, dvorišča, parkirišča, otroška igrišča, korita. Namenskost: Za obrežja in vodni rob. 29 A PARK PRED KULTURNIM CENTROM JANEZA TRDINE vrste: predlog za vzdrževanje: - javorolistna platana (Platanus × hispanica Mill. - ohranja naj se del parka, ki je bolje vzdrževan ex Münchh.) (osrednji del in del med kulturnim centrom in pošto) - ameriški ambrovec (Liquidambar styraciflua L.) - iz osrednjega dela parka naj se odstranijo macesni - breza (Betula pendula Roth) (nimajo značilnega izgleda za vrsto, niso vitalni, - japonska srpovka (Cryptomeria japonica (Thunb. ni krošnje) ex L. f.) D. Don) - ročna odstranitev bršljana (omorika) - lipa (Tilia platyphyllos Scop.) - odstranitev suhih vej (japonska srpovka, lipa) - omorika (Picea omorika (Pancic) Purk.) - odstranitev zlomljenih vej (srebrna smreka) - dvokrpi ginko (Ginkgo biloba L.) - odstranitev zasaditve pod drevesom (lipa) - srebrna smreka (Picea pungens Engelm.) - navadni macesen (Larix decidua Mill.) ZNAČILNOST OBMOČJA: lokacija: park pred Kulturnim centrom Janeza Trdine Ko je bilo leta 1924 urejeno novo pokopališče v Ločni, so varovanje naravne dediščine: staro pokopališče pri nekdanjem kapucinskem samostanu ni naravna vrednota na lokaciji sedanjega Novega trga opustili. V začetku 30. varovanje kulturne dediščine: let prejšnjega stoletja so na tem mestu uredili prvi in do ND (vos): Mestno jedro, EŠD: 492 današnjih dni zadnji mestni park, ki je bil umeščen na osi predlog varstvenega režima: / med stavbo okrajnega glavarstva in lokacijo nekdanjega kapucinskega samostana v podaljšku današnje Seidlove ocena stanja: ceste. V maniri urejanja javnih parkov z začetka 20. stoletja Park lahko glede na stanje dreves razdelimo na tri ob- je osrednji del zavzemal rondo. Znotraj parka so bile ure-močja: pred nekdanjo stavbo Novi trg 6, osrednji del ter jene peščene poti, cvetlične grede in parkovne klopi. Po-zasaditev med krakom kulturnega centra in pošto. Ob datki o takratnih zasaditvah dreves niso znani. Na prostoru Novem trgu 6 so ostale tri platane, ki so v zelo slabem parka so po drugi svetovni vojni začeli graditi nove objekte stanju. Najbolj vitalno drevo osrednjega dela je ameriški (Komanda garnizije leta 1948, Kulturni center leta 1977), s ambrovec. Na območju med kulturnim centrom in pošto čimer so ga počasi degradirali. Paziti je treba, da na novo so tri japonske srpovke, od katerih je samo ena v dobrem načrtovane ureditve na tem prostoru ne bi dokončno uničile stanju. Ostala drevesa na tem območju so v boljšem stan- še zadnji ostanek te parkovne ureditve. ju, razen macesna, ki slabi, in srebrne smreke, ki je de- loma votla. Najvitalnejše drevo v celotnem parku je lipa. 30 1 DREVORED OB ROZMANOVI ULICI, B 2 KETTEJEV DREVORED vrste: - nujna označitev nevarnosti ob viharjih ali snegu (1) (2) - divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) - po poseku je treba odstraniti štore, da glivice ne pride- lokacija: drevored ob Rozmanovi ulici (1), jo na nova drevesa (1) (2) Kettejev drevored (2) - odstranitev suhih vej (1)(2) - ročna odstranitev bršljana (2) varovanje naravne dediščine: - čiščenje duplin v spodnjih delih dreves (1)(2) RNV (o): Kettejev