Our Write Us Today Advertising RATES are REASONABLE____ IA List slovenskih delavcev v Ameriki. ZAS6. Telephone: CHelsea 3-1242 NA DAN DOBIVATE C "GLAS NARODA" PO rOŠTI NARAVNOST NA STOJ DOM (tartal piiilj ki praznikov). - NA LETO NAD 300 KDAJ » Kutrrrd u Second ('lasa Matter September 21xt. 1903 at the Post Office at New York. N- under Act of Congress of March 3rd. 1879. No. 214. — St ev. 214. NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 12, I >40—ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIK. BUCKINGHAM PALAČA ZADETA Vogal kraljeve palace v Londonu je bil porušen... Boji se še vrše Nezaposlenost v Franciji Mini več tisoč drugim i poslopji v Ijondonu jc nemška bomba Iz zraka zadela in mroč-no iJx>škodovala kraljevo Buckingham palačo, kjer stanujejo angleški kralji. Pod okni sobe kraljice Eliza-l>ete leži velik kup razvalin in I*jrnšeii je kopahii bazen, ki je bil nalašč zgrajen za kraljevi hčeri princeso Elizabeto in princeso "Margareto Rozo. Poti štirimi platanami na vrtu, kjei navadno krajj in kraljica vsako leto večkrat priredita vrtno zabavo za svoje goste, je 15 čevljev globoka in 20 čevljev široka jama, ki jo je izkopala bomba. Ko je bila vržena bomba, sta bila kralj in kraljica odsotna iz palače im sta prenočevala na gradu Windsor. Na severni strani palače, kjer imata svoje sol»e kralj in kraljica, je bila razbita vsaka šipa. Iz nekega okna je bil eelo vržen obod. Sedem kamni ti li stebrov s*e je razbilo v tri ali »štiri kose; ene stopnice, ki vodijo na balkon, so se zrušile. Tekom dneva sta si kralj in kraljica ogledala poškodovani del svoje palače. Nemci prete Nemški viri pravijo, da bo-do nemški aeroplani v povrači- 10 za bombardiranje Berlina, še s tem večjo silo bombardirali London; -Joole-telo nad London in bodo sipa- 11 na mesto najtežje bombe. Nek častnik, ki je dodeljen štabu feldmaršala Goeringa je rekel: "Sedaj, ko je bila bombardirana naša palača poslanske zbornice, ne vem, zakaj tudi mi ne bi porušili poslopja, angleškega parlamenta. Ako bodo angleški letalci zadeli kaucler-jevo palačo, bomo mi porušili Buckingham palačo in grad Windsor." Angleži vračajo Sinoči je angleška admirali-teta naznanila, da angleške bojne ladje Ln aeroplani napadajo nemška pristanišča v Franciji, ki so za nemško armado največjega jKUiiena za vpad v Anglijo. To sporočilo je prišlo kmalu zatem, ko je ministrski pred-sednik Winston Churchill po radio posvaril prebivalstva Anglije, da Hitler ob obali Roka vskega preliva srtiira vojaštvo in bojne ladje, da vpade v Anglijo. Poleg tega so angleški letalci tudi bombardirali železniško postajo v Potsdam u pri Berlinu, mornariško ladjedelnico v WilheVmahafenu, pristanišče v Bremenu ter holandska in belgij>4ca pristanišča in postojanke nerrwkih velikih topov v Cap Oriiz Nez. Kot poroča Associated Press so včeraj zjutraj angleški letalci vrgli na Berlin več vži-gaJnih bomb, ki so zažgale ne ko veliko tovarno. Med delavstvom se širi nezadovoljstvo, ki ga podžigajo komunisti. — Narod ne zaupa Pe-tainovi vladi. — Agitatorji na delu. V okolici Pariza je nad 300 tisoč nezaposlenih, torej mnogo več kot jih j«* bilo v normalni li časih v vsej Franciji. Lil nezaposleni postajajo od dne do dne bolj nezadovoljni. To je ugotovil A mire Griso-ni, predsednik županske zveze v Seine departments Dostavil je, da mora biti delan nekakšen načrt za industrijalcu obnovo, in da morajo ta načrt odobriti tudi nemške oblaisti. lK>kler se to ne zgodi, ne sme Nemčija izpustiti francoskih vojnih ujetnikov oziroma demobilizirati francoske armade. Vojni ujetniki in bivši vojaki bi le povečali arma do nezaposlenih. — Delavci so že zdaj skrajno razburjeni, — je dostavil, — razburjenje in nezadovlj-stvo pa še bolj netijo razne ko munistične skupine. Agitatorji so zelo inteligentni izvežba-ni delavci. Mi jim moramo bi- če r ob poldevetih vse gostilne zaprte ter pravijo, da vsled-tega nimajo nobenega primernega zbirališča. Ta odredba je bila pa potrebna zaradi pogostih spopadov med nemškimi vojaki in francoskimi civilisti. Mladinsko gibanje se presenetljivo širi v Parizii in v o-kupi ranem francoskem ozemlju. Mladinska fronta, Francoska garda in komunistična stranka ]»ostajajo od dne do dne večje in vplivnejše. Kontrolirano časopisje vpri zarja napade na vlado, ki noče in noče priznati, da pri narodu nima potrebne zaslonibe. 4' La France au Travail' (Francija na delu), s])lošno priznano glasilo javnega mnenja v okupirani Franciji, pri-poroča po]K>lno državno kontrolo nad vsemi oblikami javne delavnosti. Glasilo komunistične stranke "L'Humanite" ni tiskano, 2 BOMBI V AMER. POSLANIŠTVU V BERLINU Ko so angleški letalci bombardirali Berlin, ste na vrt a-meriškega poslaništva .padli dve bombi, ki pa niste eksplodirali. Oblasti so poslale na lice mesta izvedence, da dožene-jo, ako ste mogoče posebni bombi, ki s*e ne rjizlete takoj, k;i lar padejo, tem ve« šele čez več časa. Oblasti s<> tudi odredile vse ]K)trebno za varstvo poslaništva, ki je star in zgodovinski pruski grad. V dobrem letu - 11,000 LETAL Značilna izjava predsednika narod no-obrambne komisije. — Vsedanjerr. času izdela Amerika vsak mesec 9 00 trgovskih in vojaških aeroplanov. Spopad v Mehiki V mehiški državi Queretaro se je završil krvav si>opad med banditsko tolpo in oddelkom zveznega vojaštva. Banditski poveljnik Jesus Olvera je padel v boju. Pomoč Južni Ameriki Demokratski senator Wagner iz New Yorka je rekel v senatu, da morajo Združene države priskočiti južnoameriškim republikam na pomoč z izdatnimi posojili. ( e se to ne zgodi, bo nastala v Južni Ameriki gospodarska zmeda, ki bo vrgla južnoameriške republike nacijem v naročje. Wagner je predsednik senatnega bančnega odbora. ti nenehoma za petami, če ho- j pač pa inineografiramo, in ga čemo preprečiti vstajo ljudske ; skrivaj dele v industrijalnih fronte. okrajih, posebno v ipredmestju Delavci se med drugim pri- St. Denis, kjer je tovarna po-tožujejo, ker morajo biti zve- leg tovarne. Politična kampanja" *'Vsak nacij je republikanec'' V Hastings, Nebraska, je govoril Henry A. Wallace, demokratski podpredsednik k i kandidat. Kepufblikancem v splošnem je očital, da so za "pomirjenje'', glede Willkieja je od vlado ene same osebe. Sedanji režim si na vse mogoče načine prizadeva preplašiti a-meriško prebivalstvo ter ga u-trditi v veri, da je med milijoni prebivalcev en sam mož zmožen predsedovati deželi. Rusija odpoklicana poslanika Iz Moskve poročajo, da je predsedstvo najvišjega sovje-ta odpoklical o iz Turčije svojega poslanika Aleksija Te-rentjeva. Za njegovega nasled-nika je bil imenovan M. Vinogradov. Wiliam S. Knudsen, pred- i sednik narodno obrambne komisije, je te dni izjavil, da bosta imela ameriška armada in mornarica v dobrem letu približno enajst tisoč vojnih letal. — Znano je bilo, — j<- de-jal, — da Združene države izdelujejo najboljša letala. Zdaj pa lahko rečeno, da so Zdru-i žene države zmožne izdelat; največ letal. Število 11 ,(M H) temelji na preračunani celotni produkciji do meseca aprila lif4i!, ko b.