LETO XXXIV. — Številka 4	28. januarja 1982 Cena 5.—šil. (7 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
Praznik vseh kristjanov na Koroškem
stran 5
Na Suhi po 30 letih spet kulturna prireditev
stran 4
Ob 90-letnici Antona Gabriela
stran 6
Dolgo je molčal Wagner, ko bi moral zavzeti stališče k sklepu žitrajskega občinskega odbora. Pred kratkim pa je v neki radijski oddaji le zavzel stališče: opozarja Kukovico, „da bi moral pavočasno naznaniti svoje namene občinskemu svetu,	stični odborniki skupno z Wag-nerjem nočejo upoštevati raznih ustavnih zakonov ter mednarodnih pogodb, tako npr. člena 7 ADP. Zanimivo je priporočilo deželnega glavarja, da „naj bi v obči-
Wagner predlaga „kompromis“	
da bi ta sklepal o dvojezičnih označbah". Nedolžno obnašanje deželnega glavarja, ko sam najbolje ve, da večina žitrajskih občinskih odbornikov odklanja dvojezičnost, sicer ne bi sprožili te gonje. VVagner očita Kukoviči, da ne upošteva pravnih norm. Svojevrstna ugotovitev, če pomislimo, da ravno sociali-	ni Žitara vas o tem problemu resno razpravljali in se potrudili najti kompromis". Kakšnega točno? Si predstavlja »kompromis" tako kot so ga predlagali na ominozni občinski seji večinske stranke ter — NT je že poročal — glasilo koroških socialistov v rubriki pisma bralcev?
Izredno slovesnost, ki jo doživimo le redko in ki je združila vse koroške katoličane, pa tudi pripadnike drugih Cerkva, je praznovala v nedeljo, 24. januarja 1982, krška škofija. V celovški stolnici, ki je bila tokrat dosti premajhna, da bi mogla sprejeti vse, ki so se hoteli udeležiti te svečanosti, je bil posvečen v škofa dr. Egon Kapellari, novoimenovani krški škof. Navzoča je bila vsa cerkvena in politična promi-nenca. Na čelu cerkvenih dostojanstvenikov se je udeležil posvečenja sam kardinal Konig. Poleg njega še štirje drugi nadškof je in 16 škofov iz Avstrije, Italije in sosednje Slovenije. Politične oblasti so bile prav tako odlično zastopane, kajti poleg deželnih glavarjev Koroške in Štajerske, Leopolda Wag-nerja in dr. Josefa Krainerja, smo videli v stolnici celo vrsto osebnosti iz javnega in političnega življenja.
Obred sam je bil zelo pomenljiv ter vsebinsko bogat in globok. Od 9-kratnega odgovora ..Pripravljen sem“ na vprašanje metropolita dr. Karla Ber-ga iz Salzburga, preko ponižnega ležanja na tleh med litanijami vseh svetnikov, polaganja rok, predaje evangelijske knjige, pa tja do izročitve mitre, škofovske palice in prstana je bilo vse ganljivo. Vsebinsko bogat je bil nagovor novega škofa dr. Kapellarija, ki je govoril o zgodovinsko pomembnih tleh
Ob posvečenju novega škofa
Koroške v osrčju Evrope, kjer so se skozi stoletja srečavali različni narodi, ki so oblikovali obličje te dežele pa tudi dali neizbrisen pečat duši človeka, ki je živel v njej. Posebno se je zahvalil tistim kristjanom in ljudem dobre volje, ki so se trudili in se še trudijo za dobro sožitje obeh narodov na Koroškem. V slovenščini je povedal sledeče: »Dejstvo, da v krški škofiji stoletja žive Nemci in Slovenci, je za nas dokaz mnogovrstnosti stvarstva in živa zgodovinska danost, zato hvaležno prevzamemo kot kristjani na Koroškem nalogo, da oba ta naroda vodimo k boljšemu vzajemnemu razumevanju in s tem dejansko prispevamo k sožitju v duhu krščanske bratske ljubezni. Opaziti je bilo, da je bil zelo nervozen, kar se je Poznalo posebno pri njegovi slovenšči-ni, ki je bila precej trda.
Kot že v zadnjih letih je imela torej tudi cerkvena slovesnost pečat dvojezičnosti. Bili so vmes slovenski elementi, pel je tudi cerkveni zbor iz Sel, Pogrešali pa smo kako slovensko ljudsko pesem in zdi se mi, da je bil latinski očenaš le diplomatična finta, da ni bilo treba moliti slovenskega. Ugotoviti je treba, da je dvojezičnost na cerkvenem področju v zadnjih letih res Postala samo ob sebi umevna. Česar bi si pred 20-imi leti ne mogli predstavljati — da bi namreč sredi Celovca v stolnici bilo kaj slovenskega — kar za politično področje v glavnem še da-nes velja — je hvala Bogu po sinodi Postalo uresničljivo.
Po posvečenju je bil v koncertni dvorani doma glasbe v Celovcu velik spre-jem za zastopnike javnih oblasti, duhovnike in laične sodelavce v raznih 9remijih in za politično prominenco. V imenu slovenskih katoličanov je škofa Pozdravil dr. Valentin Inzko, z zgodo-
Učitelj, duhovnik in narodopisec Pavle Zablatnik prejel
Tischlerievo nagrado
Nevarnost je velika, da pozabimo zaslužne ljudi. Tako na primer na prvega in častnega predsednika N S KS, dr. Tischlerja. Zato je Krščanska kulturna zveza sklenila, podariti vsako leto zaslužnemu kulturnemu ustvarjalcu Tischlerje-vo nagrado.
Letošnjo — tretjo — je prejel povsod znani in priljubljeni učitelj, duhovnik in narodopisec dvor. svetnik dr. Pavle Zablatnik. Kot je poudaril predsednik KKZ Lovro Kašelj, izbira tokrat ni bila težka. Za svoje zasluge je slavljenec, ki bo kmalu praznoval svoj 70-letni življenjski jubilej, prejel že precej čestitk in priznanj. »Mi smo si rekli", tako predsednik KKZ, „zdaj smo mi na vrsti, da Ti izrečemo na skromen način priznanje in zahvalo za vse Tvoje obširno delo in zasluge na narodnokulturnem področju."
Vrsta častnih gostov, znancev in prijateljev slavljenca, lepo število bilčovskih občanov-domačinov ter nekateri profesorji na Slovenski gimnaziji so se udeležili podelitve 3. Tischlerjeve nagrade, ki je bila zadnji petek v prostorih Mohorjeve družbe v Celovcu. Prav prisrčno je predsednik KKZ pozdravil Tischler-jevo družino. Nadalje še med drugim celovškega župana Guggen-bergerja, škofijskega kanclerja dr. Krištofa, predsednika NSKS dr.
vinsko zelo starim pozdravom „Bog Vas primi". Izrazil je željo, da bi nadaljeval pot njegovega predhodnika dr. Kostnerja, pot miru, sprave in zbliževanja obeh narodov — ter pomagal slovenski narodni skupnosti ohraniti versko in narodno identiteto.
V isto tematiko je usmeril svoj govor tudi Ljubljanski nadškof dr. Lojze Šuštar, ki je poudaril dobre medsebojne odnosp med sosednimi škofijami in prosil škofe, da naj bi bil škof vseh Korošcev in skušal nadaljevati pot pokojnega škofa Kostnerja.
Stavlja se nam vprašanje, kaj si pričakujemo od novega škofa. Njegove prve izjave in prav tako njegovi prvi nastopi pričajo o tem, da je pripravljen biti škof vseh škofljanov. Pričakujemo si od njega veliko sensibilnosti in razumevanja za probleme slovenske narodne skupnosti, dati pa mu moramo najprej vsaj leto dni časa, da se bo znašel v škofiji, ki je zanj popolnoma novo okolje. Staro jezuitsko načelo: „Primo anno oculus" — „prvo leto se moramo ogledati" naj velja tudi v tem oziru. Pustimo ga, da si bo v prvem letu mirno ogledal našo škofijo, naša naloga pa je, da ga bomo dobro informirali in da mu bomo pomagali v pravi luči spoznati probleme škofije po principu »audia-tur etiam altera pars" in jih skupno z njim reševati.
Mag. Ivan Olip
Grilca, bilčovskega župana Ogrisa, ravnatelja Slovenske gimnazije prof. Vospernika, konzula Naberž-nika ter zastopnika kulturnega oddelka Deželne vlade dr. Apovnika. Po kulturnem sporedu, ki ga je oblikoval moški zbor SPD „Bilka“ iz Bilčovsa pod vodstvom Jožka Boštjančiča, pa se je pridružil še novi krški škof dr. Kapellari in čestital slavljencu.
Dvor. svet. dr. P. Zablatnik je v svojem govoru poudaril, da je kot bivši predsednik s KKZ še naprej tesno povezan. Zahvalil pa se je tudi svojim domačinom iz Bilčovsa, da so se udeležili te prireditve in v imenu katerih je čestital slavljencu predsednik „Bilke“ Gašper Ogris-Martič.