drevored, ID 4539 (lokalni) (1) (2) - čiščenje starih ran in vnovična zaščita z ustreznimi ZO: Kettejev drevored, SC: 1249 (lokalni) (1) (2) premazi (1) (2) varovanje kulturne dediščine: - odsvetujejo se kakršni koli posegi v tla (1) (2) AD (s): Arheološko najdišče Marof, EŠD: 8710 (2) - nujna dejanska ocena vitalnosti poškodovanih dreves ND (vos): Mestno jedro, EŠD: 492 (1) spomladi 2018; če so nevarna, je boljši preventiven VAD: Drevored ob Rozmanovi, EŠD: 14403 (1) posek (2) VAD: Kettejev drevored, EŠD: 7937 (2) - zaradi zgodovinske vrednosti postopna menjava predlog varstvenega režima: / dreves z isto vrsto (1) (2) ocena stanja: ZNAČILNOST OBMOČJA: (1) Drevored ob Rozmanovi ulici kaže, vsaj po habitusu dreves, boljši izgled kot Kettejev drevored. Drevesa so Leta 1830 so po nalogu okrožnega načelnika Rechbacha do zaradi nekdanjih posegov votla, a kljub temu še vitalna. Gorenjih mestnih vrat (ob današnji Rozmanovi ulici) zasadili (2) V Kettejevem drevoredu so bila drevesa v povojnem kostanjev drevored (1). Tedaj osrednji mestni drevored so obdobju v celoti obglavljena, kar je pospešilo postopno okoli leta 1900 (navidezno) podaljšali prek hriba; to je del, propadanje sredice dreves. V devetdesetih letih prejšn- ki ga danes poznamo pod imenom Kettejev drevored (2). jega stoletja je bil drevored dosajen, vendar pozneje Združeni potezi predstavljata najdaljši strnjeni drevored ni bil ustrezno vzdrževan. Poleti 2017 je bil ob ureditvi divjega kostanja v Sloveniji. Po preprečitvi načrtovane cestišča tik ob deblih poškodovan koreninski sistem odstranitve drevoreda ob Rozmanovi ulici, ki jo je pred-nekaj dreves. Vitalnost teh kostanjev in njihova statična videvala izgradnja kompleksa Novi trg, sta bila leta 1987 stabilnost sta s tem posegom dodatno oslabljeni. skupaj razglašena za spomenik oblikovane narave. Kljub temu pa se z drevoredoma ni vedno ustrezno ravnalo. Divje predlog za vzdrževanje: kostanje od devetdesetih let prejšnjega stoletja ogrožata - izvajanje pregleda dreves vsako leto in opredeljevanje tudi kostanjev listni zavrtač in listna sušica, v zadnjih letih pa njihovega stanja (1) (2) so jih poškodovale različne naravne ujme (žled). 31 C WINDISCHERJEV VRT vrste: predlog za vzdrževanje: - divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) - odstranitev suhih vej (divji kostanj, lipa) - lipa (Tilia platyphyllos Scop.) - odstranitev betonskega tlaka in/ali tlakovcev - javorolistna platana (Platanus × hispanica Mill. (zračnost korenin), tako da ne pride do poškodbe ko- ex Münchh.) renčnika, nadomestitev s peskom ali zemljino (10 cm) lokacija: Trdinova ulica 1 (Windischerjev vrt) in satjem (divji kostanj, lipa) - pri morebitni prenovi vrta preveriti, ali je katero od varovanje naravne dediščine: dreves že v kritičnem stanju (posebno divji kostanj) ni naravna vrednota varovanje kulturne dediščine: ZNAČILNOST OBMOČJA: AD (s): Arheološko najdišče Mestno jedro – Kandija, EŠD: 493 Po letu 1935 so k enonadstropni stavbi iz 19. stol. prizidali ND (s): Mestna četrt Kandija, EŠD: 14633 funkcionalistično zasnovani hotel, na njegovi južni strani ND (vos): Mestno jedro, EŠD: 492 pa uredili gostinski vrt v dveh