> izdelanih 3o tisoč letal in sicer 14 t Noč za Anglijo, l'J tisoč pa za Združene države. General H. H. Arnold, načelnik armadnega zračnega zbora, je dostavil, da bo od tega skupnega števila letal izničenih armadi in mornariči približno »>»> odstotkov, oziroma nekaj več kot 11 tisoč. V sedanjem času izdelajo a-meriške tovarne !><>() letal na iiic^H'. To število bo v prihodnjih dvanajstih mesecih pod-dvojeno, julija YM2 bo pa znašalo .'5000 letal na mesec. Zdaj dobi zračni zbor vsak dan tri najmodernejše Curtis-j sove bombnike. Doslej jih ji dobil že 140. Delavske vesti: GREEN IN OBVEZNA VOJAŠKA SLU2BA Spočetka sta bila oba delavska voditelja, \Vm. Green in John L. Lewis, proti obvezni vojaški službi, zdaj pa vse kaže, da bo Green spremenil svoje stališče. V Wasliiagtonu skušajo od-govoriti na vprašanje: — Ali-J..gi, toda Green in Fedeiaci bo predsednik Ameriške de-! ja bosta podpirala konšr» i mi -!ijo, da je obvezna vojaška ni'* Združenih držav izja i. služba potrebna. ni mogoče dobiti dovolj pro. sto vol jcev ter tla je za narodni dobrobit potrebna obvezna vojaška -luviba. — Časopisje nikakor nin .i pravice trditi, da >e j«- l-Vde-.*'.'. racija "pridružila" ClO . o- Voditelj CIO, John L. Lewi.-, je bil in je še vedno proti konškripciji. Tudi (irceii ji je spočetka nasprotoval, zdaj j» pa začel popuščati. To se je prvič opazilo na konvenciji! . ... , ... , 1 ' , . . . , iioziciu proti konškripciji. .Ni.- newyorske drzaMie Delavske 1 J 1 1 tV'deracije. ko je izjavil e sicer strinja > konŠkrip-*ijo. če je v rerniici potrebna, nasprotuje pa I-Jurke-Wads-wort ho v i predlogi, češ, da je slabo in nerodno sestavljena, j Predlagal je, naj bi dežela j skušala najprej dobiti čimveč, i mogoče prostovoljcev. Le v I -lučaju, da bi jih ne moirla do- ' biti potrebno število, naj bi se poslužila koiiškrijwije. Greenovo nas]»rotovanje kon-Škripeiji v mirnem času se je izražalo tudi v delavskih glasilih. l.yj delavskih listov (med Nova C u rt iss-W right ova to-1 "i'111" jih -ie vee^kot poloviea glasilo Federacije) je bilo deloma proti konškripciji ali pa sploh niso razpravljali o nji. Take govorice pa Grecnu nikakor niso bile ]>o volji. Da bi z Lewisvwn soglašal? \*se prej nego to! varna bo zgrajena v Columbus, Ohio, tovarna v St. Louisa bo pa znatno razširjena. Delavce za nove tovarne 1h> do preskrbele praktične učilnice, v katerih se vrši pouk ^4 ur dnevno. North American Aviation, Inc., ki ima svoje tovarne v bli'ziui Los Angeles, bo zgradila novo tovarno v Dallas, Texas', ki 1h> imela milijon kvadratnih čevljev po\ršine. Delavstvo ne sme izgubiti svojih pridobitev, pravi F. D. Roosevelt Predsednik Roosevelt je ta- j korekoč (pričel svojo kampanjo J skrbeti, oniagajo. Helpers of America in rekel, 1 Zato je predsednik rekel, »la . da sovraži vojno in da bo zato je neobhodno potrebno, da je da zmagajo pri jesenskih vo- napel vsc SVOJC bogat in reven, po svoji Francije. Ameriška vlada s vsej sili zaustaviti obrambni program. takega se ni zgodilo. Na-prot--tvo CIO ni odkritosrčno in ni patriotično. John L. Lovi- je javno izjavil, da je namen k<>n-škripcije dati predsedniku ta-j ko veliko armado, da mu !»■» mogoče z njeno jnunočjo n-tn-nviti diktatorstvo v t« j de/tli. Take obdolžitve -o izdajalske. — Ameriška dela v - k a tV< Igrači ja se ne l>o nikdar družila s CIO, komunistične -tmuko ali katerokoli podtnino skupino v zadevali, ki bi ogrožal«* varnost Združenih držav. * * * Pain ter ji se pogajajo Zastopniki stavkajo č i h painterjev v New Yorku ter zastopniki gospodarjev so >e sešli v državnem posredovalnem uradu. Vsi prejšnji poskusi za dosego sporazuma so se izjalovili. Painter j i so zastavkali avgusta, ker gospodarji niso hoteli ž njimi obnoviti pogo-d be. < >d sestanka v državnem posredovalnem uradu -i ob«* stranke obetata velike u-pehe. —Predsednik William Green je sicer proti wort hov i konŠkripcijsdci ]>red Burke-Wads- ._>-0 (!(>ia%x.(,v_ Stavka v Panami Nedavno j« zastavkalo dva tišin"- delavcev, zaposlenih v kanalski coni. Zahtevali so \i-šje plače in krajši delovni čas. Pogajanja, ki so se tajno vršila, so bila najbrž u-p«-šna. Včeraj je odpeljal poseben vlak proti Gatum zatvornici Iz tega sj. da sklepati, da je bil dosežen -porazu m. Ako pa nastane tak slučaj,'pol ure in njegov govor je bil vlada ne more stati ob strani 1 splošno odobren od navzočih delegatov mogočne Intenatio- i nal Brotherhood of Teamsters, Chaueffeurs, Stablemen and Helpers. Pred sedmimi leti je imela ta organizacija približno 70,(MM) članov, sedaj pa šteje članstvo 3(M),000. Predsednik organizacije D. Tobin je predstavil predsednika navzočim in v izbranih besedah povedal, koliko je bilo storjeno za delavstvo v času administracije Franklin Delano Rooscvelta. Zborovanje vladnih uradnikov V New Yorku se vrši \ hotelu Commodore "J(>. letna konvencija mednarodne zveze vladnih delavskih uradnikov. Kot glavna govornika bosta nastopila newyorski podgo-verner Charles Poletti in new-vorški župan La Guard i a. Konvencija bo trajala do petka in ima rešiti več važnih zadev. y,SeptemKer 12, 1940 \ f SLOVENE (YUMSLAV) D Alt* M GLAS NARODA (VOICE OF THT ffeOPU) '"■«.-- Owned and Published by Slovenie Publishing Company, (▲ Corporation). Frank Sakser, President; J. Lupeha, Sac. — Place of buslneM of the corporation and eddreeaee of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. X. 47th Year "Glas Naroda** Is Issued every day except 8undaja and holidays. Subscription Yearly ffl.—. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list sa Ameriko In Kanado 96.—; ca pol leta 93.—; aa četrt leta fl.BO. — Za New York ra celo leto 97.—; ca pol leta 93.00. Za loocemstvo ca celo leto 97.