Pričakovali smo dr. Nika Kureta, ki je napisal laudatio, pa zaradi bolezni ni mogel priti. Laudatio je prebral dr. Janko Zerzer in jo objavljamo na strani 3.
Predsednik KKZ Lovro Kašelj ter podpredsednik dr. Janko Zerzer podelita dvornemu svetniku dr. Pavletu Zablatniku 3. Tischlerjevo
nagrado.
Vaščani Strugarij, Slovenjega Plajberka in Podna naj bi po nameri Koroške poštne direkcije v prihodnje bili prikrajšani za dostavljanje pošte k hišam. Kot so zvedeli, namerava poštna direkcija ukiniti itak že pomanjkljivo dostavljanje in ga nadomestiti s poštnimi omaricami, ki bi stale nekje daleč od posameznih hiš in kmetij in bi jih	tev dostavljanja pošte v naših vaseh ukiniti in jo zamenjati s postavitvijo poštnih omaric. Kot prizadeti, ki smo kot prebivalci gorskega področja že po naravi prikrajšani, z vso odločnostjo protestiramo proti zgoraj omenjenim načrtom pošte in zahtevamo, da Koroška poštna direkcija končno uvede tudi pri nas dnevno raznašanje pošte in nas	ovir, kajti te omarice imajo isto »vrednost" kot osebno dostavljanje. Prizadeti vaščani pa se borijo prav proti postavljanju poštnih omaric in za dnevno osebno dostavljanje pošte. Kot vse kaže, je bil protest vaščanov več kot potreben. Poštna direkcija bo sedaj morala
Podpisna akcija VS Borovlje		
kljub temu polnili po istem časovnem ritmu — samo trikrat na teden bi poštni nastavljenec pripeljal pošto, jo razporedil v omarice in prizadeti bi sedaj morali vzeti pot pod noge in iti po pošto, ki jo kje drugje, v ravnini in v trgih ter mestih prinese pismonoša v hišo. Volilna skupnost Borovlje je takoj ponudila prizadetim vaščanom svojo pomoč in v najkrajšem času je 166 prizadetih podpisalo protestno pismo na Koroško poštno direkcijo, ki sta ga dobila tudi deželni glavar in boroveljski župan. V tem pismu piše: »Podpisani vaščani vasi Strugarje, Slovenji Plajberk in Podn v občini Borovlje, pošta 9163 Podgora, smo zvedeli, da namerava Koroška poštna direkcija sedanjo uredi-	s tem enkopravno obravnava z mestnim prebivalstvom". Vaščani nočejo drugega, kot iste ugodnosti in pravice, ki jih dejansko uživajo ostali deželani in državljank Kot smo zvedeli od Koroške poštne direkcije, v tej zadevi še ni padla dokončna rešitev. Zgleda pa, da pri vsej dobri volji ne bo dnevno vsem gospodinjstvom dostaviti pošte. Kajti če se to zgodi v Strugar-jah, Slovenjem Plajberku in Podnu, potem se mora to izpeljati tudi v Brodeh, kjer do sedaj tudi samo trikrat tedensko dobivajo pošto. In prav reakcije Bro-janov se kot zgleda boji poštna direkcija. Za postavitev poštnih omaric po mnenju direkcije ni nobenih	govoriti z zastopstvom prizadetih vaščanov, posebej z občinskim odbornikom Volilne skupnosti, Feliksom Wieserjem starejšim. Po mnenju direkcije to pismo ni protest, ampak samo izpoved neke želje. Poštna direkcija kljub vsem olepševalnim izjavam „to ni protest", »izpoved neke želje" ne more mimo 166 podpisov in mimo enotnosti. Vsi prizadeti pričakujejo od pošte neko skupno rešitev, ne pa odločanje mimo njih. Take samopašne in samovoljne odločitve pa kot zgleda tudi Koroška poštna direkcija noče. Kajti preden bo nekaj odločeno, tako smo zvedeli od direkcije, bodo razgovori med njo in prizadetimi. Vprašanje je, ali bi do teh razgovorov sploh prišlo, če vaščani ne bi protestirali.
TEDNIKOV KOMENTAR
Piše
Miha Za bi at ni k
Predsednik N S KS dr. Matevž Grilc je v novoletni številki NT napovedal, da bi morali samostojno nastopati tudi pri volitvah v Delavsko in Trgovsko zbornico. To pomeni, da bi slovenska narodna skupnost ne omejila stanovskega zastopstva samo na Kmetijsko zbornico, kjer že imamo svojega zastopnika.
Kot narodna skupnost imamo čut za pretežno nacionalno politiko. Borbe za narodno enakopravnost smo se že toliko naučili, da se znamo sukati, včasih boljše, drugič manj spretno. Gotovo pa imamo večje težave z družbeno-komunatno politiko in udarnim stanovskim zastopstvom. To opažamo deloma v občinskih hišah, kjer smo na vsak način — kljub raznim uspehom v zadnjem času — še premalo prisotni. Podobne ugotovitve veljajo tudi za naše zastopstvo v Kmetijski zbornici, ki se premalo upošteva — v primerjavi z zgolj narodnostno po-
mej je na predzadnjem občnem zboru Kmetijske zbornice zahteval osnovni kontingent 5000 kg in omejitev kontingenta z 80.000 kg mleka. Na zadnjem občnem zboru o mleku ni bilo več govora. Zamudili smo ponovno priložnost, da ponovimo zahtevo in jo še izluščimo. Po najnovejših informacijah je pričakovati, da bodo dobili gorski kmetje cone III dotatek k osnovni ceni mleka. O gorskih kmetih cone II pa se trenutno še pogajajo. V svojem programu ima SJK podobno obdelane predstave v to smer, ni jih pa do zadostne mere sprožila.
Bauernbund zastopa glede pokojninskega zavarovanja za vdove stališče, da naj bi dobile vdove-kmetice le tedaj pokojnino, če po smrti kmeta vodijo kmetijo same naprej. Naša zahteva je, da mora dobiti vdova-kmetica avtomatično pokojnino, ne glede na to, ali nadalje vodi kmetijo. Saj tudi vdovam
Kmetijska zbornica = stanovsko zastopstvo
litiko — stanovske probleme. Zahteva, da mora pisati „Karntner Bauer“ tudi v slovenščini, je sicer popolnoma upravičena, odgovarja tudi zahtevam obeh slovenskih osrednjih organizacij, ne more pa docela zadovoljiti potrebe kmetov. Kajti njihov večji problem sta trenutno kon-tingentiranje in cena mleka, 20%-ni samoprispevek pri zdravniški oskrbi, materinstvo kmetic, pokojninsko zavarovanje itd.
Skupnost južnokoroških kmetov je sprejela na zboru delegatov na Radišah svoj program, ki je precej napreden in zahteva mnogo sprememb na kmetijskopolitičnem področju. Nikakor se ne zadovoljuje s trenutnim položajem kmetov in kmetic. Sedaj je čas, da ta program uresničimo. Uspeh pa je odvisen od naše sposobnosti in odločnosti!
V naslednjih mesecih se bo sprejela nova novela o mlečnem gospodarstvu za naslednja leta. Ignac Do-
delavcev ali uradnikov ni treba po smrti moža izvajati moževega dela, da bi dobili pokojnino.
Bauernbund zastopa nadalje stališče, da naj dobijo lastniki poljedelskih in gozdarskih površin posebno doklado za svojo površino. V tem primeru bodo pobrali grofi in Cerkev lepe denarje, mali kmet pa bo dobil le toliko, da bo šel lahko enkrat več na pivo.
SJK se je odločila na svoji zadnji seji za stališče, da se sme dati doklada za obdelovanje zemlje in to kmetom, katerih skupni letni dohodek je nižji od 350.000,— šil. Tudi ta zahteva je obležala v zapisniku.
Nočem s tem komentarjem zbuditi pesimističnega vtisa. Prepričan sem, da so zahteve in predstave SJK dobre in da jih ne bi bilo pretežko v družbi uveljaviti, ker so v korist kmetom. Te vrste naj so poziv k večji samozavesti in ponosu na lastno sposobnost.
naš tedniki
KEL o civilni službi
Gunther Olsacher, ..inteligenten, simpatičen in pošten človek" (državni tožilec dr. Pleschiutschnig) se odkrito zavzema za mir in pomoč ubogim. Po maturi je delal 6 mesecev zastonj v italijanskih krajih, ki so bili močno upostošeni od zadnjih hudih potresov; nadalje je eno leto stregel osamljeni starejši ženi. Ker je za odkrit mir, je želel opraviti civilno službo, kar mu je bilo zabranjeno. Moral je vstopiti v Zvezno vojsko, kjer pa ni hotel prevzeti puške. Zaradi tega je preživel nekaj časa v preiskovalnem zaporu, konec zadnjega tedna pa ga je celovško sodišče obsodilo na 10.800.— šilingov denarne kazni.
