Naši dopisi. S Tolminskega. 0 učiteljskih in šolskih razmerah na Goriškem nameravam pisati obširneje. Za sedaj naj mi bode dovoljeno le par opazk. Učiteljstvo na Goriškem, rekŠi v vsi Primorski, je edino in ima jasno pot pred seboj. Poteguje se za bedno stanje in obsoja napade kakor en mož. Tu ni več govora o par rogoviležih. Kakor smo v vsi deželi enoglasno obsodili neumestno pisanje nekaterih primorskih cenj. listov, tako protestujemo še odločneje, da bi bili učitelji v službi namestnika g. Goessa proti lastnemu narodu, čegar verni sinovi smo in ostanemo. Da je naše gibanje za izboljšanje gmotnega stanja opravičeno, priznava celo preprosto ljudstvo. Da pa ni to gibanje v soglasju s časom in z vseobsežnimi zahtevami zastopnikov, gg. poslancev naših, je umevno. A kaj pomaga, ko se to vprašanje ne da več odlašati! In zaradi tega ni obsojati učiteljstva. Tako naivni pa tudi nismo, da bi vse vzeli za čisto zlato in golo resnico, kar kdo piše ali govori. Strašiti in terorizovati se ne pustimo od nobenega. Imamo svoje mnenje in svoje prepričanje. Vse &orake zasledujemo pazljivo. In v to smo menda opravičeni, da kakor volivci in državljani imamo svoje mnenje o teh korakih, seveda ne da bi žalili koga. Jaz svarim nekatero cenj. časopisje na Primorskem, naj ne piše o itak že obupnem učiteljstvu v tonu, v kakoršnem je zaoelo pisati. Nezaupnost med ljudstvom in učiteljstvom bi bila gotovo usodepolna. Faktična resnica \e, da ima učiteljstvo na Goriškem 240, 300, 400, 500 in 600 gld. letne plače, in pripoznano je vsestransko, da s tem učiteljstvo ne more živeti. Vemo, kdo je največ temu kriv, saj nismo slepi. A uganjka nam ostane, da enakoštevilni italijanski gg. pos 1 anci, ki so na Dunaju deloma v opoziciji, dosezajo v deželi toliko uspehov in čestokrat na škodo slovenskemu narodu! S Tolminskega. Učiteljsko društvo za tolminski okraj je imelo svoj odbor že več let v Kobaridu, a pri zadnjem občnem zboru so bili voljeni v društveni odbor učitelji v Tolminu in iz bližne okolice. Dne 4. t. m. se je ustanovil odbor in sicer tako-le: Andrej Vrtovec, učitelj v Tolminu, predsednik; Matija Kenda, učitelj - voditelj v Volčah, tajnik; Josip Kenda, učitelj-vod. v Dol. Tribuši, blagajnik ; Ivan Širca, nadučitelj-voditelj v Tolminu, predsednika namestnik; Ivan Grželj, nadučitelj-voditelj pri Sv. Luciji, odbornik. Pri tej seji se je sklenila enoglasna obsodba glede na neumestno pisavo cenjene nSoče" proti opravičenim težnjam učiteljstva. Ta obsodba se primerno formulira in v časnikih objavi. Učiteljski odbor z vsemi omenjenimi členi je obenem tudi odsek okraj. učiteljske knjižnice. Sklenilo se je tudi na to stran delati in knjižnico urediti ter denar plodonosno naložiti. Dogovorili smo se po potrebi imeti tudi vsak mesec odborove seje. S Tolminskega. Gč. gg. tovariši! Glede na to, da naše ljudstvo na Goriškem skoraj izključljivo le našim opravičenim težnjam nasprotni časopis bere in tako večinoma tudi naši čč. gg. tovariši, ker nimajo prilike in tudi ne sredstev, da bi brali in si omislili še drugih časnikov; glede dalje na to, da se za vse drugo . . . in tudi za povišanje plač manj potrebnim na račun naših davkoplačevavcev brez posebnih pomislekov obilo denarja dobi, le za stradajočega učitelja ga ni, sicer bi pognali zemljišča in hiše naših posestnikov na boben, uvažujoč še mnogo drugih vzrokov, zavijanj, pačenj dejstev in resnic itd., se rni zdi potrebno, da bi spisali uoitelji na Goriškem brošuro s pritnernim, pravičnim in resnicnim zapopadkom ter jo razdelili