—; ca pol leta $3.50. "QLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEM&I NEDELJ IN PRAZNIKOV "GLAS NARODA," 219 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. I. Telephone: CHelaea 9—124t POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino, časopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. I? slpvep^ih naselbin PO IZLETU V NEW YORKU • ■ * f ■■■' Že dolgo se pripravljam, da limo T.i saitko to, da bi Ti Boj PRIPRAVE ZA ZIMO ' I »o porazu F ram* i je >so se >pojavile v vojnih zmožnostih \ emu" i je in Angiije velike iapremeii>be v strateškem, gosj>o-darskem, pa tudi v moralnem pogledu. Izza vstopa Italije v vojno in odkar je Španska pokazala Nemčiji svojo naklonjenost, se razteza nemška oblast od Norveške do Gibraltarja ter od Atlantskega oeeana do Balkana. Nemčija gospodari nad vso dbaljo, v s led česar je Anglija zelo ogrožena, navzlie temu pa nima posebnih strateških in vojaških -prednosti. Nemčija namreč ne more zavarovati in braniti vse te obali, saj znaša zračna razdalja med najsevernejšo točko Angleške in Gibraltarjem nad tri tisoč anilj. Okupacija tujih držav—4'ehoslovaiške, Poljske, Danske. Norveške, HolatnUke, Belgije in Franeij«*—zaiposluje pretežni del nemške armade. Z okupacijo 'Francije je Nemčija dobila precej »surovin in živeža ter si s tem začasno opomogla, navzlic temu pa ni mogoče ovreči dejstva, da se evropski kontinent v gospodarskem pogledu ne more sani vzdrževati. Navezan je na uvoz živil, umetnega gnoja, raznih kovin, prav posebno pa surovega olja. Da b:» prihodnja zima v Nemčiji in na vsem evropskem kontinentu nadvse kritična, je ja*no. Glede tega soglašajo vsi «os|>odarstvcmki. Vzrok tega bo v prvi vrsti letošnja izredno hlaba letina. <*V ne bo mogla Nemčija preživljati svojega gospodarstva, bo skusila zvrniti krivdo na Anglijo in blokado. V zvezi s t cm je treba omeniti, da je morala Nemčija, odkar ji načelu je Hitler, znižati svoj življenski standard na stroške silnega oboroževanja. Vojna j«» uničila mnogo rodovitnega polja, v nevtralnih deželah pa mnogo polja ni bilo obdelanega, ker so bile države prisiljene mobilizirati. Tudi v.sledtega se je položaj močno poslabšal. S tem je bila .potegnjena debela črta preko Hitlerjevih pustolovskih prizadevanj. Narodi, ki jih je podjarmila Nemčija, bodo vsled i>o-manjkanja l>olj prizadeti kakor pa Nemci. kajti nemške obla sti bodo že skrbele,da 'bo rz zasedenega ozemlja spravljeno v Nemčijo vse, kar je količkaj vredno. Najbrž 1k> Nenjčija tudi potrkala na usmiljena siva tistega sveta, čigar človekoljubna čustva je vedno "zaničevala. l)asi se žalostno (sliši, bo vendarle lakota v Evropi eno zadnjih usprfnih orožij iproti nasilju, in naravnost nepojmljivo bi bilo, če bi se svobodo ljubeči narodi ne poslrtžili tegn orožja. VOJNI STROŠKI ANGLIJE Nedavno je angleški finančni minister Wood predložil parlamentu v odobritev- dodatne kredite za vojne svrhe v zne *kn ene milijarde funtov. Od zadnjega proračuna 700 milijonov funtov za vojaške izdatke, ki je fbil odobren v marcu je bilo kamin porabljenih skoro G00 milijonov funtov. Stroški za vojno so se medtein povečali od 4 milijonov funtov dnevno na 7 in pol milijona funtov. Socijulni in drugi izdatki'znašajo toliko, da izda državna blagajna na dan »kupno 9 in pol milijona funtov. Med proračunskimi dohodki in izdatki je globok prepad in so zato novi težki dav*ki postali neizogibni. Obdavčenje mora doseči najvišjo stopnjo na najširšem polju in mora stopiti v veljavo čin^prej. Obenem je treba omejiti privatne rzdiutke in povečati dotok prihrankov v državno blagajno, tako s strani bogatih, kakor tudi revnih. Vlada mora izdati take finančne ukrepe, ki bodo omogočili, da ostane'narodno gospodarstvo na zdravi podlagi. To ni neobhodno j>otrebno samo za uspeh v vojni, tem-\eč tudi zato, da bo po vojni omogočena zdrava osnov« za go-sj»odarsko življenje drža*ve. POROD V ZAKLONIŠČU. kaj napišem v naš priljubljeni list 44(Ha- Naroda", zato bom sedaj popisal na.še potovanje v New York. 'V petek zvečer 23. avgusta snio spodaj podpisani sedli na vlak New York Central železnice in smo se odpeljali v New York. Naslednji dan dopoldne ob 11. smo bili že na 42. ulici v Peima hotelu ter'smo 7)0 telefonu poklicali uredništvo 'Glasa Naroda." iTam) -o, nas počakali Mr. Hude, Mr. Vavpotič, Mr. I^ov-šin in Mr. Urek. Tam smo -si ogledali tiskarno ter tudi kupili nekaj knjig. CSPr. Lovšin nas je peljal v Brooklyn, kjer je velika slovenska naselbina. Obiskali smo Mir«. Zornianovo, ki nas je zelo prijazno in gostoljubno sprejela. Prav lepo se zahvaljujemo Mn<. Zonnanovi in njeni hčeri Mis. Lovsinovi za zelo okusno večerjo. Po večerji smo šli v gostilno k rojaku Ar-nežu. kjer se nam je pridružil MV. Vavpotič, ki nas je pozneje peljal .še v Slov. Doni, ki smo si ga ogledali 111 nam je bil zelo všeč. Mr. Rupnik nam je med drugim postregel tudi z domačimi krofi, ki >o bili zelo dobri. 'Iz Slov. Doma nas je Mr. VavpcPtič spremil v naš hotel v New York ter nas je za prihodnji dan povabil k sebi. Dopoldne je prišel po nas ter nas je peljal na svoj dom;, kjer je imel vse pripravljeno za kosilo, samo skuhati je bilo se tre-bn. Kuhati je morala Mrs. Za-krajšek ter je napravila zelo dobro kokošjo rižoto. !Po ko-iiu smo se odpeljali v New Jersey, kjer smo se na vrtu neke go-tilne v družbi Petra Zgage zabavali več ur. Hvala Ti, Peter Zgaga, in že- zopet zdiavje dal. 'Proti večeru smo se odpeljali zopet nazaj v New York. Še enkrat iskrena hvala Mr. Hu-detu, Mr. Vavpotiču in Mrs. Zomuanovi za vse, kar ste za nas storili. Bog naj vas v o-hrani v zdravju še mnogo let! I)va dni*-wo Imeli dovolj zabave in smeha, v ponedeljek pa smo se, ker M>-. Tončka Št nikelj zaradi dežja — bilo je samo malo megle — pod nobenim pogoje m| ni hotela iz hotela, — odpeljali proti Olevelandu. ^Pozdravljeni vsi! (Mailtin in Lucija Romih, <\>llinwood. O. |Mrs. Marv Zakrajšek, Elkhart, Tnd. SM'ifi. Tončka Štrukelj, Cleveland, Ohio. Po vsej Italiji gradijo in pripravljajo zaklonišča zoper zračne napade. V Rimu so med drugim zaprli znani, skoraj kilometer dolgi predor Traforo za javni promet in ga spreme- nili v javno zaklonišče za 200 ti>oč oseb. V nekem zaklonišča v Tnriinu se je primeril tudi že prvi porod. Žena nekega potujočega prodajalca je povila sinčka. IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V t«*b kritičnih taiiih Je vsakemu tiUtelJu dnevnih vesti potreben ta priročni ATLAS, ki g» pošljemo našim naročnikom po najnižji ceni. — Naročite ca že danes! Velikost 9H z 14* inčev 48 velikih strani; 32 barva nI h zemljevidov tujih driav in 9 zemljevidov Zdr. d rta v in zastav vodilnih driav ; 43 svetovnih slik popolnoma o-zna^enlh; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaie celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLjnČITEV CEHOSLOVA-ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSljite kvoto 'v znamkah po 3 __oz- po 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, Ki SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, Id ga dobite a atlasom ln ko ga izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide a novimi mejami vojskujočih se drŽav, kakor bodo premoli Jene po sedanji vojni. NaroČite Atlas prt: "GLAS NARODA" £M WEST 1Mb WMW ' NSW lO'Ii, IL T. S\fRT OČETA. Iz države Missouri ceni sprejela vest; da je tam/ umrl moj stric Valentin Dobnikar, bolj znan pod domačim imenom Lnk.