Poleg katoliških in socialističnih mladinskih organizacij je obsodila odločitev celovškega sodišča tudi Koroška enotna lista. ..Strašno je, kako hitro in rada skuša družba kriminalizirati pogostokrat njene najboljše člane in kako upravljata vojska ter pravosodje mimo mladine ali celo proti njej. S tem postaja prepad med državo in mladino še večji. „S tem v zvezi zahteva Koroška enotna lista spremembo zakona o civilni službi. Trenutno mora vsak, ki hoče opraviti civilno
službo, dokazati, da po vesti noče vzeti v roke puške. Zakon o civilni službi bi se moral po mnenju KEL spremeniti tako, da naj dokaže pristojna komisija, da posamezni pacifist ne ravna po vesti.
Odprto pismo slovenskih študentov na Dunaju VVagnerju ...
V	občini Žitara vas/Sittersdorf je odločil občinski svet, da se naj odstranijo dvojezične oznake v novi ljudski šoli, za katere je poskrbel ravnatelj Kukoviča. Socialistična večina v občinskem svetu je v prvi vrsti odgovorna za to odločitev. To je Vaša stranka, gospod VVagner, čeprav ste povedali ob Vašem obisku v Klubu slovenskih študentov na Dunaju, da so dvojezični napisi v novi ljudski šoli zasluga socialistične večine v občinskem svetu. Čigar zasluga je torej odločitev občinskega sveta za odstranitev teh napisvov? Zasluga Vaše stranke! Zopet se podirajo dvojezični napisi — legalno, Vi, kot predstojnik Koroške socialistične stranke, ste tudi soodgovorni.
V	Klubu slovenskih študentov ste imenovali podiranje dvojezičnih tabel v letu 1972 „alter Kas“. Kaj je to v Žitari vasi? Je to novi... mi tega ne bi tako poimenovali. Pri nas ste aovorili o vzorni rešit-
V soboto, 23. januarja, je Narodni svet ob 3. obletnici smrti svojega prvega in častnega predsednika dr. Joška Tischlerja položil na njegov grob v Žrel-cu venec. Predsednik NSKS, dr. Matevž Grilc se je v kratkem govoru spomnil lika pokojnega, ki bi letos dosegel 80 let.
politika/2
vi manjšinskega vprašanja. Se Vam zdi, da je to vzorna rešitev, če se skuša odstraniti dvojezične oznake? In to kljub dejstvu, da je skoraj polovica šolarjev v ljudski šoli Žitara vas/Sittersdorf prijavljena k slovenskemu pouku.
Gospod deželni glavar, pričakujemo od Vas, da se osebno zavzamete za to, da bo rešitev v ljudski šoli v Žitari vasi res vzorna. Pod tem pojmujemo, da se poleg dvojezičnih napisov v notranjosti poskrbi še za zunanje.
Pravzaprav bi morala biti povod za to že Vaša izjava v Klubu slovenskih študentov, kjer ste rekli, da je gospod Kukoviča Vaš stari prijatelj in na stare prijatelje menda res ne boste pozabili! Ali se pa to lahko zgodi, če se gre za dvojezične napise?
Prav tako od Vas zahtevamo, da se potrudite za izpolnitev vseh obveznosti napram koroškim Slovencem iz sedmega člena državne pogodbe. V Klubu slovenskih študentov ste povedali, da voli menda večina Slovencev Vas — in deželni glavar vseh Korošcev hočete tudi biti. Morda pa celo ne pojmujete Slovencev kot prave Korošce?
... in protestna resolucija
Klub slovenskih študentov na Dunaju protestira proti sklepu žitrajskega občinskega sveta o odstranitvi dvojezičnih napisov v ljudski šoli Žitara vas/Sittersdorf. (...)
Iniciativa ravnatelja Kukoviče poudarja potrebo po uresničevanju člena 7 Avstrijske državne pogodbe — konkretno — po dvojezičnem uradovanju, dvojezičnih topografskih napisih, dvojezičnemu pouku, skratka doslednjemu izvajanju dvojezičnosti v občini Žitara vas/Sittersdorf.
Saj je občina Žitara vas po svoji legi v slovenskem naselitvenem območju, po visoki udeležbi otrok pri dvojezičnem pouku, sodelovanju slovenske Enotne liste v občinskem svetu tipična dvojezična občina. Sprašujemo se, kakšen vzgojni učinek ima odstranitev dvojezičnih napisov v šoli na tamkajšnje šolarje?
Oficialna deželna politika rada citira mirno sožitje in medsebojno razumevanje obeh narodnosti na Koroškem. Ži-trajski sklep nam jasno kaže, da o spravi pod takšnimi pogoji ne more biti govora, da je tako imenovano „mirno sožitje" le varljivo zamegljevanje protimanjšinske uradne politike.
Klub slovenskih študentov na Dunaju zahteva takojšnjo razveljavitev sklepa občinskega sveta in podpira vzgledno spodbudo ravnatelja Kukoviče. Zahtevamo tudi dosledno uvajanje dvojezičnosti v Žitari vas, kakor to predvideva člen 7 Avstrijske državne pogodbe za celotno dvojezično ozemlje.
Past revščine
Položaj najmanj razvitih držav se vedno bolj slabša
Najmanj razvite države so med vsemi državami v razvoju najrevnejše, gospodarsko najšibkejše in imajo največje strukturne probleme. Trije poglavitni kriteriji, družbeni in ekonomski, ki jih je izbrala Organizacija združenih narodov, so merilo zanje: nizek dohodek: bruto narodni dohodek (BND) na prebivalca — 200 ali manj dolarjev letno (leta 1979 je bil BND na prebivalca v teh državah povprečno 183 dolarjev letno, povprečno 674 dolarjev v vseh državah v razvoju in 8217 dolarjev v državah s tržnim gospodarstvom); nizka stopnja pismenosti — 20 ali manj odstotkov; majhen delež manufak-turne proizvodnje v celotni proizvodnji — 10 ali manj odstotkov, pogosto pa ne presega niti 4 ali 5 odstotkov.
Pojem NRD (najmanj razvite države) je še nov. Dolgo je bil sumljiv drugim državam v razvoju, izmislile pa so si ga industrializirane države, ki so proti predlogu tretjega sveta, da bi vpeljali enoten sistem trgovinskih preferenc, postavile na stopnje razdeljen sistem preferenc za posamezne izdelke in države.
Generalna skupščina Združenih narodov je novembra 1971 končno
sprejela tri kriterije za opredeljevanje:
—	nizka raven dohodka na prebivalca, ki je leta 1979 dosegla samo 200 dolarjev na leto (povprečje za vse države v razvoju je 700 dolarjev in kar 8000 dolarjev za industrializirane države s tržnim gospodarstvom);
—	delež industrijskega sektorja v bruto narodnem dohodku je nižji ali enak 10 odstotkom (za vse države v razvoju skupaj ga ocenjujejo na 19 odstotkov);
—	stopnja pismenosti je 20 odstotkov ali manj.
Na uradnem seznamu najmanj razvitih držav je bilo v začetku petindvajset držav, danes pa jih je že enaintrideset. To so: Afganistan, Bangladeš, Benin, Butan, Botsva-na, Burundi, Kapverdski otoki, Centralna afriška republika, Komori, Etiopija, Gambija, Gvineja, Gvineja-Bisao, Haiti, Ljudska demokratična republika lao, Lesoto, Malavi, Maldivi, Mali, Nepal, Niger, Uganda, Ruanda, Samoa, Somalija, Sudan, Združena republika Tanzanija, Čad, Zgornja Volta, Arabska republika Jemen in Ljudska demokratična republika Jemen.
Večina med njimi je v veliki meri odvisna od mednarodne pomoči.
Še hujše je to, da se prepad med temi državami venomer širi, prav tako kot med državami v razvoju in industrializiranimi državami.
Ta mračna slika, ki jo pogosto označujejo kot ..škandal tega stoletja", pogosto vzbuja plemenite podvige. V nekaterih posebno kritičnih položajih ali v primeru naravnih katastrof je veriga pomoči, ki jo je organizirala mednarodna skupnost, lahko rešila nekaj človeških življenj. Ne da bi hoteli podcenjevati takšna gibanja, pa mislimo, da je že čas, da se vprašamo, ali ne bi bilo bolje ozdraviti te države, kakor jim samo zmanjševati njihovo trpljenje, ali pa jim dati sredstva, da se bodo same pozdravile?
Od njih samih je namreč predvsem odvisna njihova rešitev. Ali so pripravljene mobilizirati svoje prebivalstvo in ga vključiti jasno in odločno v globalno strategijo dolgoročnega razvoja?