po naših čč. gg. tovariših med naše Ijudstvo. Zato bi bilo potrebno nekaj denarja. Prosim, naj bi se o tem nasvetu preudarjalo in, ako se za potrebno spozna, izvršilo. —c. Iz Tomišlja. Tri četrt ure zahodno od Iga ali dve uri južno od Ljubljane se nahaja pod Krimom precejšnja vas Tomišelj in hkrati tudi kot samostojna politiška občina tega imena. Polnih 12 let je bila tu ekskurendna šola, katero je učiteljstvo z Iga oskrbovalo. Poslednja leta pa je krajni šolski svet uvidel, da je treba zidati novo šolo. V začetku je mislil na enorazrednico, a število šolodolžnih otrok je raslo zmeraj za dvorazrednico. Uvidevši, da bo treba črez malo časa šolo razširiti v dvorazrednico, se je udal dobremu nasvetu, da zida za dva razreda takoj, četudi še niso bili nabrani novci zadostovali. V enem letu se je dobil prostor in nastala je lepa, sedaj popolno dogotovljena stavba. Mnogo truda je imel krajni šolski svet, a tega se ni ustrašil. Ker se je bila dogotovljenost v pozno jesen zavlekla, je bilo treba poslopje takoj kolaudirati, blagosloviti in priceti s poukom. Dne 11. m. m. je sklenil krajni šolski svet, da se bolj v domacem krogu brez šumeče slavnosti novo šolsko poslopje že v par dneh blagoslovi. V naglici se postavi nekaj mlajev in pripravi drugih priprav. V nedeljo, dne 13. m. m. po večernici gre šolska mladina iz cerkve ,,Roženvenške Matere božje" paroma zbrana, moleca litanije med zvonjenjem in pokanjem topičev pred novo šolo. Domači duhovnik g. J. Knific blagoslovi šolo zunaj in znotraj in potem vstopi v šolsko sobo mladina, katero so spremljali mnogi roditelji. Prišlo je k slavnosti tudi ižansko učiteljstvo. G. Knific nagovori krajni šolski svet, starše in otroke: Ako Gospod ne zida, zastonj se trudijo drugi. Bog nas je obvaroval nesreče na tej stavbi. Velike zasluge gredo krajnemu šolskemu svetu in njega načelniku, ki se ni ustrašil ne potov ne stroškov. Priznati je mnogo požrtvovalnosti učiteljstvu na Igu, g. nadučitelju Fr. Troštu in učitelju gosp. Jos. Reichu. Ona sta se trudila z osnovo načrtov, s stroškovnikom, z vsestransko podporo pri gradbi novega šolskega poslopja in z marljivim večletnim oskrbovanjem in vodstvom ekskurendne šole v Tomišlju. Čast jiena! Opominja starše do njihove dolžnosti za šolo, otroke pa, da svoje prihodnje učiteljstvo zvesto slušajo in se pridno uče sebi v prid in korist. G. nadučitelj Trošt pravi: Deset let sem bil šolski voditelj tej šoli, danes pa izrooam vodstvo tu navzočemu noveinu nadučitelju, S. Punčahu, kateri naj bi hotel istotako navajati mladino na pravi pot omike. Pri pouku naj bi gojil tri lepe in povsod čislane cvetke: Trdno vero, toplo ljubezen do domovine in nevenljivo zvestobo do presvetlega cesarja. Pri zidanju šole se je mogoče veliko štedilo, kar nam priča račun, kateri je za dva ali tri tisoč goldinarjev manjši od stroškovnika. Zelo pomenljivo je to, da se je šola dovršeno zgradila v jubilejskem letu 501etnice cesarja Pr. J. I. — Otroci, ko bodete že odrasli, se boste še vedno spominjali, kdaj je šola nastala. Zakličimo tedaj presvetlemu cesarju trikrat ,,živio"! Domači nadučitelj se zahvalno izraža posameznikom za brezmejne požrtvovalnosti in se veseli pri tej slavnosti izdatne udeležbe od strani roditeljev. Ta obilna udeležba naj bi pomenila pridni obisk šole, kateri edini pnpomore k dobremu napredku. Upa, da ga bo mladina rada slušala in da bode v nji našel dobre otroke. Spomni se Slornška. Iz pridnih dečkov zrasto enkrat marljivi gospo- darji in iz dobrih deklic skrbne gospodinje. Govornik