šov Tinček. Rojen je bil v Podutiku pri Št. Vidu nad Ljubljano. Bil je >>tar naseljenec v Ameriki. Dolgo vrsto let je živel v Waukeganu, 111., potem pa se je naselil v Missouri, kjer je sedaj iniiTl. Zapušča ženo in odrasle Otroke. [Delavske razmero ko l*ilj slabe. Slovenci največ delajo v usnjarni ter delajo po 3 dni na teden; nekaj jih dela tudi v je-klarnah, ki delajo s polno paro. 'H koncu pozdravljam v>e svoje bratrance in >estrične v Waukeganu ter čitatelje "Glasa Naroda Posebno pa zdravljam Petra Zgago, ker se vča-sili otl- srea sme jemo, kar napiše. Marv Zadnikar, '(iirard, Ohio. Peter Zgaga KNA IZ TLSTlil C ASOV NAZNANJE Tem potom naznanjam na-šini rojakom in rojakinjam v Greater New Yorku in okolici, da priredi rflov. pevsko društvo *4 S! o van" svojo prvo lt«tošnjo jesensko prireditev ali tako-zvano 14 Martinovanje" in sieer v nedeljo dne 17. novemUbra 1940, ob 3. uri popoldne v dvorani Slov. Nar. Doina, 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Seveda se odbor "Slovana" trudi. da 'bo 'pripravil k tej prireditvi primeren progTam z različnimi točkami pole# sv. Martina, kateri nam bo krstil letošnji vinski pridelek. Obširneje £lede te prireditve kakor tozadev. programa bo pozneje pravočasno poročano. Apeliram pa že isedaj na van, dragi rojaki in rojakinje, da si nedeljo 17. novenibra rezervirate' za "Slovanovo" Martinovanje. iS pevskim in rojaškim pozdravom. Antlionv Svet, tajnik pev. dr. "Slovan". NESRETA NA FARMI. V okolici Willard. Wis., se je pripetila nesreča rojaku Cirilu Kržetu. Ko je j^nal bika iz hleva, «ra je napadel in pritisnil k tlom tako močno, da mu jo počila trebušna mrena, zlomil mu ie nekaj rfber in prsno ko-t. Zdravi se doma pod osktlvo zdravnika. To mi je prrpovei je ustvaril v. advokatu, ()landa. Po treh dneh >e je res izgubil iz našega kraja, in ni bilo več »slišali o njeni. To je bilo zgodaj spomladi. Poleti me povabi zet, naj se peljem ž njim na skrajni ko-nec J.ong Island a, kjer ima v Im>1 iiLšiii«*) nekega svojega sorodnika. Takrat mi je prišla na mrsel "šenda", ki sem jo dobil za navržek in j«- dotlej niti videl nisem. Vzamem s >d>oj papirje in se rxlpel jeva. Ko je zet v 1»ol-nišuici ojiravil, zavjjeva na povratkn proti domu v stran ter se dolgo voziva f*0 denarja. On, naj kupim, jaz, da 1 razorani «lo -ainotne lede- ne, da je predrago. Nenehoma ne hiše, obdane z malim vrtič-je bil za menoj. j kotil. Odpre nama stara Ita- Nekeag večera, menda je ; Ijanka, ki ji nisva bila posebno VKSBF/A RO.TA/KA. V Wilkes Barre, Pa., re je pri delu smrtno »ponesrečil Ij. Pipan, star 58 let in doma rz Cepeldola j>ri Lijtiji. Delal je v pivovarnah okrog .'^J let. Nazadnje je delal v Gibbansovi pivovarni, v kateri ga je čakala nesreča. 120. avgusta je šel veselo na delo. Pregledoval je, kako pivo dela v kadeh. Ko pride do tretje kadi, zleze po lestvi gor, pogleda temperaturo in drugo, zapiše na list, pri tem pa se nekako spodrsne jn pade 12 čevljem globoko na cementni tlak. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer ho zdravniki ugotovili, da ima lobanjo prebito in zlomljen kri'/,. Po štirih dneh mučnih bolečin je podlegel poškodbam. Zapušča ženo in štiri odrasle otroke, v starem kraju brata in dve sestri. REPUBLIKANCI ZMAGALI V MAINE Kdo ve, če '1m> tudi letos obveljalo načelo: — Kakor voli država Maine, tako voli pri noveinfberskih volitvah vsa dežela. Iz Portland, Maine, poročajo, da so pri letošnjih državnih volitvah zmagali republikanci. Vreme je bilo slaibo in udeležba pri volitvah pičla. Republikansko kongresnik Brewster je dobil nad 24 tisoč gla soV, bivši demokratski gover-ner Lonis J. Brann pa le nekaj nad dvanajst tisoč glasov. Repiibl i ka n sk i go vern e r>k i kandklaft Sumner Sewell je porazil svojega demokratskega nasprotnika Fnltona J. Redmana. Iz vseli okrajev sicer še ni natančnih poročil, toda na podlagi znanih izidov .j«* mogoče ^khipati, da so si republikanci priborili veliko večino. Reipurblikance po vsej deželi je zmaga v Maine navdala z velikim zaupanjem. Zdaj so u ver jen i, da se bo pri predsedniških volitvah meseca novembra nagnila sreča na njihovo st ran. Demokrat je ne pripisujejo volitvam Maine prevelike važnosti. Po njihovem mnenju tako mala državica kakor je Maine, sploh ne pride vpoštev. sptrt pri kartah zgubil, pride k meni rekoč: — To je zadnja ponixliba. Ce vzame« za pet tisoč, vzemi. Do jutri se boni mogoče premisli,!. V Califonii-jo sem namenjen. Denar |xjtr»'-bujem. In če kupiš, ti dam za navržek še sendo, ki jo imam na Long Islandu. Zločin pohlepnega Amavta. II/. Kosovske Mitrovice poročajo o zločinu, kakršneg že dolgo ne pomnijo. V vasi Borča-nih Arnavt Sadikovič prestopil v pravoslavje in dobil ime Milan. Bil je on>žnik in se j • v Borčanih zagledal v lepo Dostano, hčerko premožnega gospotlarja Mike Miškoviča. Prosil je za njeno roko in ko se je pokri-r janil. sta «e poročila. Dostana n«i je privedla v zakon r^vojo mladoletno hčerko Radmilio iz prejšnjega zakona. Nedavno je Dostana umrla in Arnavt je hotel živeti z njeno hčerko, ki je medtem dosegla 14 let. Tencu je nasprotoval tast Miskovič, ki je bil star ž« KHJ let. Arnavt, ki je bil premoženja S|• bolj željan kakor pastorke, se j" nato odločil za zločin. Nedavni večer je ubil tasta in pastorko. Nato je za- v Wjc,n i,,,t* dobrodošla. P«» /Ivorišču so greble kokoši, pod porčem sta krulila dva prašiča, v vezi je bila privezana koza. Italijanka, biti je morala stara mati, pokliče sina. Pri-><■1 j«* sin, pet