Kljub številnim resolucijam, sprejetim soglasno tako v CNU-CED (konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju) kot v generalni skupščini Združenih narodov, pa industrializirane države še dolgo ne bodo dosegle postavljenega cilja: da bi namenile 0,7
odstotka svojega bruto narodnega dohodka za pomoč nerazvitim. Za vse države OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj) skupaj dosega ta stopnja komaj 0,8 odstotka; pri industrializiranih državah s planskim gospodarstvom, ki se ne čutijo odgovorne za sedanje stanje držav v razvoju, pa znaša komaj 0,01 odstotka. Države OPEČ (Organizacija držav izvoznic nafte) pa dajejo že 0,20 odstotka svojega bruto narodnega dohodka za pomoč nerazvitim. Glede Kitajske, ki je bila pred kratkim priznana kot ekvivalent posebne skupine v multipolarnem svetu in uvrščena med države v razvoju, pa zatrjuje, da njene pomoči „ni mogoče primerjati s pomočjo razvitih držav", marveč jo je treba ocenjevati kot obliko gospodarskega in tehničnega sodelovanja med državami v razvoju.
Na zadnji konferenci Združenih narodov o najmanj razvitih državah v Parizu so številne delegacije poudarile, da na to, kar pričakujemo od industrializiranih držav, ne bi smeli gledati kot na miloščino, marveč kot na solidarnost ali celo medsebojne interese. Poudarili so, da usoda držav v razvoju in najmanj razvitih držav še posebej ni posledica kakšne prirojene nespo-
sobnosti ali kakšne usode, marveč posledica še nedavnih odnosov dominacije in izkoriščanja, ki so temeljni na sili.
Dolgotrajna recesija v sedemdesetih letih je pokazala, kako pomembna so tržišča tretjega sveta za kompenziranje zmanjšanega globalnega povpraševanja v industrializiranih državah, s tem pa tudi za omejevanje nezaposlenosti v teh državah. V času od 1950 do 1980 je izvoz vseh držav članic. OECD v države v razvoju omogočil ustvariti trideset milijonov delovnih mest v industrializiranih državah.
Med konferenco v Parizu so države v razvoju pokazale solidarnost z najmanj razvitimi državami in podprle vse njihove zahteve, hkrati pa so poudarile tudi, da je dramatičen položaj najmanj razvitih držav samo eden od problemov celotnega sveta v razvoju, in da angažiranje v korist najmanj razvitih držav ne bi smelo postati izgovor za zmanjševanje ali stagniranje javne pomoči državam v razvoju. Takšna previdnost ni bila prav nič odveč, saj nekatere industrializirane države težijo k temu, da bi se z izgovarjanjem na nekakšno svetovno „krizo“ izognile svojim obveznostim do mednarodne solidarnosti.
i « l
[naš tednikj
Dr. Niko Kuret ob podelitvi 3. Tischlerjeve nagrade dr. P. Zablatniku:
Njegovo ime bo zapisano z zlatimi
črkami
Med slovenskimi kulturnimi in znanstvenimi delavci na Koroškem zavzema naš slavljenec, dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik, gimnazijski ravnatelj v pokoju in visokošolski profesor, gotovo najvidnejše mesto.
Njegovo ime je tesno povezano s slovenskim srednjim šolstvom, s slovenskim ljudskoprosvetnim delom in s slovenskimi znanstvenimi prizadevanji na Koroškem. Povsod izstopa kot vidna, markantna osebnost.
Rodil se je 4. decembra 1912 v Bil-njovsu, ljudsko šolo je obiskoval v Bil-čovsu, humanistično gimnazijo pa v Celovcu, kjer je maturiral I. 1933. Odločil se je za duhovniški poklic in je študiral bogoslovje v Celovcu in v Št. Juriju ob jezeru. Med študijem je prejel I. 1938 mašniško posvečenje in je takoj po primiciji odšel v dušno pastirstvo. Postal je župnijski upravitelj pri Sv. Lenartu pri Sedmih studencih, nato pa namestnik v Kotmari vasi. Kot provizor v Šmarjeti pri Velikovcu je prestal vojno vihro. Po bolezni pa se je odločil za nadaljevanje študija. Zaprosil je za študijski dopust in se vpisal na filozofsko fakulteto univerze v Gradcu. Za predmet študija si je izbral psihologijo, klasično filologijo in slavistiko. Junija I. 1951 je opravil profesorski izpit iz slovenščine in grščine kot glavnih predmetov, julija pa promoviral pri rajnem profesorju Matlu z disertacijo, katere predmet je značilno izbral iz narodopisja: „Die geistige Volkskultur der Karntner Slowenen“. Slavljenec je že s tem napisal temeljno in temeljito delo o ljudski kulturi koroških Slovencev in velika škoda je, da nikoli ni moglo iziti v tisku. V Inštitutu za slovensko narodopisje in Slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani vedno znova s pridom črpamo iz kopije posameznih poglavij, ki smo si jih dali napraviti. Z njimi se nam slavljenec vedno znova pokaže kot odličen poznavalec duhovne kulture koroških Slovencev. Povsem naravno je bilo, da smo se sodelavci Inštituta, nam na čelu rajni upravnik Inštituta, akademik dr. Ivan Grafenauer, sam koroški rojak, želeli s slavljencem osebno seznaniti. To se je kmalu zgodilo in ostajajo nam nepozabni spomini na naša pogosta srečanja in skupne,terenske poti.
Medtem se je slavljenec vrnil v dušno pastirstvo. Pastiroval je po raznih krajih, nazadnje kot provizor v Otma-njah. L, 1972 ga je bolezen prisilila, da je moral dati dušnemu pastirstvu slovo. To je bilo slovo samo enemu delo-
Predsednik „ Bilke" Gašper Ogris-Martič čestita slavljencu. krogu. Saj je slavljenec ves ta čas, oa I- 1951, svoje znanje razdajal tudi šolski mladini v Celovcu. Bil je profesor na Zvezni gimnaziji v Celovcu, ko pa je Slovenska Koroška dobila svojo Slovensko gimnazijo, je bil od I. 1957 dalje Profesor na tej gimnaziji. Kot odličen Pedagog pa ni samo poučeval, prirejal ie tudi nujno potrebne učbenike, s čimer je bistveno prispeval k izgradnji slovenskega srednjega šolstva na Koroškem. Po upokojitvi nam nepozabne-9a ravnatelja dr. Joška Tischlerja I. 1968, pa je postal njegov naslednik. Kot ravnatelj naš slavljenec ni samo Vodil pedagoškega dela. Na moč si je Prizadeval, da bi njegova gimnazija dobila lastno stavbo. Njegov trud je bil kronan z uspehom. L. 1975 so se mogli dijaki in profesorji preseliti v svoje no-
Laudatio je ob podelitvi 3. Tischlerjeve nagrade dr. P. Zablatniku napisal dr. Niko Kuret, tržaški rojak, ustanovitelj sekcije za ljudske šege in igre na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, avtor številnih narodopisnih knjig. Sam se slavnostne prireditve ni mogel udeležiti; lauda-tio, ki jo objavljamo v celoti, je prebral podpredsednik KKZ dr. Janko Zer-zer.
vo, moderno šolsko poslopje. To je bilo veliko zadoščenje za našega slavljenca. Nam vsem pa je bilo v zadoščenje, da je njegovo požrtvovalno delo dobilo priznanje tudi na višjih mestih. Oktobra I. 1974 je dobil naziv dvornega svetnika. Vsi Slovenci smo bili zanaprej srečni, veseli in ponosni, ko smo videli, kako je gimnazija za Slovence napredovala, kako je naraščala tako po številu dijakov kakor po številu profesorjev. Še danes ne moremo prav preceniti vloge, ki jo ima Slovenska gimnazija za slovensko narodno stvar na Koroškem. Naš slavljenec ji je pomagal polagati temelje, duhovne in materialne, in si tako nabral ne-venljivih zaslug.
Leta pa tečejo in tako je naš slavljenec učakal zasluženi službeni pokoj. Pokoja naš slavljenec seveda ne pozna. Njegov uradni „Ruhestand“ je bil
slejkoprej „Unruhestand“. Že od zimskega semestra študijskega leta 1973—74 namreč predava na slavističnem oddelku celovške visoke šole slovensko narodopisje. Vrnil se je torej tja, kjer je bil začel in čemur se je zdaj lahko posvečal brez drugih obveznosti. V luči primerjalne etnologije obravnava v predavanjih in vajah duhovno, socialno in materialno ljudsko kulturo Slovencev. Vmes vpleta predavanja iz obče etnologije. Poleg tega je prevzel še predavanja iz književnosti, v katerih obravnava predvsem koroški delež v slovenskem slovstvu.
Ves čas svojega življenja se je naš slavljenec ravnal po Gregorčičevem geslu: Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Prosti čas, kolikor mu ga je puščala šola, je naš slavljenec že od I. 1957 žrtvoval
Bivši ravnatelj dr. Zablatnik s svojim naslednikom dr. Vospernikom ter z županom
Guggenbergerjem.
Ijudskoprosvetnemu delu. Vodil je do I. 1968 Krščansko kulturno zvezo, ki ji je pripomogel do splošnega priznanja in ugleda. Od I. 1959 je vodil tudi Slovensko kulturno društvo v Celovcu. Našel je čas za vrsto poljudnoznanstvenih predavanj v celovškem radiu o narodopisnih, kulturnozgodovinskih in literarnih predmetih, v spominu so nam njegove izvrstne reportaže z ozemlja pri Žili, iz Roža, iz Podjune, z Gur.