višinskih ravneh. Zasadili so PSD (s): Hotel Kandija, EŠD: 14401 ga z divjimi kostanji in lipami. Prvotno je bil vrt peščen, v predlog varstvenega režima: / severozahodnem vogalu (ob vstopu na vrt) pa je bil ure- jen manjši okrogel betonski bazen z ribami. Tudi po 2. ocena stanja: svetovni vojni, ko je bil tam hotel Kandija, se je poimeno- Na nekdanjem Windischerjevem vrtu sta bili zasajeni vanje »pri Vindišarju« ohranilo. Windischerjev vrt je bil dve vrsti dreves: divji kostanj (5) in lipa (8). Obe sta v desetletja pojem med gostinskimi vrtovi Novega mesta in slabem stanju: divji kostanj ima votla debla in veliko širše okolice, znan predvsem po prijetni senci in glasbenih suhih večjih vej (nevarnost pri neurjih, snegu), na lipah prireditvah oz. plesih ob koncih tedna. Vse to je propadlo pa so vidni posegi v preteklosti, ki niso bili primerni. v začetku 90. let prejšnjega stoletja z denacionalizacijo, Težavo predstavljajo betonska tla in tlakovci, ki one- ko je hotel skupaj z vrtom popolnoma zamrl. S tem smo mogočajo koreninam dostop do zraka in vode. Na robu izgubili najpomembnejši gostinski vrt v mestu, ki pa bi ga vrta ob parkirišču je zasajena platana. bilo še vedno možno obuditi. 32 D DREVORED LIP PRI OSNOVNI ŠOLI GRM vrste: dani lokaciji čim bolj ohraniti ter jo kot ločnico med šport- - lipa (Tilia platyphyllos Scop.) nim igriščem in šolskim dvoriščem upoštevati pri zasnovi lokacija: Valantičevo, južni vrt Osnovne šole Grm objektov. Za zelenice okoli objekta so predvideli dodatno zasaditev z okrasnim drevjem in grmovjem, na skrajnem varovanje naravne dediščine: severovzhodnem vogalu območja šole pa botanični vrt. ni naravna vrednota Trakta z učilnicami so prislonili na najmanj prometno Va- varovanje kulturne dediščine: lantičevo ulico, ki je omogočila ugodno jugozahodno ori- ni kulturna vrednota entacijo učilnic, izkoristek najmirnejšega dela zemljišča in predlog varstvenega režima: / peš dostop v šolo. Ob učilnicah pritličja trakta nižjih razre- dov so izvedli izhode na prosto in predvideli zasaditev lipe ocena stanja: in sadnega drevja, ob učilnicah pritličja višjih razredov pa Drevesa v drevoredu so sicer v dobrem stanju, vendar smreke. Danes je ob Valantičevi cesti zasajen drevored z so posajena preveč skupaj, zato bi lahko druge vrste lipami, ki so stare približno 25 let. dreves, ki so zasajene v neposredni bližini lip, z leti postopoma odstranili. predlog za vzdrževanje: - čim manj posegov v krošnje (puščanje čim bolj nara- vne krošnje) - odstranitev suhih vej - odstranitev morebitnih izrastkov iz debel ZNAČILNOST OBMOČJA: Že v natečajni nalogi za Osnovno šolo Grm leta 1969 so avtorji želeli obstoječo zasaditev (večinoma smreke) na 33 E GRAJSKI PARK GRM vrste: - omejitev posegov v okolico drevesa, posebno v ko- - divji kostanj (Aesculus hippocastanum L.) reninski sistem (klek, cigarovec, hrast) - ameriški klek (Thuja occidentalis L.) - cigarovec ali ameriški cigarar (Catalpa bignonioides ZNAČILNOST OBMOČJA: Walter) - hrast križanec (Quercus sp.) Ob glavni južni mestni vpadnici je plemiška družina Mordax lokacija: Skalickega ulica 1, Grajski park Grm konec 16. stoletja zgradila grad Grm. Od