deset leni možak, (tekaj žensk (menda njegova žena in sestre ali tete) ter pet ali sest otrok. Predstavim se mu kot novi gospodar. — Ze tri mesece čakam, — pravi v slabi angleščini, — da bi »prišel kdo po rent. Denar imam j »ripra \ I jen. Ure in mi prinese trimesečno najemnino — stodvajset dolarjev. Kar sram me je bilo vzeti tako zlahka zaslužen denar. Da pa pokažem svojo avtoriteto, pravim: — ('e hoče-prašiče rediti, jim zgradi svinjak. Pod porčem ne bodo. In koza mora iz liiše. Taka žival ne spada v človeško bivališče. Po enem mesecu bom zopet prišel. Le glej, da bo vse v redu in tako kot sem ti naročil. Možak je nekaj zamrmral, nakar sva <> storili, kot sem jim naroeil. Xa dvori.Vu ni hilo no4»eiie >7>n inemhe. Prašiea sta hila Ae vedno pod ]»orcein in koza v veži, in po intinsa jim j«» za vda-jalo, da inc je skoro vrglo nazaj. Z«' ><-in hotel nahrnliti go->pcnlarja, toda stopil mi je skrajno drzno nasproti rekoč: — Nisem nič preuredil, nisem imel časa. Imam dovolj drugega opravka. In tudi renta nc bom več plačeval. Toda hišo kupim, če jo prodaš. »gove besedic me presenetile, česar mu pa nisem hotel pokazati. Toda presenečenja še ni bilo konec. Odšel je v gonijo prostore ter se vrnil z umazano listnico. Iz nJp Je vzel pet bankovcev jm> tisoč dolarjev in jih ]>oložU na mizo rekoč: — Pet tisoč dolarjev menda ni premalo za tako staro in na/pol podrto hi-šo. Pet tisoč dam in niti centa več. Ce si zadovoljen, pojdiva k advokatu. Ce nisi, se bom jutri izselil. Se istega dne je bila J^kle njena kuj>čija in napravljen prepis. — ' — je zaključil moj stari znanec, — to je bilo v ti s-tib časih. Zdi se mi. da takih dežela ne bo več doživela. "GEXB NABCTD X"— JTew YorS D«plNf krem podpi in In Mebnostl ne prioMoje- , (■to 1 Hm M m- 4» Wktw ttwflltt Ml bodo t " urmdu a ■Jt—mJ« f vodo zjutraj. Thursday, September 12, 1946 - -SLOVENR (Y¥GOfiLAV> DAILY a* Vesti iz slovenskih naselbin Dopisi so nam Trdno dobrodošli, ker zanfaasjo ▼se naše tifaitelje In se i njimi nul rojaki Uko-rekoi med seboj pogovarjajo. NA OBISKU V NEW YORKU Prosim vas, gospod urednik in hajdi na ladjo. Rečem to,li za malo prostora v pirljublje-' nem listu "Glasu Naroda". Najprvo se želim prav iskreno zahvaliti Vam, Mr. Hude, za izkazano mi prijaznost v vašem uradu. Sedaj pa k moje-nVu skromnemu popisu. (Namenil sen* so že zadnjih par let, da obiščem slavno nem-vortško metropolo, ter sem tozadevno že nekaj mesecev pred odhodom si dopisoval v. mojim tamojšnjim dobrim Ktarim prijateljem Mr. Anthony Svetom iz Brooklvna, zastopnikom li-Kta "fllasa Naroda." On mi je seveda na vsako pismo takoj odgovoril, ter m»e vabil, da naj za gotovo pridem; da mi ne lx> nikdar žal. Rečeno, storjeno. Res sva se odpravila s mojim sinkom Emilom 2.'?. avgusta popoldne, se odpeljeva od tukaj po Ktie železni?! ter sva dospela v New York, oduosno v Jersey Citv. drugo jutro oh S. od-nosno po newvorskem času ob 9. uri. Ko stopiva s sinom iz vlaka, nisem precej zagledal prijatelja A. Sveta, nato r. čem sinu: 4'Pojiliva na boat, mogoče nas čaka na urno kosilo, katero nam je zeloIrekuilo. Nato pravi Tone: "Jaz inUim še danes svojega očeta ohi>kati in Mr. Trčka. ^va se tako zgovorila z Mr. Jerrv Koprivšokom." Takoj ga pokliče na telefon ter se zmenita, ob kateri uri rp dobimo pri njegovem očetu v New Yor-ku. Ko odideva, mi pravi: " Vtš kaj, časa in Ha v a že zadosti, pojdi z menoj. Ti bom pa najprvo pokazal tukajšnje -ve-tovno znano kopališče Conev Tslaml." Ko prideva tja, mi svefuje, da naj se grem ž njim kopat. No, ker se nisem še poprej v morju nikoli kopal, pa se odločim, tla grem. To roj greva v vodo, on se spusti v bol j glolbjo vodo a jaz sem se pa malo bal; en čas stojim in gledam druge, kako se veselijo po vodi. Kar naenkrat se dvigne mali val. potem nisem, več stal pri miru. mi je kar sapo zaprlo. To je bilo nekaj krasnega. Nato se odpravim in greva k njegovemu oeotn, zares sta me prav lepo sprejela oba z njegovo materjo, le žal, da je njegov oče bolj pri rahlem zdravju. No, upam, da se kaj kmalu pozdra- 40 - LETNO preiskušnjo IMA JUGOSLOVANSKA J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je društvo JSKJ v vasi naselbini, vprašajte krajevnega tajnika za pojasnila, če ne, pišite na glavni urad. Ely, Minnesota. T rV> vi. Tam naju je že čakal rojak Mr. Jerrv Koprivšek, ter takoj ko sva se pozdravila, sem uvidel, da je i-impatičen fant. Na to snuo vsi skupaj takoj nadaljevali pot k Mr. Trčku, kateri stanuje precej oddal ieno izven New Yorka. /Ko pridemo do njegove hiše. je Mr. Terček ravno na pomi sedel, pa mi pravi: "Pa ne Mr. Blazich Pravim: "Je ta pravi, o pravi." Takoj nas pozdravi njegova ljubezniva že-nica. ter seveda nam hoče takoj večerjo pripraviti. Mil se branimo, da boirio večerjali doma, ko pri i leni o nazaj v Nem York, ali vse ni nič pomagalo, takoj je bila miza pogrnjena in pripravljena z okusnimi nand-viči. ter i zbornim hladnim pivom. Malo >o pogovarjam««, pa pravi Mr. Terček: "Ja, pa malo boste tudi zapeli, kaj ne; -a.j itn an to kos piane v front rumu." Jaz.se malo obotavljam pa »pravim Tonetu Svetu: "No, pa če skupaj kakšno vrežova. pa naj!" Prijatelj Jerry je bil tudi takoj pripravljen naju spremljati pri klavirju, ter sva s Tomtom Svetom nato zapela par pesmi v duetu. f'as je bilo. da se poslovimo, ker je bila zopet dolga pot nazaj v New York, odnono v Brvioklvn. Rad hi ibil Mr. Trčka šf en krat obiskal, a ča- mi je bil tako odmerjen, da ni bilo mogoče to storiti. Upam pa, da so kmalu popolnoma Jl< izdravi, ter da'bo za m ogel čimprej mogoče našo na-el/bino obiskati. . Drugi dan v nedeljo zjutraj pa arremo z 1'^ne c»n Sv: on obiskat moj »ga starega p:ij.»-telja L.;ka Sp !lar. s katerim sva skupaj po tr'.*:»'v A'non-ko. ter se nisva v?di«Ia ž^ If) let. Zopet veliko presenečenje. S^1-žemo s; v roke in >o pozdravimo, se malo pogovorimo, kako in kaj o onem in o drugem, tako pride že čas za iti na kosilo k Tonetu Svetu. Ker je bil ravno tisti dan piknik Združenih igranje. (Pričakoval sem, da se bo tudi zapelo pevsko društvo "Slovan" toda Tone Svet mi pojasni, da na programu ne bodo nastopili, ker jih ni dovolj prišlo ker namreč člani imajo dvomesečne počitmico. Bilo jih je nekaj vseeno navzočih, katerim me je Tone Svet takoj prednHa-vil in precej smo bili dobri prijatelji, posolbno se mi dopade njihov predsednik Mr. Mike Pimat; 011 izgleda, da je blaga duwa v vtseh ozirih, sicer so pa vsi "fajn" fantje, eden kot drugi ter kot sem uvidel, se prav lepo med seT>oj razumejo. Pozneje so me med seboj djali, ter smo jih nekaj kar po , Z.:."'