Bistven delež k slavljenčevemu tako razvejanemu delovanju pa prispeva njegovo publicistično in znanstveno delo. Skoraj nepregledna je vrsta nje-
Čeprav se je sprva opravičil, je škof Kapellari kljub temu prišel v Mohorjevo, da bi čestital slavljencu in se kratko predstavil ostalim gostom te prireditve.
govih člankov o ljudskem življenju Slovenske Koroške. Ni ga skoraj večjega praznika, ni ga važnejšega opravila, ki bi ga naš slavljenec ne bil opisal v Koledarjih Mohorjeve družbe in v revial-nem tisku. S tem je slavljenec opravil delo neprecenljive vrednosti. Med rojaki je vzbujal zanimanje za stvari, ki so tipično naše, slovenske, in tako dvigal njihovo samozavest. Posebno pozornost zasluži njegov ciklus „Od zibelke do groba" — vere, šege in navade ob otroški zibelki — Ženitovanjski običaji na Koroškem — pa Verovanja in običaji ob smrti. Poleg teh poljudnoznanstvenih prispevkov so dragocene njegove tehtne razprave, ki jih odlikuje jasen slog in so izhajala v raznih zbornikih na Koroškem in v Jugoslaviji. Tudi nemško govorečim rojakom je s svojimi članki v nemščini skušal olajšati razumevanje problemov koroškega slovenstva. Posebno skrb in ljubezen posveča našemu Andreju Šusterju-Drabosnjaku, tako da upravičeno pričakujemo slavljenčevo dokončno besedo o njem. To se pravi, da verujemo v nadaljnjo stvarjalno moč našega slavljenca, skorajšnjega sedemdesetletnika.
Naj končam. V zadoščenje je nam in njemu, da je smel in da sme z božjo pomočjo prispevati k potrditvi narodne identitete slovenske skupnosti na Koroškem. V to je usmerjeno njegovo delo, hvala mu zanj v imenu vseh Slovencev to- in onstran meje! Kakor imena Antona Janežiča, Andreja Einspielerja, Joška Tischlerja in drugih bo tudi slavljenčevo ime z zlatimi črkami zapisano v zgodovini Slovenske Koroške in Matere Slovenije.
Dipl. trg. Joža Habernik:
GOSPODARSKA ■ANALIZA
Vsz so prišli do spoznanja (tudi socialistična stranka, ki usmerja avstrijsko gospodarsko politiko), da je gospodarska situacija dokaj zapletena. Nenavadno visoko število brezposelnih v Avstriji in posebej na Koroškem dela preglavice kanclerju in tudi deželnemu glavarju, akoravno v primerjavi z drugimi državami ne odrežemo slabo, kar pa seveda ne velja za Koroško.
Zimska sezona ne poteka dobro, ja skorajda katastrofalno, ker imamo na smučiščih premalo snega. V nekaterih hotelih in pri nekaterih žičnicah bodo utrpeli močan upad prometa. Tudi jugoslovanskih smučarjev je letos zelo malo pri nas. To se prav posebej pozna v trgovinah, kjer bo promet močno nazadoval.
In kaj se dogaja pri večjih podjetjih na južnem Koroškem? V glavnem vsi čakajo, kako bo, in nobeno noče dati samo po sebi kake posebne iniciative. Zaradi finančne suše je moralo podjetje Leitgeb v Sinči vasi prodati Elizabetinkam v Celovcu veliko gozdno posestvo v Železni Kapli. Firma Filtervverk v Šmihelu pa je
zgubila v letu 1980 kakih 30 sodelavcev preko naravne fluktua-cije, misli pa letos zaposliti spet nove sodelavce. Firma Solida v Žitari vasi je konec leta 1980 tudi odpustila nekaj šivilj in kakor se sliši, misli ta firma še naprej zmanjšati število sodelavcev, tako da bi dosegla tisto število, ki ga je imela, preden je izvedla zadnje velike investicije. Firma Topsport je dosegla vrhnjo mero možnega zaposlovanja, zaposlu-
proti novemu direktorju rebrške tovarne celuloze, Feliksu Wie-serju. Ob tej izjavi res ne vemo, kakšne, interese hoče ta „časo-pis“ zastopati. Če pride kak domačin na vodilno mesto, pa gredo sem in protestirajo. Poglejmo samo malo naokrog v druge tovarne na južnem Koroškem, kjer večina kapitala ali deležev pride iz tujine. Tako nimajo ne Solida, ne Wild v Velikovcu in tudi ne druge firme, razen redkih izjem, domačega vodstva. Zato je treba dodelitev odgovornih mest Koroščem-domačinom le pozdraviti in ne protestirati.
Vprašanje, ali bo zidava novega konferenčnega centra na Dunaju res prinesla ali zagotovila
Dober začetek v letu 1982?
je namreč 80 sodelavcev, in bo v tem letu nadomeščala samo tista delovna mesta, ki jih bo zgubila preko naravne fluktuacije.
Manjše žage pozimi pri nas stojijo in se pripravljajo na zagon spomladi.
Ustavimo se še nekoliko ob zadnji izjavi v „ Klicu domovine“
5000 delovnih mest, je dvorezen meč. Ne vem, ali zidava upravnih zgradb kaj prinese. V časih kot teh bi se po mojem morali v gospodarstvu v večji meri pospeševati produktivni projekti, ki bi potem kaj ustvarjali. Upravne zgradbe pa so mrtve. Tako je na primer v Jugoslaviji nekako prepovedana zidava
zgradb za upravo, ki gospodarstvu ničesar ne prinesejo in je dovoljeno vlaganje samo v gospodarske panoge, ki nekaj ustvarjajo in seveda tudi povečujejo izvoz. V Zapadni Nemčiji so nastavljencem v državni upravi, akoravno vladajo tam socialni demokrati, s prvim januarjem 1982 celo skrajšali plače za 1 %.
Oti koncu pa se še nekoliko ustavimo pri besedi „napreden“ ali „naprednost“, ki jo tudi pri nas v zadnjem času dostikrat štrapacirajo. Napreden je po mojem nekdo, ki vse ureja po najnovejših spoznanjih, to se pravi, da je vsemu malo spredaj. Tako je na primer napreden kmet nekdo, ki ima svojo kmetijo najbolje urejeno. Pri nas pa je včasih tako, da nekoga imenujejo „naprednega“ kmeta, doma pa ima „ strgano bajto“ in nesodobno urejen hlev. Ali: včasih imajo za „naprednega“ delavca nekoga, ki je v resnici predan alkoholu, ne zna ravnati z denarjem ali pa je len. Nekateri mislijo, da so napredni, pa mislijo le ozko nacionalno ali pa od Pliberka od Globasnice. Napredna miselnost v gospodarstvu mora pomeniti nova tehnologija, nove delovne metode, boljše delovno mesto in dobri gospodarski rezultati. Zato je tudi tu treba pojme nekoliko razčistiti, tako da nam bo še nekdo kaj verjel.
ngštednikl
Suha:
Po tridesetih letih spet kulturna prireditev
Igralska skupina SPD „Srce“ v Dobri! vasi
vabi na igro „JARA MEŠČANKA"
v soboto, 30. 1. 1982, ob 19.30 uri pri Kovaču na Obirskem.
Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem v nedeljo, 31. 1. 1982, ob 14.30 uri pri Šoštarju v Globasnici.
v nedeljo, 31. 1. 1982, ob 19.30 uri v farni dvorani v Št. Jakobu v Rožu Prireditelj: SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu
SPD „OBIR“
vabi na gledališko predstavo Jovan Sterija Popovič:
JARA MEŠČANKA
ki bo v soboto, 30. 1. 1982, ob 19.30 uri pri Kovaču na Obirskem. Gostuje igralska skupina SPD „Srce“ iz Dobrle vasi.
Mladinska revija „POKAŽI, KAJ ZNAŠ"
Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza v Celovcu
Kraj: Dvorana pri Schvvarzlnu v Pliberku
Čas: nedelja, 31. 1. 1982, ob 14. uri Sodelujejo otroci kot pevci, recitatorji, glasbeniki, igralci, itd.
SKD Globasnica
vabi na gledališko predstavo Jovan Sterija Popovič:
JARA MEŠČANKA
ki bo v nedeljo, 31. 1. 1982, ob 14.30 uri pri Šoštarju v Globasnici. Gostuje igralska skupina SPD „Srce“ iz Dobrle vasi.
13. SMUČARSKA TEKMA Prireditelj: SPD „Zarja“ v Železni Kapli
Kraj: pri Možganu v Lepeni-Koprivni Čas: nedelja, 31. 1. 1982
SPD „Rož“ v Št. Jakobu v Rožu vabi na OBČNI ZBOR
ki bo v torek, 2. 2. 1982, ob 19.30 uri v društveni sobi Narodnega doma v Št. Jakobu v Rožu.