gradu so pravokot- no na vpadnico konec 17. stoletja, v skladu s trendom varovanje naravne dediščine: baročnih prostorskih osi, zgradili še kapelo Božjega groba, ZO: Grajski park Grm, SC 1250 (lokalni) ki je bila hkrati tudi njihov mavzolej. Najstarejši znani doku- varovanje kulturne dediščine: ment parkovnega urejanja pri gradu predstavlja grafika iz VAD: Park ob gradu Grm, EŠD: 9148 Valvasorjeve knjige Topografija sodobne vojvodine Kranjske PSD (s): Grad Grm, EŠD: 8677 iz leta 1679, na kateri je vrt prikazan kot enostaven, z zidom D: Območje gradu Grm, EŠD: 8762 obdan pravokotni parter, ki je neposredno ob vhodu v grad predlog varstvenega režima: in je razdeljen na štiri pravokotna polja. Šele slikovna up- / odobitev iz programa kmetijske šole (1895), ki se je v grad naselila po letu 1886, prikazuje grad, obdan s skrbno ure- ocena stanja: jenimi parkovnimi površinami, kot so zaznavne še danes: Drevored divjih kostanjev ob dostopni poti do gradu dve manjši parkovni površini na vsako stran od poti, ki vodi Grm je v boljšem stanju kot sta drevored ob Rozmanovi h grajskim vratom, ter izravnan plato vrtnarije, razčlenjen ulici in Kettejev drevored, vendar so tudi votli. Ohranje- na šest kvadratnih polj (pozneje so dodali še dve). Iz druge nih je 14 starih dreves. Ostala drevesa v parku so v zelo polovice 19. stoletja so tudi vsa pomembnejša drevesa, dobrem stanju. Med drevesi izstopajo cigarovec (3) in ki še danes zaznamujejo grajski park skupaj z dvorednim ameriški klek (3) ter v zadnjem delu parka hrast. kostanj evim drevoredom. Leta 1935 so del parka, ki leži za- hodno od vhoda v grad, preoblikovali v slogu predlog za vzdrževanje: arhitektonskega vrta po zamislih prof. Franceta Vardjana. - potreben pregled dreves zaradi varnosti Osnovno vodilo so bile pravilne geometrijske oblike ter - ohranjevanje habitusa dreves v čim bolj naravnem členitev nagnjenega terena na izravnane terase s pomočjo stanju podpornih zidov iz kamna. - odstranitev suhih vej (cigarovec) 34 SPOSOBNOST VPIJANJA DELCEV ONESNAŽENEGA ZRAKA POSAMEZNIH VRST DREVES9 zaporedna fini prašni dušikovi oksidi vrsta ozon O3 emisije VOC št. drevesa delci PM10 NO+NO2 rdečelistna bukev 1 2 3 3 / *podatki za navadno bukev 2 lipovec ali malolistna lipa 2 3 3 1 3 divji kostanj 2 3 3 / 4 hrast dob 1 3‘’’ 3 - 3 5 dvokrpi ginko 1 3 3 1 6 ostrolistni javor 1 3 3+ 1 ameriški ambrovec 7 2 3 3 3 *podatki za navadni ambrovec 8 trnata gledičija 2 3 3 / srebrna lipa 9 1 3 3+ 1 *podatki za lipo križanca maklen ali poljski javor 10 1 3 3+ *podatki za beli javor 11 ameriški koprivovec * ni podatkov kroglasta robinija 12 ali neprava akacija 3 *podatki za navadno robinijo 13 navadni beli gaber 2 3 3 1 14 bela vrba 2 3‘’’ 3- 3 15 veliki jesen 1 3 3+ / 16 javorolistna platana 2 3 3 3 17 japonski cercidifil 2 3 zeleni bor 18 3 1 1+ 1 *podatki za črni bor (velikolistna) lipa 19 1 3 3+ 1 *podatki za lipo križanca 20 navadna bukev 2 3 3 / 21 ameriški klek * ni podatkov 22 cigarovec ali ameriški cigarar * ni podatkov Legenda: 1: nizka učinkovitost VOC: oddajanje hlapljivih organskih snovi 2: srednja (VOC – Volative Organic Compounds), ki so katalizatorji pri 3: visoka tvorbi