- ' , --S--- PRIVA TNO PISMO . . . Vredno, da je objavljeno Oo t. "T 30. • • . r Cootjj 19U0 ^eultu,. •nd -Ml0-* Noyegj "wki Vašo ZH '«*« 10Ji. Ua "t*- mi fao/ vzitiL lan« "*l*šeVanU l940 'l, da ^ "" »Wloiin ^ stl"» dri«. "" mf nu„ -Mimo .. ^ sfc« * ,r,°» in . ' neotA , *na"- ■ Omš^. *e nt j rdjt:\h* *aht?\ tu Vaš* .n 1 ■nil » k ' I * Od tr — 00 t'Ka. kMj edwuo s e»n>rr. n.. m o CtMlstitMf «1 Nultt. Nn lmk Stttt 9 (i- m: t? [ fan*owko vreizali. To je bil' krasen popoldan, precej je minil čas, da je bilo treba iti na dvoje. V ponedeljek sva se z sinom malo o d] K) čila. potem krog poj-dne pa pride Luka Spilar, pa naju odpelje na svoj dom, kjer i-va potem celo popoldne obujala spomline iz mladih let. Pri toni pa sva pokušala izbomo kapljico domačega izdelka, njegova strežljiva ženica pa je skrbela, da je bila miza vedno obložena z najoku'snejsimi jedili. Nato zvečer je pa še nekaj z name o v prišlo, kakor tudi Tone Svet, s svojo soprogo, in tako smo so lopo zabavali pozno v noč. •Drugi dan .pa spet pride po naju prijatelj Spilar, in gremo na svetovno raz.-ftavo s Tonetom Svetom, pa se dogovorimo, kje se dobimo ob pol (J. zvečer, ker zjutraj je moral na delo, in res pride točno na določeno mesto, kakor smo se zgovorili. Nato nas 011, ker ntn je itak vse znano na svetovni razstavi, pelje naokoli in pokaže zelo veliko zanimivosti in to v zelo krrftk0111 času. Kaj -Trto vse videli, ne morem« omeniti, ker bi vzelo preveč prostora. Rečem le toliko, ker sem prav siguren, da ne bo nobenemu žal za čas in denar, ki ga bo zato potrošil. Naslednji dan v sredo smo, pa šli zopet z Luk atom Stpilar-jem, in Mrs. Josephine Svet malo ogledat mesto New York, kakor tudi smo si ogledali slavni kip Svobode, ali kakor se tukaj naziva 'Statue of Liberty*. To je krasen kip, ter je posebno tudi mojega sina zanimal, tudi radi tega, ker jih v šoli veliko učijo glede tega. Nazaj grede pa smo si še ogledali Aquarium", kjer sem imel priliko občudovati velikansko zbirko najredkejših lil) 11a svetu. Zares velik zaklad in neprecenljive vrednosti je to za mesto Nem York. Nato pa zo-poV na Svetov dom v Brooklv-1111. Zelo -'o nki je, kakor sinu. dopadlo prevažanje po podzemskih železnicah, ali kakor tam imenujejo "subways"; za pet centov pa so človek lahko prepelje iz onega konca do drugega v mentu New York, in Brooklvna povrhu. Torej tisti dan zvečer v sredo jo šel Tone Svet po svoje o-troke 111 taščo na postajo, ker so se povrnili iz par tedenskih počitnic s farme njegovih sorodnikov v Jofforsonu. Tako sem imel priložnost pozdraviti še njegove otroke in taščo, kakor tudi druge sorodnike, ki so bili pri njemu tisti večer, (^as je prišel in pc?loviti se jo bilo treba z Lukom Spilarjem in z njegovo ženico, kakor tudi hčerko. Vendar sem mislil, da bo. morda še nazaj prišel, no, pa saj n^u ne zamerim, ker je bil utrujen, pa še deževno vreme je bilo. Ko se poslovim od Svetove družine, naju Tone spremi na^zaj na Rrie pos.tajo, odkoder sva odpotovala o polnoči. ter sva dospela drugi popoldan srečno nazaj v Barbcr-ton, O. 1 So enkrat prav iskrena hvala 7.a vse, dragi rojaki in prijatelji v New Yorku, za vso izkazano mi prijaznost v času mojega bivanja med vami. Spomin na vas in na vse, kar sem v tistem času doživel, mi bo o-stal, kakor mojerrnu einu, za- PISMO IZ BOLNIŠNICE •Naznanjam, da sem prejel knjige in som jih tudi že p r očital, za kar iskrena hvala. (Knjiga "Strahote voji«"" je najbolj primerna za čitanje v bolnišnici. Zakaj, 'am slišiš vzdihovanje bolnikov, kakor na lojnih poljanah ranjence, samo da je v bolnišnici tisočkrat boljšo, ker "O za v »a k slučaj na razpolago -tn žilice in zdravniki in pozabi^ na 'rplje-nje, ;iko si prečital "Strahote vojne." Naše trpljenje je nui-l»*nko-t v prinseru s trpljenjem ranjencev na bojnih poljanah. X cojšna noč (f». septembra) je bila za mene petnajsta noč v bolnišnici, pa najstrašnejša noč. Ko sem zaiisnil oči. ro mi prišle pn*d oči -;;iko vojnih ranjencev. ki zapuščeni vzdihujejo, kot M-m bral v k nji tri. Ko pa sem se zdramil, 4 let. Napad ga j«' prijel prejšnji večer in je trajal do pol H. zjutraj in ko to pi zvijal kič in sem po-• lušal njegovo vzdihovanje. Ko pa je ta neko iko ponehal, sem zaslišal nasproti h dnika vzdihovati drugega. To ni ni kaka zabava to je >traŠno, ko gleda- koga tn>oti, pa mu ne moreš pomaerati. I11 tedaj sem -i mislil: kdaj bom pa jaz na vrsti? Zaenkrat morda šo ne, ker -eni veliko boljši in upam. da bom kmalu zapustil to hišo trpljenja, kjer na-jo čez ttisoč. Skoro vsakdo l»i ra išp danes zbežal kot pa iutri. /< \'V. postrežbo v bolnišnici <0 no morem pritožiti, ker je zelo dobra. Ako pomislim, kako <0111 bil slab. ko sem prišel v bolnišnico, so čudim, da sem vso to prenesel. Vem. da no bi vedno v spominu. So enkrat i bil nikdar, ako 110 bi bi'i dobri najiskrenejša hvala za vso po-1 zdravniki. Drusri dan nato, ko do hratt^ """ to - wiUjfc »tvojo *dr**Je S dithe. zrtvovaln'oist Tebi, Tono Svtfc, kakor tudi post režiji vi ženici. Nadalje ponovna iskrena hvala Mr. Hudetu za njegovo naklonjenost, Mr. Jerry Kopriv-šoku, za družbo. Ponovno pozdravljam, in želim ljubega zdravja našemili Mr. J« h 1111 Terčku z željo, da bi na- kratkočasil -s .svojo kolono še na nifiioga leta, ter bi nas. kakor sem že zgoraj omenil, čimprej obiskal v naši nasel-bini. Pozdravljeni še enkrat vsi skupaj! Andrew Blazich, Barberton, Ohio. JUBILEJ. V Milwaukee, Wis. sta pred kratkim slavila v krojzn svojih otrok Ln prijateljev 25-lotnico -vojega srečnega zakona Mr. in Mrs. Jakob Korošec. -eni prišel, j«* bilo naenkrat fi zdravnikov okoli miene, skoro vedno pa ]>o dva ali trije. Odkar sem tukaj. r»o mi že petkrat vzeli X-žark«- in mislim, da v čer a i zadniikra*. K )d pljučnice <0111 popolnoma ozdravil, bolečine imam samo -o v rebrih, katere sem >i poškodoval tri dni pred bolezni.^ . Tri dni pred boleznijo sem bil tu-sem jirostavljen kot delo-votal. "Zakaj, za božjo voljo!'* "Odkrito j h> veda no — in kar naravnost; zato, ker sem te bila takrat zavrgla in šla ?nik hljaje preko telK«.'* , *4Ah, takrat!" j 44Da — in z.Iaj prav ti oni, ki vidiš moj polom." *'B«'ži; zaradi leira!** "Vitli- mojo nesrečo in ni dovolj to — še celo moj mož hodi po denar k teb,.*' 44Xe misli več na to!