SPZ vabi na
PREŠERNOVO PREDSTAVO ob slovenskem kulturnem prazniku v počastitev stoletnice rojstva Alojza Gradnika in šestdesetletnice rojstva Karla Destovnika-Kajuha v četrtek, 4. 2. 1982, ob 19. uri v javnem študiju koroškega radia, Spon-heimerstr. 13 (vhod s parkirišča). Sodelujejo:	slavnostni govornik
univ. prof. dr. Franc Zadravec, moški zbor SPD „Zarja“, recitacijska skupina SPZ, sopranistka Danica Kežar in pianistka Shou-Jen.-Ho, glasbeni solistki Marija Stingler in Klavdija Rudolf.
PREDAVANJE O ZDRAVSTVU predvsem o uničevanju zdravja civiliziranega človeka s cigareto, alkoholom in mamili
v četrtek, 4. 2. 1982, ob 19. uri v prostorih Hranilnice v Škocijanu. Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec" v Škocijanu
Predava: dr. Tomo Hribernik iz Kranja
v četrtek, 4. 2. 1982, ob 19.30 uri v gostilni pri Mežnarju v Kotmari vasi. Prireditelj: SPD „Gorjanci“ v Kotmari vasi
Predava: dr. Franc Kandare
FILMSKI VEČER
Prireditelj: SPD „Edinost" Šteben Kraj: gostišče JUENA pri Globasnici Čas: petek, 5. 2. 1982, ob 20. uri Amaterske filme iz domačih krajev predvaja Janez Elbe iz Globasnice.
Igra
„KJE JE MEJA?"
Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: pri IIgu v Kazazah čas: nedelja, 7. 2. 1982, ob 10. uri (po maši)
Gostuje igralska skupina SKD iz Globasnice.
Odkar je moral suški župnik g. Tomaž Holmar prisiljeno zapustiti Suho, v tem kraju ni bilo več slovenskih kulturnih prireditev. Sobota, dne 16. januarja 1982, pa je za Suho historičnega pomena:	v
veži(!) suškega župnišča je na ta dan uprizorila lutkovna skupina iz Šmihela pod vodstvom Karela Grila igrico „Ringa, ringa raja". Zakaj v veži? Na Suhi imamo sicer šolo, ki naj ne bi bila na razpolago samo šoloobveznim otrokom, ampak tudi kulturnim namenom, v gasilskem domu pa celo večji prostor, ki je bil v ta namen zgrajen, da bi služil kulturi. Občina pa kljub številnim prošnjam slej ko prej ni pripravljena dati ne enega ne drugega prostora na razpolago.
Skoraj ni bilo tedna v zadnjem času, ko se ne bi oglasili mrtvaški zvonovi v naši fari: ali na občinskem pokopališču v Bilčovsu ali pa na pokopališču podružnice v Velinji vasi. Povsod smo položili može k zadnjemu počitku, ki so s trudapolnim delom skrbno obdelovali domačo grudo kot skrbni in pridni kmetovalci.
Že ko se je preteklo leto nagibalo h koncu, je velika množica žalnih gostov pospremila Brunovega očeta, Franca Koferja, k zadnjemu počitku. Rajni, ki je umrl v starosti 83-ih let, izvira iz Klemenčeve družine v Spodnji vesci. Njegova žena, ki mu je umrla pred nekaj leti, je bila doma pri Strajniku, znani posesti nad Želučami. Rajni, zvesti bralec NT, ki je bil v marsičem original in kot tak znan širom Gur in Roža, je zadnje mesece svojega življenja preživel pri svojem sinu Egidiju v Kovičah.
3. januarja pa smo se ponovno zbrali na velinjškem pokopališču, da bi se poslovili od Žmavcarjeve-ga Hanzija iz Moščenice. Popolnoma nepričakovano je zbolel in umrl; do zadnjega pa je bil vesten sooskrbovalec Žmavcarjeve domačije. Vsi smo ga poznali kot delavnega in vljudnega človeka, kot gojitelja rož — posebno „trpljenjke“ so mu bile pri srcu in pa kot ene-
Nastop šmihelskih lutkarjev, katerega je organizirala farna mladina iz Suhe, je bil zelo uspešen. Nad 50 otrok in odraslih se je odzvalo vabilu. Kulture žejni otroci so bili tako navdušeni, da bi najraje vzeli lutke kar s seboj v svoje domove. pa tudi številnim odraslim je lutkovna predstava zelo imponira-la.
Vsekakor je ta akcija dokazala, da na Suhi zanimanje za domačo kulturo še ni zamrlo, in da vsi tisti „modrijani“, ki nasprotno trdijo, nimajo prav.
Vam, Šmihelčanom, ki ste zaorali to edinstveno kulturno brazdo, pa želimo še veliko uspeha.
ga tistih redkih ljudi, ki so še obvladali lepo, nepokvarjeno in pristno bilčovsko narečje.
Še v zadnjem mesecu preteklega leta sta bila pogreba Janka Ogrisa st. — Miklavža ter Franca Špicerja-Donika iz Stranj, Donikov oče je bil najstarejši občan (94 let), veren in delaven mož, kateremu so občani zaupali tudi županstvo tedanje občine Zgornja vesca. Tik pred Božičem pa je umrl Franc Krainer-Lenartič, iz Kajzaz v starosti 85-ih let. Tudi Lenartič je bil priznan kot kmetovalec, pridno in skrbno je delal in garal vsa svoja leta, samo da bi mogel ohraniti posest in jo podedovati otrokom-naslednikom. Bil je korenina v pravem pomenu besede in po navodilu „ora et labora" znal premagati marsikatero kruto usodo.
Pretekli teden pa je bil pogreb Vincenca Jesenko, pd. Baneja iz Bilčovsa, ki je z 62-imi leti odšel v večnost, komaj da se je po večletni zaposlitvi pri domači tvrdki Gas-ser podal v zasluženi pokoj.
Vse pogrebne obrede je vodil dekan Poldej Kassl; cerkveni moški pevski zbor pa se je od vseh rajnih poslovil z žalostinkami ob odprtem grobu. Naj se rajni odpočijejo v Gospodu, kateremu so vsi zaupali in dajali čast!
Gradiče
Kot prvi v letošnjem letu je šel v večnost po plačilo 69-letni gorski kmet Peter Glinik, pd. Gornik v Gradičah. Zahrbtna bolezen ga je spravila v bolnico, katero je sicer po šestih tednih zapustil, a kmalu zatem ga je neusmiljena smrt premagala.
Njegovo življenje ni bilo lahko. Leta 1938 je po svojem očetu Vidu prevzel Gornikovo kmetijo, katera je bila precej obremenjena. Pridno se je lotil dela in tako postavil kmetijo spet na noge.
Aprila leta 1943 pa je prišla ge-stapo in ga z družino vred odpeljala v Nemčijo v Frauenaurach v izgnanstvo. Tam je moral pod težkimi pogoji delati po nemških tovar-
nah. Ko je prišel julija 1945 s svojo družino domov, je našel vse zbombardirano. Neko poškodovano ameriško letalo je moralo spustiti v sili vse bombe in te so padle med in okoli njegovih poslopij. Prijel je zopet za delo in popravil škodo, v kolikor je bilo pač v tem času mogoče.
Nesreča nikoli ne počiva, pravijo ljudje. Tako je bilo tudi pri Gorniku. Lea 1958 mu je ob vsej nesreči pogorela še hiša. Toda Peter, tako smo ga vsi imenovali, ni obupal. Njegove žuljave roke nikoli niso mirovale. Postavil je novo hišo in gospodarska poslopja.
Gornikov Peter je bil dober sosed. Svojega pokolenja, domačega jezika in narodnosti se nikjer in nikoli ni sramoval, čeprav so ga zaradi tega pogosto zaničevali in zasramovali. Vedno se je zanimal za dogodke narodnega vprašanja. Vsa leta je bil tudi naročnik Našega tednika, katerega je zelo cenil in zvesto prebiral.
Mi, sosedje, ga bomo zelo pogrešali.
Sosed
Tinje
Krščanska kulturna zveza in Katoliška prosveta sta zadnjo soboto in nedeljo priredili izobraževalni seminar za sodelavce na kulturnem in verskem področju. Seminar sta vodila Janko Merkač in Herbert Seher. Tokrat je bil seminar namenjen rožanskim sodelavcem, pred 14-imi dnevi pa sta K KZ in Katoliška prosveta vabili v Tinje prosvetne in cerkvene referente za izobraževanje odraslih iz Podjune: obakrat je bil odziv vse drugo kot razveseljiv. Lahko rečemo, da so veliko zamudili ter da imajo še možnost, se udeležiti tega zelo važnega izobraževalnega tečaja. Kdaj, o tem pa boste še pravočasno obveščeni.
Upa nad Vrbo
V torek, 19. 1. 1982, je obhajal 50-letnico Blaž Sturm, pd. Jesenik na Lipi nad Vrbo. Slavljenec se udejstvuje na prosvetnem in cerkvenem področju. Izrekamo mu k srečanju z Abrahamom najlepše čestitke in mu kličemo še na mnoga leta!
Berite in širite „Naš tednik"!