škodljivega ozona in sekundarnih organskih aerosolov +: učinkovito znižujejo ozon /: ne da se izmeriti VOC -: povečuje koncentracijo ozona ‘’’: absorbira veliko dušika 9 povzeto po: Šiftar, A., Maljevac, T., Simoneti, M., Bavcon, J. (2011): Mestno drevje, Ljubljana: Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehnična fakulteta, Univerza v Ljubljani, str. 21-26 35 PTICE V MESTIH S saditvijo drevja ter širjenjem in ohranjanjem parkovnih Novo mesto ima velik potencial pticam prijaznega mesta. ureditev bomo v mestna središča privabili tudi ptice. Obču- Mestno jedro je namreč ovito v okljuk reke Krke in obdano dovanje ptic, opazovanje njihovega vedenja in uživanje v z gozdovoma Portoval in Ragov log, v mestu pa se zelene poslušanju ptičjega petja segajo daleč v preteklost. Danes površine pojavljajo v obliki drevoredov, parkov in posa-pa je znano, da je bivanje bolj zdravo in prijetnejše tam, kjer meznih dreves. V okviru obravnavanega projekta je bilo naj-ptice so, kakor tam, kjer jih ni. Ptice v našem okolju spod- večje gostote ptic zaznati na območjih z največjim številom bujajo zanimanje za naravo tako pri otrocih kot pri odraslih. visokoraslih dreves: Kettejev drevored, park pred Kulturnim Potruditi se moramo, da poslušanje ptičjega petja ne bo le centrom Janeza Trdine in Grm, še posebej drevored in park privilegij življenja na podeželju. pred gradom. Ravno tako so se ptice pojavljale v manjših VELIKA SINICA (Parus major) PLAVČEK (Cyanistes caeruleus) Velika sinica je, če odštejemo domačega vrabca in domačega Plavček velja med sinicami za pravega razbojnika. Praviloma goloba, najpogostejša vrsta, ki je bomo lahko srečali v mestu. je manj številčen od velike sinice, ob hudih zimah pa se Opazujemo jo lahko povsod, kjer je vsaj nekaj dreves. Če njihova številčnost poveča, saj se jim pridružijo severni sorod-postavimo primerne gnezdilnice, bo velika sinica gotovo niki. Plavček je tudi pogost obiskovalec ptičjih krmilnic, tudi ena prvih obiskovalk tako v primestnih naseljih kot v mestnih v mestih. središčih. ŠČINKAVEC (Fringilla coelebs) ZELENEC (Chloris chloris) Ščinkavec je sicer naša najpogostejša ptičja vrsta, vendar Tudi zelenec ne potrebuje kaj dosti več kot nekaj dreves. A ga v urbanem okolju sinice prekašajo. Za razliko od sinic, ki bomo prej slišali njegovo žvrgoleče in reskavo petje, kot ga za gnezdo potrebujejo duplo ali druge primerne odprtine, opazili v krošnji. K temu pripomore tudi njegova varovalna ščinkavec gnezdi na višjem grmičevju ali drevju. Hrano ve-barva. V mestih je zelenec bolj pogost, kot se zdi. likokrat išče na tleh, zato ga tudi večkrat opazimo. 36 drevesnih zasaditvah in na posameznih drevesih, le v manj- mestno drevje je lahko njihov življenjski prostor. Nudi jim šem številu. zavetje, tu najdejo hrano in vzredijo mladiče. Katera ptica je mestna ptica? Najprej pomislimo na goloba Na obhodu med Marofom in gradom Grm 2. avgusta 2017 in vrabca. Prav gotovo sta domači golob in domači vrabec smo popisali 23 različnih vrst ptic. V nadaljevanju predstavl-najpogostejši mestni ptici, ki ju opazi povprečen meščan. jamo najpogostejše med njimi, ki so tako ali drugače vezane Ti dve