*' "Ko me pa žge kakor živ ogenj in me peče dan za dnem! Dr. — sov i a žit i bi Te morala." je dodala v mislih. . 44 Tina!" 44Pa te n • morem, vidiš, kar je dokaz, kako zelo so me ze pokopale te razmere *' 44Ti \>e prehude vidiš, Tina. Jaz pa >em čakal, ve< čas ?em čakal, da -o ozreš name in me vidiš, kakršen sem in sem bil od prvega začetka. In šile danes, šele danes ti je prišlo ►poznanj**. Pa hvala tudi za danes!" MX«' >cle danes — kako dolgo že mislim nate." 44Tina, zares?" ' i '"Zares — in zato mi je bilo še huje." 44Tina. ali te smem vprašati — povej, kako. da bila odšla k Tonetu in poročila ž njim?" Tina ni odgovorila "Pov j, povej," je prosil Andrej, "povej, ker mm to muči že vsa leta in čeprav vem, da je moje vprašanje neumestno, eel o žaljivo, a glej, vsa moja dolga, mukepolna ljubezen zasluži odgovor.*' 44Pa bodi, ker ti. ki vprašaš. Sicer je pa to prav vsakdanje, kar je bilo takrat. Od doma sem. bila razvajena, to veš. Ni bilo plesa, no zabave, da l>i me ne bila moja mati privedla tja. Vsega som ime a v izobilju: oblek, častilcev in tudi po zunanjosti nisem bila napak. So smeješ?" •"Ah. Tina, kakor bi no vedel; še zdaj ..." Pustiva, kakor jo zdaj. In tako, vidiš, som postala ohola, objestna, izbirčna in v tej prešemostti som najedla, sem bila kaznovana. Do smrti £oni so zaljubila v Toneta in vsi VABILO n a Plesno Veselico v soboto, 14. septembra Začetek ob H. zvečer. V WESTL1NE, Pa. VABLJENI STE VSI OD BLIZi: IN DALEČ Igrali bodo JOSEPH ROLIH in njegovi štirje sinovi. Veselici i i odbor. 9—1 2. stal ponoči in je uničil najprej J zadevali, da bi požar omejili, finančno ministrstvo in mini- pa se jim ni posn rilo, ker je strstvo za narodno gospodar- primanjkovalo vodo. Požar se stvo, nato pa še nokateiv dru 'je nato razširil še na mesto'er go vladne zgradbe. jo izbruhnil na 12 krajih. Ško- (Ogenj se je razširil tako na-|(la Požar se je raz- g!o, ker je vlada po zadnjem I zoio naglo, ker je pihal pot n i*u večino zgiadh zgradila! močan veter, ki se je p inirii iz lesa. Ga ilci -o -o >icer pri-! šele po irr kaj urah. Predsednik Roosevelt je na svojem domu v llvde Parku, N. V., i>o radio naznanil, da je na mesto odstopivšega poštnega mojstra Farleya i menoval na njegovo mesto Fr. O. Wal-kerja, ki iga jo videti na »lesni strani slike. se- drugi so mi bili kakor ničle in — in som mu bila dala — vse." Andrej so jo zdrznil, Tina je nadaljevala: 44V opojnosti je tekel čas, Tono je bil moj bog in moje vse. Ne predolgo. Jela >oni ga spoznavati, opazila som napako, tudi sirovosti so bile vmes — jn že strni so ozirala v rtrugo smer. A prav tedaj sem videla, kako j- moja mati vneta zanj, ki mi ga jo bila izspočotka odsvetovala na vse mogočo načine, a jo v svoji zaljubljenosti in omamljenosti nisem niti skušala poslušati. A Tono se jo znal dobrikati materi, laskal se ji jo na vse mogoče načilne, da mi jo bilo to včasih zoprno — in dosegel jo, kar jo hotel, materi se je nadvse priljubil — in prav takrat, ko se je bil meni že odtujil. In prav takrat — in prav takrat >om pa začutila, da sem! — noseča " *4 Rova!" t 144Tako som pričela svoje zakonsko življenje." 44In Tone?" 44O, Tono je šo norel za menoj; — no dolgo, morda pol lota. A ko jo videl, da me pravzaprav ima in mu no morem oditi, «■ o jo obrnil od meno in pričel življenje, ki ga živi šo zdaj. To življenje dveh tujcev, ki traja žo deset let." 1 144Kako se n4i ?miliš, Tina!" 144In nisi vedel vsega toga?" . "No v potankostih, a slutil som vso." 44Pa bi še bilo — a denar, vidiš, to je smrt za naju, ko ga tu, umiram, unjiram v tej mlačni brozgi in vendar nočem, da bi umrla." • 44Ne, Tina, ne tako! Saj imaš vendar mene." "Imam te. a kako? Vezana sem." Andrej se jo zai:ii>lil. Tina je sklonila glavo in molče sta nrišla v mesto, kjo»- in je zabolela prešerno.-* luči in lirup in t ruše co-t ju je tolkel po glavi kakor z neštetimi, o^trinJi k!a-dovci. Tedaj «e jo vzdramil Andrej. 44 Vezana si — jaz ne — in to jo tudi nekaj. In vezi niso tako močne, dr* ne bi odnehale." *4KakoT" i 44Potrpi, potrpi Tina — vse bo še dobro." bo." * 'O, bo, Tina! T'pam. *rdno upam. In som upal doslej — in glej, našla sva -o in bom upal in potrpel poslej — in videla boš — ločitve no bo." MVn! da, Andrej, ona!" i*4Ali, Vanda — rad jo imam — ta vendar ni zapreka?" . 44No vem, Andrej, in ne upam dosti. Vendar to vem, da hočem živeti in no maram smrti, toga umiranja no maram." 144Zaupaj vame, Tina! Močpn som, glej, takole bi te ponesel čez ves svet in . . ." 44Tu to mi je tako zelo všeč na tebi." Tina ga jo vročo pogledala. Andrej so jo vzravnal in zdelo so jo, da bi zgrabil zemeljsko oblo. jo divignil do nebes in še bi imel moči na preostajanje. Pospešila sta korake, zakaj v-e preveč glnsno so bilo luči in izložbena okna so bila razgaljena do bolesti, in nič več jima niso moglo toči besedo. Ko pa je *la pot navkreber, sta šla tesno drug ob drugem in f-epetaje jo polzela ljubezen v njuni duši. i 44In taml žo vidim svoj mrtvaški dom," je čez čas tiho povflrda Tina in do mozga jo je pretresel ledeni mraz. 44Kadar grem po tej poti, bi =e pri vsakem koraku najrajši obrnila nazaj — in vendar gToni in vstopim v sobo in mi jo, kakor bi zašla v #oeto pajčevino " ""Še malo potrpi, Tina — in zaupaj, zaupaj vame." - (NacUiljevanje prihodnjič.) Iz slovenskih naselbin VESTI IZ CLEVELANDA, OHIO Dne li. sept. je preminula Jo-11:: Martina in Franceta ter hanna Klemenčič, roj. Bradač,1 mro Marijo in več diugih >o-in puznana pod imenom Koren-ji ulnikov. ka. U-mrla je na bolniški po- _ j)ne 5 sopt }e pr<,minii v stelji, iz katere ni mogla nad; m(.stlli bolnišnici 74-letni pio-dve leti radi lmralizo, ki jo je llir Frank Okički, doma iz va-i zadela v poloviro telesa. Do-j<;onija prokrpn, fara Kostan-ma je bila iz S avče va-i. fara j>viea; v Ameriko je prišel le-Zužemberk, kjer zapušča sestro j t.t 1!K,rj jjjj je vra je umrla v mestni bolnišnici Mn*. Martha Sekulič, n j. Rolič. Rojena jo bila v selu Jurkovo na Ilrvat-skem, od-koder ie prišla v Ameriko pred 44 leti. Zapušča žalujočega .soproga Johna., G hčera in ti i sinove. SATAN, KAZNILNIŠKI FOTOGRAF. Kaznjenec Št. 87.'U v državni kaznilnici v Iowa, Satan A11 drews, se je osebno seznanil z 1 0,(Kk) zločinci, ki so jih pozne-,j • nego njega oddali v kaznil-nico. 44Satan" kakor ga na kratko interni jejo v kaznilnici, je prišel v ta žalostmi kraj 24. okt. 1904. Kmalu potem jo postal kaznilniški