Naše najlepše čestitke veljajo Nežki Novak iz Bele pri Železni Kapli k njenemu 80. rojstnemu dnevu!
Folti Rozman iz Pliberka praznuje svoj 60. rojstni dan. Čestitamo!
Neža Lipuš iz Železne Kaple je obhajala svoj 78. rojstni dan. Čestitamo!
Franci Sadovnik iz Globasnice je te dni praznoval svoj 68. rojstni dan. Čestitamo!
Pavl Kert. pd. Mikelnov na Jamnici, je obhajal svoj 55. rojstni dan. Čestitamo!
Pavla Perč z Obirskega je obhajala svojo 70-letnico. Naše iskrene čestitke!
Igra
„KJE JE MEJA?"
Prireditelj: Farna mladina v Vogrčah Kraj: Farna dvorana v Vogrčah Čas: nedelja, 7. 2. 1982, ob 19.30 Gostuje igralska skupina SKD iz Globasnice.
Lutkovna predstava Edi Majaron
„LUTKE STRIČKA JURJA" Prireditelj: SPD „Borovlje" v Borovljah
Kraj: Cingelc na Trati Čas: sobota, 13. 2. 1982, ob 14.30 Gostuje lutkovna skupina „Lutke mladje" KDZ iz Celovca.
10. JUBILEJNI PLES DANICE Prireditelj: SPD „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni
Kraj: Kulturni dom „Danica" v Št. Primožu
Čas: sobota, 13. 2. 1982, ob 19.30 Za ples igrajo „Fantje iz Podjune".
Ob tej priliki bo kulturni spored, srečolov in druga presenečenja.
Slovenski atletski klub v Celovcu
vabi na
SAK-PLES
ki bo v soboto, 6. 2. 1982, ob 20. uri pri Šoštarju v Globasnici.
Za ples igra ..PLANINSKI SEKSTET"
PUST S „KOČNO“
Prireditelj: SPD „Kočna" v Svečah Kraj: pri ADAMU v Svečah Čas: sobota, 6. 2. 1982, ob 20. uri Sodelujejo: čarovnik p. Mirko Pihler ter domača vižarja Tonč in Loj z
Krajevno združenje Zveze slovenske mladine Celovec
vabi na predavanje o
POLJSKI
v petek, 29. januarja 1982, ob 19. uri v Dijaškem domu SŠD, Tarviserstr. 16.
Predaval bo dr. Janko Messner Prisrčno vabljeni!
Slovenski športni klub OBIR
RAZPIS IN VABILO na
4. mednarodno tekmo v smučarskih skokih
Tekma bo v nedeljo, dne 7. 2. 1982, na Podršnikov skakalnici na Obirskem pri Železni Kapli.
13.00: začetek tekme prijave sprejema: dr. Avgust Brum-nik, 9135 Železna Kapla 257 konec prijav: 7. 2. 1982, 11.00
Športno društvo Zahomc prireja v soboto, dne 30. 2. 1982, ob 14.00 uri na 30 metrski skakalnici koroško prvenstvo šolarjev in v nedeljo, dne 31. 2. 1982, ob 10.30 uri koroško prvenstvo mladincev, juniorjev in članov na 60 metrski skakalnici v Za-homcu.
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu
OBJAVA
Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Po posebnem odloku Zveznega ministrstva za pouk in umetnost naj prijavijo starši svoje otroke, ki jih želijo dati v šolskem letu 1982/83 na gimnazijo, takoj po končanem prvem semestru tega šolskega leta, v času od 8. do 26. 2. 1982, ravnateljstvu Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Pravočasno prijavljeni učenci, ki bodo ob koncu šolskega leta 1981/82 po oceni ljudskošolske konference sposobni za vstop v prvo vrsto glavne šole (ERSTER KLASSEN-ZUG), bodo sprejeti na gimnazijo brez sprejemnega izpita.
3.	Prijavljeni učenci, ki ne bi
dosegli tako dobre ocene, bi morali delati sprejemni izpit. Za sprejemni izpit, pri katerem bo izpitna komisija gimnazije presodila sposobnost učenca, bo treba otroka prijaviti v prvi polovici junija 1982. Sprejemni izpiti bodo v sredo, 7. julija 1982.
4.	Konec maja 1982 bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebi prijave k sprejemnemu izpitu.
5.	Zakasnele prijave bodo v izjemnih primerih še možne s posebnim dovoljenjem Deželnega šolskega sveta.
6.	Za vstop v višje razrede je potreben poseben razgovor z ravnateljem.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pismeno na naslov: Zvezna gimnazija za Slovence, Prof.-Jane-žič-Platz 1, 9020 Klagenfurt/ Celovec.
RAVNATELJ:
dr. Reginald Vospernik I. r.
Polje, kdo bo tebe ljubil...
Škofovsko posvečenje v Celovcu:
Praznik za vse kristjane na Koroškem
Kljub hudemu mrazu je napolnila v nedeljo, 24. januarja 1982, popoldne, celovško stolnico množica vernih, da bi prisostvovali posvečenju Egona Kapellarija za naslednika rajnega škofa Jožefa Kostnerja in s tem za 64. krško-celovškega škofa. Med navzočimi so bili tudi najvišji predstavniki Koroške in Štajerske z deželnima glavarjema Wagnerjem in Krainerjem na čelu ter vsi zastopniki konzularnega zbora.
Točno ob treh popoldne je vstopil Kapellari v spremstvu avstrijskih škofov z dunajskim kardinalom dr. Franzom Kdnigom na čelu in škofov iz sosednje Slovenije in Furlanije, v stolnico, kjer ga je množica pozdravila — kar ni običajno za Celovec — z navdušenim Ploskanjem. Sveto mašo je bral salzburški nadškof Karl Berg, ki se je v svojem nagovoru spomnil tudi Posvetitve rajnega Jožefa Kostnerja za celovškega škofa; opozoril je tudi na številne dolžnosti, ki čakajo duhovnika v današnjem svetu, m na hudo pomanjkanje duhovniških poklicev. Novemu škofu je želel veliko božjega blagoslova pri delu. Soposvetitelja sta bila graški škof Johann VVeber — Kapellari se je rodil na Štajerskem in je deloval |eta med graškimi visokošolci — in novi linški škof Maximilian Ai-chern, ki je bil poprej dolga leta opat benediktinskega samostana v št. Lambertu na Štajerskem. Po posvetitvi so pozdravili novega škofa vsi navzoči škofje in zastopniki koroških dekanij. Novi škof sam se je v zaključnem nagovoru
obrnil na vernike obeh narodov v deželi in pozval vse k medsebojnemu spoštovanju v duhu Kristusove ljubezni. V slovenščini in nemščini je tudi prebral sinodalne misli o sožitju obeh narodov v deželi.
da so Štajerci njega, Kapellarija, spustili čez Golico, v imenu slovenskih pa dr. Valentin Inzko s starim slovenskim pozdravom „Bog Vas primi", kakor je pozdravil leta 1227 koroški vojvoda Bernhard Spanheimski štajerskega pesnika Ulricha Liechtensteinskega, ko je leta prišel na Koroško. V imenu Cerkve v Sloveniji je izrekel pozdrave in čestitke ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar, (Inzkov in Šuštarjev govor objavljamo na posebnem mestu), v imenu koroških evangeličanov pa superintendent Paul Pel-lar. Pozdrave mesta Celovca je izrekel župan Leopold Guggenber-
Ljubljanski nadškof dr. Šuštar pozdravlja našega škofa v imenu Cerkve v Sloveniji.
Sveto mašo in posvetitveni obred — molilo in pelo se je v treh jezikih, latinščini, nemščini in slovenščini — so sooblikovali stolni zbor, zbor katoliških visokošolcev iz Gradca in cerkveni zbor iz Sel pod vodstvom Francija Čertova.
Po cerkvenih obredih —- množica ljudi je pričakala novega škofa s spremstvom v ostrem mrazu pred stolnico — je sledil sprejem v celovškem Domu glasbe. Tam so novega škofa pozdravili generalni vikar dr. Franz Kirchner, v imenu duhovščine, v imenu nemških vernikov dr. Ernst VValdstein, ki je v šegavih besedah omenil dejstvo, da smo na Koroškem kar veseli,
ger, pozdrave dežele Koroške pa deželni glavar Leopold VVagner. Dunajski kardinal dr. Franz Kčnig je poudaril v svojem nagovoru pozitivno stališče Cerkve in vernikov do države in demokracije. Kristjani izražajo in izkazujejo spoštovanje do drugih prepričanj in nazorov in nočejo nobenih privilegijev, pričakujejo pa spoštovanje in upoštevanje svojega nazora in popolno enakopravnost v izražanju mnenja. V središču družbene ureditve mora biti človek. Iz tega pa izvira prednost duha pred materjo, je dejal kardinal Konig.
Med sprejemom v Domu glasbe so zapeli tudi pevci iz Sel, pevski zbor katoliških visokošolcev iz Gradca in še en zbor.
lili
...