ptici sta se prilagodili življenju v mestih, a v obdob- na drevje v mestu in primestnih naseljih. ju gnezdenja nista vezani na mestno drevje. V mestih živijo tudi vrste, ki so se navadile na življenje v naši bližini in prav LIŠČEK (Carduelis carduelis) BRGLEZ (Sitta europaea) Barvite liščke bomo po navadi opazovali v manjših skupinah, Brglez je značilna gozdna ptica, pogost pa je tudi v večjih ko se čebljajoče klatijo po mestu z drevesa na drevo. Gnezdi parkovnih ureditvah in drevoredih z višjim drevjem. Zlahka ga više na drevesih, najraje na listavcih. Pozimi je pogost obisko- bomo prepoznali, ko šviga po deblih in vejah. Njegova poseb-valec krmilnic, včasih celo v večjih jatah. nost je plezanje z glavo navzdol. Gnezdi v duplih, zato mu še posebej odgovarjajo starejša drevesa. KOS (Turdus merula) VELIKI DETEL (Dendrocopos major) Spomladi nam kos že zgodaj zjutraj polepša dan s svojim Veliki detel se med ostalimi detli in žolnami najbolj približa melodičnim petjem. Najraje prepeva z vrhov dreves, s streh našim domovom v urbanem okolju. Mestnih središč se sicer in hišnih anten. Njegova frekvenca petja je prilagojena mest- izogiba, pogostejši je v parkih in drevoredih, sploh če imajo nemu hrupu, ki ga z lahkoto preglasi. Prehranjuje se v glav- povezavo z gozdom. Detla zaznamo tudi po značilnem bob-nem po tleh. Je pogost prebivalec mestnih parkov. nanju oziroma trkanju. Včasih to počne tudi tam, kjer nam ni najbolj po godu. Recimo po pročeljih naših hiš. 37 O VSEBINI Izbrana posamezna drevesa in parkovne zasaditve so obsega debla glede na smernice projektne naloge Zavoda razporejeni po zaporednosti njihove lokacije na zgodovinski Republike Slovenije za varstvo narave avtorja Danev, G. (2008): osi med dvema spomenikoma oblikovane narave (Kettejev Vrednotenje dreves in opredeljevanje drevesnih naravnih drevored in Grajski park Grm), ki vodi skozi mestno jedro vrednot, Ljubljana. Po smernicah se meri obseg pravokotno Novega mesta. Kriteriji za izbor so bili: izjemnost pojavnosti na os debla na prsni višini oziroma praviloma 1,3 metra od drevesa na lokaciji, starost, ohranjenost, velikost, raznovrstnost tal. Pri drevesih, ki rastejo na pobočju, se upošteva višina vrst, problematičnost glede na izbor prostora zasaditve ter na zgornji strani drevesa. Kriterij izjemnega obsega debla se aktualnost glede na nameravane posege v mestnem jedru. opredeli na podlagi določitve kazalnika mejnih obsegov za vsako drevesno vrsto posebej: Ok – kriterialni obseg, ki smo Podatki ob drevesih so navedeni v naslednjem vrstnem redu: ga navajali v oklepaju za našo izmero obsega določenega zaporedna številka drevesa, vrsta, lokacija, število dreves debla drevesa. Ta podatek smo navajali z namenom preveritve iste vrste na lokaciji, starost, obseg debla (kriterijalni obseg), prvega strokovnega merila (merilo izjemne dimenzije drevesa, obstoječi varstveni režim, predlog varstvenega režima, ocena še posebno obseg debla), ki je potrebno za uvrstitev drevesa stanja, predlog za vzdrževanje in značilnost vrste. Podatek v naravno vrednoto. o vplivu vrste na onesnaženost zraka je naveden v skupni razpredelnici v zadnjem delu publikacije, ki je