fotograf in kot takšen jo pred kratkim fotografiral 10,000. kaznjenca. |Ta kaznjenec jo dobil številko 18.734. Andrews ž njim ni imel dosti dola, saj so mu jo moral nesrečnik po-tavfti v isto pozo kakor 9090 kaznjencev prod njim. Toda jetnik št. H734 jo v teh dolgih lotili postal po vsoj priliki malo ciničen. Novinarju, ki ga jo intervju val ob tej priliki jo vsekako izjavil: 44Zdi so mi. da som na tem mostu fotografiral veliko množico nedolžnih ljudi." Skoraj vsi fotografi ranči mu namreč zatrjujejo, da niso zakrivili ničesar takšnega, zaradi česar bi jih morali vtakniti v to liiš-o pokoro. Andrews pa jo po drugi strani nekako ponosen na to, da jo toliko let nepretrgano opravljal svojo delo v knznilniškom ateljeju. Nova zaloga... in tudi nekaj novih knjig in pisateljev SLOVENSKE KNJIGE CIGANKA Povest u mladi eigmiki, ki so jo hoteli prodati, |>a je Itolteguila. cena 75c DAMA S KAMELJAMI Spisal ALEKSANDER DUM AS Pisatelj sain i>ri«vl, «la Je knjiga uganka. Strmiš vanju kot v za štor, ki zakriva oder, kjer se bo i;rral kos življenja. In v tem slavnem romanu se res i^ra velik kos z lo zanimivega življenja. cena $1.75 — V soboto .11. avgusta je po dolgi in mučni bolezni preminila v Huron K on d bolnišnici znana Mary Lohen. Zapušča žalujočega sina Viktorja in i=i-nalr\ f» vnukov in 2 pravnuka t r več drugih sorodnikov. Rojena jo bila v TTruŠiei pri Ljubljani. kjer zapušča sestro in več sorodnikov. Tukaj ]o bivala 1 vi. 1— Po šest 1 im »sečni bolezni je v četrtek o. sept. nm.rl dohro poznani rojak Anton Solomon, v starosti ")4 let. Doma je 1»11 i zvasi ITunto, fara Boištanj na Dolenjskem, odkoder jo prišel zadela našega rojaka Franka sem prod 40 leti. Kot izučen P< »GOBE Tj JE. Tz Nik\s. O., poročajo, da jo Franka Pogorel Bana volil lKa nesreča. b stavbni k jo gradil zadnjih 2G 11111 garaži m mala usnjarna, v kateri je izdeloval usnje za konjsko komate in let večinoma domovo Slovon-oen< po (larfield IToighv. Poleg žalujočo s< proge Marije, roj. Janin i k, zapušča sinova Jamesa in Marvina ter hčer Eoonoro, v -t aro m kraju bra- po d plato. Na hlevu in garažah j,- imel malenkostno zavarovalnino, delavnica pa ni bila zavarovanji. Ite-s nesreča nikdar 110 počiva. . VELIK POŽAR V TOKIU. Nedavno je v Tokiu izbruhnil požar v čdrrti. kjer so vse vladne zgradbe. Požar je na- Poleg poučnih knjig, muzikalij, igre, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem Molitvenike v krasni vezi importirane iz starega kraja . . » Slovenski molitvenlki: RAJSKI <1 LASOVI v eellulold vez. <5tv. 614>..1^0 S\T:T\ URA (štv. 408) 41G strani; velike črke .... 1.5© SVETO PISMO __________________ $3.— KATOLIŠKI KATEKIZEM — .50 IZ STAREGA KRAJA SMO DOBILI MOLITVENIH KRISTUS, KRALJUJ Knjga vezana v usnje. Velikost: 3% X 5*4 inča. NAJ POPOLN EJI MOLITVENIH 806 STRANI Vsebuje tudi 1R0. STR ANT MAŠNIH PESMI Cena: SAMO KVIŠKU SRCE X 3*4 inčev — 224 strani vezava umetno.................25«. KVIŠKU SRCE x 3% i nee v — 224 strani pravo nsiije ............ 35c. KVIŠKU SRCE X 3?iinr-ev — 224 strani v Itelem celolldu ...... -50c (Ker se nam ja posrečilo dobiti te molitvenike po zelo nizki ceni, jih tudi inorvino prodajati po gori o-značeni eeui. Zaloga pa ni opsebno velika, zato jib naročite čimprej, da Vam bomo mogli ž njimi post reči. Angleški molitveniki: .(ZA MLADINO) Key of Heaven fino vo«inn .............. JIB t usnje vezano ......... .75 $1 75 j CATHOLIC POCKliT MANUAL ▼ fino usnje vezano......1.— Slovenic Publishing Company NEW YORK, N. Y. 216 WEST 18tli STREET "ODPRTA NOC IN DAN SO GROBA VRATA . . •Y Sheboygan, Wis., jc 28. av-i^nsta umrl Josip Bcn<"ič, star (>() let in rojen v vasi Benčici, oblina Ka-1 a v. V Ameriko je prišel 1. 1JM)3. Zapušča ženo, tri heere in ene^a sina. t Prevt»<]tije marsikaj zanimivega iz svojega življenja. cena 75 C. ROKOVNJAČI IZPOD TRATE Spisal Kazimir Przervva-Tetmajer. Zelo zanimiva invest o divjem loveu <«ronitovskem. cena 75c NA POLJU SLAVE Spisal HENRIK SIENKIEWICZ Pisatelj |M>pisujrt sijajno zmago poljskega kralja Jana Soldeske* ga nad Turki pri Ilotinu in i tem osvobojenje Poljske. S to zmago Je bila končana turška siln. ]nn1 katero »o toliko tr|>eli tudi slovenski kraji. cena $ I.— OTROCI SOLNCA Spisal IVAN PREGELJ Poznani slovenski pisatelj popisuje čudovit svet med žarkostjo južnega solnea in senco bladne severne noči. cena $ I.— ROŠLIN in VERJANKO Spisal JANKO KERSNIK Kersnik, ki je poleg Josipa Jurčiča naS najboljši pripo-vedalni pisatelj, v tem romanu popisuje življenje In dogodke na gradu Dvor v dolini Krke na Dolenjskem. Roman je zelo zanimiv od začetka do konca. cena $ l.— SAMOSTANSKI LOVEC Spisal I* Oanghnfer. (»angboferja prištevajo med najboljše sodobne pl-Kitelje. — Samostanski lovec Je najbolj mojstersko njegovo d»*lo. cena $1.50 SODNIKOVI Spisal JOSIP STRITAR Starosta naših pisateljev In pravzaprav «hV pravilne »lo-veijščine v tem avojm romanu živo in zanimivo (»opisuje življenje na deželi. cena $1.75 SREČANJE Z NEPOZNANIM Spisal MIRKO JAVORMK Pisatelj v knji-i pove i«fo, kot |K»ve naslov: snW-jil m* je z Ijii-dmi, med katerimi so nekateri že mrtvi, drugi Se živi. Njihova usoda je hila zanimiva, pri nekaterih tudi tragična. Pred vsem pa popisuje resnično življenje lM>sa mesnih. cena $l.— V ZARJE VIDOVE Spisal OTON ZI PANCiC N"ajlM»ljsi in Se živili slovenski |*esuik pvecene njegovi ženi Ani. cena V LIBIJSKI PUŠČAVI Spisal A. Conan Doyle. Zelo zanimiv roumn. čegar dejanje se dogaja v Kgiptu, v deželi bajnega Nila. cena 50c ZADNJI VAL Spisal IVO &ORIJ Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimive (todatke o svojih doživljajih v Uogaski Slatini. cena $ 1. ZNANCI Spisal RADO MI KMK Poznani humorist v tej knjigi kaže razne značaje ter knjigi i sam uciu^ujc kot "Povesti in orisi.** _cena $1.25 ZIMA MED GOZDOVI Spisal Pavel Keller. V tem romanu Keller t svet lili barvah tIm« dogodke na kmetih in {»osebno v gozdovih. cena $1.25 ŽITO POGANJA Spisal Ren« Bazin. Franeowki roman zelo napete vsebine. cena 75c ZADNJI MOHIKANEC Spisal J. F. Cooper. I»ejatije se vrši v letu 1757, ko so še Indijanci kraljevali v lepi Mohawk dolini v kraju, ki obsega sedanji državi New York In Vermont. cena $I.— Naročite pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Poštnino plačamo mi. Rojakom priporočamo, da naročijo te knjige že sedaj, ker zaloga je omejena in zaradi evropskih razmer je težko dobiti v tem času dokladek. , / A