sklene z besedami berilne vaje v drugi čitanki nŠola" : Potrebna je šola za mlade ljudi; In blagor je temu, ki prav se uči. Orniko, razumnost in žlahtno srce Nauki ti šolski obilo dele. Kdor to si osvoji, je dosti bogat, Naj bode kdorkoli, al' star ali mlad. Noč se je bližala, ljudstvo in otroci so se razšli na dom. S. P. Iz kranjskega okraja. (Zborovanje Muči_eljskega drustva za kranjski šolski okraj".) [Konec.] Važni pa se mi zde predlogi, katere je stavil v izboljšanje materijalnega stanja »Učiteljskega konvikta". Predlogi se glase: 1.) Odboru učiteljskega društva za kranjski šolski okraj se naroča, da stori potrebne korake, da se ustanove v kranjskem okrajnem glavarstvu tri okrajna učiteljska društva in sicer eno z sedežem v Kranju, drugo v Škofji Loki in tretje v Tržicu. 2.) Zavezi slovenskih učiteljskih društev naj se pošlje uloga, naj ista dela na to, da se v zmislu današn.jega govora poranože učiteljska društva po Kranjskem in Primorskera. 3.) Zavezi slovenskih učiteljskih društev se predlaga, da ukrene vse potrebno, da prevzame izdelovanje in zalogo šolskih zvezkov v lastno režijo. Zaveza naj postavi to vprašanje na dnevni red prihodnje glavne skupščine. 4.) Založniki šolskih knjig naj se pozovejo, da primerno prispevajo za učiteljski konvikt. 5.) Naše učiteljsko društvo se izreče za to, da se strokovna lista preuredita tako, da postani »Popotnik" pedagogiški a ,,Učit. Tovariš" šolsko politiški list. Oba lista bodita lastnina »Zaveze" ter naj izhajata v Ljubljani, središču Slovenije. 6.) Vsako učiteljsko društvo naj je naroceno na oba strokovna lista. Pričujoče točke so bile po živahni debati soglasno sprejete in sicer 1. in 2. brez dostavka, 3. pa z dostavkom gospoda Luznarja, da se naj tudi založniki šolskih knjig pritegnejo k prispevanju učiteljskega konvikta. Ta dostavek je zgoraj naveden pod točko 4. 5. in 6. predlog sta bila tudi neizpremenjeno sprejeta. Odborov predlog, naj učiteljsko društvo za kranjski okraj priredi vsak 1. četrtek v mesecu shajališce v Kranju ali po dogovoru tudi kje drugje, se je stavil največ v ta namen, da vnanji tovariši, kateri pridejo po raznih opravkih v Kranj, vedo kje lahko dobe druge tovariše. Pri teh shajališčih bi se pogovarjali o raznih težnjah in okolnostih, katere se pripete učiteljem v službovanju. Odbor je sklenil vpeljati po zgledu štajerskih tovarišev takozvano vprašalno skrinjico. V vprašalni skrinjici bode odbor odgovarjal na razna vprašanja, katera stavijo tovariši o različnih šolskih slučajih, o katerih vprašavec sam ne bo vedel prave ukreniti. Kdor pa bo hotel na kako vprašanje odgovor dobiti, mora vsaj en mesec prej ali v posebno nujnib slučajih 14 dni prej vprašanje odboru poslati, da se odbor sam zamore o dotičnem slučaju poučiti. Oba ta predloga sta bila radostno pozdravljena. Ker posameznih nasvetov ni bilo, je bilo zborovanje s tem končano, in predsednik zaključi zborovanje s trikratnim Slava-klicem Njegovemu Veličanstvu Francu Jožefu I. Ko srao si še ogledali novo šolsko poslopje, katero je gotovo edina dvorazrednica na Kranjskem, ki iraa tako lepo in tako prostorno stanovanje za nadučitelja kakor tudi drugega učitelja, smo se podali v bližnji prijazni Kranj. Vnanji gosti so bili trije iz Ljubljane in sicer gg. Jakob Diranik, E. Gangl in J. Režek. Onira tovarišev našega okraja, kateri se niso udeležili zborovanja, srae v resnici žal biti, da niso prišli, zakaj zabava je bila ves čas prav prijetna, zborovanje pa poučno. Združeno je bilo torej prijetno s koristnira.