povzeta po Pri obstoječem varstvenem režimu smo preverjali, če je drevo razpredelnici iz knjige Šiftar, A., Maljevac, T., Simoneti, M., ali območje varovano kot naravna ali kulturna dediščina. Bavcon, J. (2011): Mestno drevje, Ljubljana, Botanični vrt, str. 21– Varovanje v sklopu naravne dediščine smo preverjali 26. Podatki ob območjih zasaditev so navedeni v naslednjem prek Registra naravnih vrednot oz. Atlasa okolja Agencije vrstnem redu: zaporedna črka območja, vrste, lokacija, Republike Slovenije za okolje, varovanje v sklopu kulturne obstoječi varstveni režim, predlog varstvenega režima, ocena dediščine pa prek Registra nepremične kulturne dediščine stanja, predlog za vzdrževanje in značilnost območja zasaditve. Ministrstva za kulturo. Podatke pri posameznih drevesih smo navajali po naslednji legendi: Pri vrsti dreves smo navajali tisto vrsto, ki jo je določila krajinska arhitektka Živa Zelič, potrdili pa ostali sodelujoči strokovnjaki Varovanje naravne dediščine: projekta. Navajali smo splošno znano in latinsko ime vrste. RNV (t): naravna vrednota, točka Pri lokacijah dreves smo navajali tiste naslove ulic in cest, RNV (o): naravna vrednota, območje ki so najbližje soliterjem. Pri lokacijah območij smo navajali ZO: zavarovana območja, poligoni (spomenik oblikovane konkretno ime, če ga območje nima, pa splošno znano ime narave) območja ali naslov najbližje ulice ali ceste. Pri številu dreves NAT: Natura 2000, Krka s pritoki iste vrste smo navajali število debel iste drevesne vrste na EPO: ekološko pomembno območje, Krka–reka lokaciji. Pri starosti smo navajali oceno starosti drevesne vrste ali območja; kjer je znano, smo navajali splošno znane Varovanje kulturne dediščine: podatke iz letnic zasaditve, kjer to ni znano, smo ocenili starost AD (s): arheološka dediščina, spomenik glede na obseg debla. Vse navedene starosti dreves bi bilo ND (s): naselbinska dediščina, spomenik treba preveriti še v strokovni literaturi ter dodatnih pisnih in/ ND (vos): naselbinska dediščina, vplivno območje spomenika ali slikovnih virih. Pri obsegu drevja smo navajali naše izmere VAD: vrnoarhitekturna dediščina, spomenik Park pred Kulturnim centrom Janeza Trdine. 38 SEZNAM LATINSKIH IMEN DREVES MD: memorialna dediščina, spomenik Acer campestre L., str. 17 PSD (s): profana stavbna dediščina, spomenik Acer platanoides ‘Globosum’ (G.Nicholson) Schwer., str. 20 PSD (vos): profana stavbna dediščina, vplivno območje Acer platanoides L., str. 13 spomenika Aesculus hippocastanum L., str. 10, 31, 32, 34 D: druga dediščina Betula pendula Roth, str. 30 Carpinus betulus ‘Fastigiata’, str. 11, 18, 20 Pri predlogu varstvenega režima smo skupaj z Andrejem Carpinus betulus L., str. 20 Hudoklinom z Zavoda RS za varstvo naravne dediščine, OE Novo Catalpa bignonioides Walter, str. 29, 34 mesto, glede na kriterije podali predlog za uvrstitev med naravne Celtis occidentalis L., str. 18 vrednote. Cercidiphyllum japonicum Siebold & Zucc. ex J.J.Hoffm. & Oceno stanja in predlog vzdrževanja sta podala dr. Jože Bavcon J.H.Schult.bis, str. 24 in mag. Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Cryptomeria japonica (Thunb. ex L. f.) D. Don, str. 30 Oddelka za biologijo, Biotehniške fakultete. Fagus sylvatica f. purpurea (Aiton) Dippel, str. 8 Fagus sylvatica L., str. 27 Pri značilnostih vrste smo navajali podatke Fraxinus excelsior L., str. 22 iz naslednjih virov: Fraxinus ornus L., str. 18 • Kotar, M., Brus, R. (1999): Naše drevesne vrste, Ljubljana: Ginkgo biloba L., str. 12, 30 Slovenska matica Gleditsia triacanthos L., str. 15 • Šiftar, A. (2001): Izbor in uporaba drevnine za javne nasade, Larix decidua Mill., str. 30 Ljubljana: Zavod za tehnično izobraževanje Liquidambar styraciflua L., str. 14, 30 • Brus, R. (2004): Drevesne vrste na Slovenskem, Ljubljana: Ostrya carpinifolia Scop., str. 18 Mladinska knjiga • Spohn, M., Spohn, R., Turk, B. (prev.) (2008): Katero drevo je to?, Picea omorika (Pancic) Purk., str. 30 Olševek: Narava Picea pungens Engelm., str. 30 • dr. Jože Bavcon, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Oddelek za Pinus strobus L., str. 25 biologijo, Biotehniška fakulteta Platanus × hispanica Mill. ex Münchh., str. 23, 30, 32 Quercus robur L., str. 11 Pri značilnostih območja smo navajali podatke Quercus robur var. fastigiata (Lam.) Spach, str. 18 iz naslednjih virov: Quercus sp., str. 34 • območje A: park pred Kulturnim centrom Janeza Trdine Robinia pseudoacacia ‘Umbraculifera‘, str. 19 Mitja Simič, univ. dipl. inž. kraj. arh., ZVKDS, OE Novo mesto Salix alba L., str. 21 • območje B: drevored ob Rozmanovi ulici, Kettejev drevored Sorbus aria (L.) Crantz, str. 18 Bavcon, J., Ravnjak, B. (2016): Arboristično mnenje o stanju Thuja occidentalis L., str. 28, 34 Kettejevega drevoreda v Novem mestu Tilia cordata Mill., str. 9 Mitja Simič, univ. dipl. inž. kraj. arh., ZVKDS, OE Novo mesto Tilia platyphyllos Scop., str. 26, 30, 32, 33 • območje C: Windischerjev vrt Tilia tomentosa Moench, str. 16 Mitja Simič, univ. dipl. inž. kraj. arh., ZVKDS, OE Novo mesto • območje D: zasaditev ob Osnovni šoli Grm Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino SEZNAM LATINSKIH IMEN PTIC Novo mesto, SI_ZAL_NME/0203, Skupščina občine Novo mesto Novo mesto, t.e. 30. • območje E: Grajski park Grm Carduelis carduelis, str. 37 Mitja Simič, univ. dipl. inž. kraj. arh., ZVKDS, OE Novo mesto Chloris chloris, str. 36 Cyanistes caeruleus, str. 36 Tekst o mestnih pticah je pripravil Gregor Bernard iz Društva za Dendrocopos major, str. 37 opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Dolenjska sekcija. Pri Fringilla coelebs, str. 36 tem je izhajal iz naslednjih virov: • Pena, J. C., Martello, F., Ribeiro, M. C., Armitage, R. A., Young, Parus major, str. 36 R. J., Rodrigues, M.: Street trees reduce the negative effect of Sitta europaea, str. 37 urbanization on birds, na: PloS One, https://www.ncbi.nlm.nih. Turdus merula, str. 37 gov/pubmed/28333989, marec 2017 • Singer, D., Kern, T., Gregori, J. (prev.) (2004): Kateri ptič je to? Ptiči Evrope, Kranj: Narava • Tome, D., Vrezec, A., Bordjan, D. (2013): Ptice Ljubljane in okolice, Ljubljana: Mestna občina Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja Pri popisu ptic 2. 8. 2017 so poleg Gregorja Bernarda sodelovali še David Kapš, Filip Kapš, Sandi Božič in Lana Božič. 39