II
»Habemus papam!“
V Celovcu namreč, od zadnje nedelje Popoldne naprej. Ne bo imel ravno lahkega življenja v deželici, ki je ustvarjenj za nasmeh, kot je sam dejal na Prižnici v svojem prvem govoru kot škof. v tej — sedaj tudi njegovi — de-žeii je pa tudi dosti grenkobe in bridkost'- Recimo takrat, ko se je „Cerkev" uklonila firerju in njegovim pajdašem for prepovedala v cerkvah po domače žebrati; ali pa ekskomunikacija že v ..svobodi", (Mimogrede se vsili tu vPrašanje, ali velja le-ta SAMO za slovenske vernike ali pa tudi za vse nemško govoreče Avstrijce, ki berejo razne dru9e ..nedovoljene" liste. Potemtakem ie kar precejšen del naroda izključen iz verske skupnosti.
Ali pa — denimo — nerazumljivo ravnanje ordinariata ob ustanovitvi Slovenske gimnazije in takrat, ko so Pomagali dekretirati šolski zakon o Pouku verouka v šolah v zvezi z manjšinskim šolskim zakonom od 19. mar-ua 1959. In še bi lahko naštevali, saj krivic je bilo dosti. Ampak svetovna Cerkev drugače misli. Poglejmo v stare dokumente 4. lateranskega koncila iz leta 1215:
... če pa živijo v kakem mestu ali v
deželi kake škofije ljudje, ki govorijo različne jezike, ima škof dolžnost, da Poskrbi za duhovnike, ki so vešči take-9a jezika, da morejo vernikom posredovati svete zakramente in brati bogoslužja v njihovem jeziku. Če pa je Potrebno, naj škof postavi posebnega Pomožnega škofa, ki obvlada tisti je-*lk, kajti: salus animarum suprema lex (blagor duš je najvišja postava)."
Kdaj je to bilo? Seveda že davno! Kot v pravljici. Realnost pa je bolj 'rPka. (Videant consules!)
N. M.
(Ime uredništvu znano)
Naši profesorji...
Dvorni svetnik dr. Pavle Zablatnik je zadnji petek prejel 3. Tischlerjevo nagrado. Nočem na tem mestu ponavljati njegovih številnih zaslug za našo narodno skupnost na Koroškem: nam vsem je dobro znano, da je vse svoje življenje delal, ustvarjal in se žrtvoval na prosvetnem, znanstvenem, cerkvenem — ter šolskem področju.
Dvorni svetnik dr. P. Zablatnik je prevzel po upokojitvi nam nepozabnega očeta Slovenske gimnazije mesto ravnatelja. Uspelo mu je med drugim, da je prišla naša osrednja šolska ustanova pod lastno streho.
Lahko rečemo: podelitev 3. Tischler-jeve nagrade dvornemu svetniku dr. P. Zablatniku je izraz spoštovanja in zahvale obema kulturnikoma, ki sta hkrati opravljala odgovorno delo ravnatelja Slovenske gimnazije. Tako sem pričakoval, da bodo profesorji-kolegi obiskali to prireditev. Pa je pretežna večina teh učiteljev manjkala ... Zlasti mladih profesorjev ni bilo — kot pač pogrešamo precej naših profesorjev tudi na drugih prireditvah, kaj šele, da bi bili pripravljeni, se aktivno vključevati v na-rodnokulturno ali — politično delo. Kot na primer dr. Tischler in dr. Zablatnik. Narod si pričakuje od ..gospodov profesorjev" več kot da skrbijo samo za svoje polne želodce, šolski mladini pa bi se, odkrito rečeno, ne čudil, če jih ne bi jemala preveč resno ...
Podjunčan
P. S.: S tem nočem reči, da so vsi profes.orji taki. Bil bi krivičen, če ne bi videl tistih redkih izjem, ki hodijo po Tischlerjevi in Zablatnikovi poti!
Pozdrav ljubljanskega nadškofa in metropolita novoposvečenem u krškemu škofu dr. Egonu Kapellariju 24. januarja 1982
Dragi novoposvečeni
krški škof,
dragi sobrat in prijatelj!
Cerkev v Sloveniji, mariborska, ljubljanska in koprska škofija, škofje, duhovniki, redovniki in drugi verniki se danes ob Vašem posvečenju veselimo s sosednjo krajevno Cerkvijo krške škofije, kakor smo pred nekaj tedni z njo žalovali ob smrti škofa Jožefa Kostnerja. Iz vsega srca Vam v imenu Cerkve na Slovenskem želim vseh darov in sadov Svetega Duha, božjega varstva in pomoči v Vaši škofovski službi in mogočne priprošnje božje in naše Matere Marije in vseh naših svetniških zavetnikov.
„Vse je vaše, vi pa ste Kristusovi." Za Vas osebno to geslo pomeni, da ste kot novoposvečeni škof najprej Kristusov in da zato s posebno pravico govorite vsem svojim duhovnikom in drugim vernikom: Ves sem vaš, ves sem za vas. Slovenci v Vaši škofiji in z njimi Slovenci v matični domovini smo iskreno veseli, ker vemo, da te besede veljajo v polnem pomenu tudi njim. To ste pokazali in povedali že takoj ob svojem imenovanju. Tako boste, od tem smo vsi trdno prepričani, nagovarjali tudi slovenske vernike v njihovem jeziku.
Da je slovenska narodnostna skupnost v Vaši škofiji — kakor tudi mi pri nas — z veliko napetostjo pričakovala imenovanje naslednika zdaj že pokojnega škofa Kostnerja, je pač razumljivo. Kar največjega pomena je, da se nadaljuje veliko delo sprave, sporazumevanja, mirnega, da, prijateljskega in bratskega sožitja in sodelovanja obeh narodnostnih skupin, za kar si je Vaš predhodnik tako zelo pri-
zadeval. Trdno smo prepričani, da Vi nudite in ste zagotovilo za to. To ste pokazali že takoj po svojem imenovanju in javno priznali, da izhajajo Vaši predniki po materini strani iz slovenskega naroda in da hočete temu narodu govoriti v njegovem materinem jeziku. Želim Vam posebno pomoč Sv. Duha, veliko moči in ljubezni, veliko potrpežljivosti in modrosti in veliko dobrih prijateljev kot svetovalcev, spremljevalcev in pomočnikov, da bi lahko bili vsem nemško- in slovensko govorečim vernikom dober oče in razumevajoč brat, resnično dober pastir, tudi ako časi in razmere ne bodo vedno lahki. Mi slovenski škofje Vam hočemo biti ne le dobri sosedje, temveč tudi dobri prijatelji in pomočniki. Saj imamo vendar prav v tem delu zemlje, kjer romanski, germanski in slovanski narodi živijo tako blizu drug poleg drugega in skupaj, skupno nalogo, da uresničimo del krščanske Evrope v duhu evangelija.
Govor dvornega svetnika dr. Valentina Inzka
Spoštovani gospod nadpastir!
Pozdravljam Vas z našim starim pozdravom „Bog Vas primi!" Številnim čestitkam ob Vašem imenovanju za škofa krške škofije in k današnji posvetitvi se priključujemo tudi koroški Slovenci.
V preteklih letih smo se slovensko- in nemško govoreči verniki v škofiji pod vodstvom pokojnega škofa dr. Kostnerja trudili, da bi napolnili sklepe škofijske sinode z duhom vere, upanja in ljubezni. Po božji previdnosti nam je naložena sedaj naloga, da z Vami, prevzvišeni gospod nadpastir, to delo nadaljujemo. Pri tem Vas bomo podpirali. Hkrati pa Vas naprošamo, da nam pomagajte ohranjati vse tiste vrednote, ki smo jih prejeli od naših prednikov in so povezane s krščansko vero in slovenskim jezikom.
PIŠE MIHA ZABLATNIK
Ml ZA VAS
KLUB
SLOVENSKIH
OBČINSKIH
ODBORNIKOV
KEL
KOROŠKA
ENOTNA
LISTA
OPOMBA UREDNIŠTVA:
Veseli smo, če lahko objavimo pisma bralcev. Radi pa bi opozorili, da v posameznih prispevkih izraženo mnenje ni nujno tudi mnenje uredništva.
Nov sistem obračunavanja z zdravniki:
Kmečko bolniško zavarovanje
Od 1. januarja 1982 naprej obstoja za kmete nov sistem obračunavanja z zdravniki. Ta novi sistem finančno sicer ne prinaša kmetom nobenih finančnih prednosti oz. olajšav, vendar olajša samo zaračunavanje: zavarovani ima po novem možnost, da izkoristi zdravniške usluge brez direktnega plačevanja 100%-nega honorarja. Kmetu je treba po novem plačati samo še 20%, ostalih 80% plača takoj tudi kmečka bolniška zavarovalnica.
Kakšne predpogoje mora kmet izpolniti za novi sistem plačevanja?
1.	Zavarovani mora imeti pri kakem bančnem zavodu (Posojilnici) svoj konto;
2.	zavarovani mora dati Ustanovi za socialno zavarovanje kmetov (Sozialversicherungsanstalt der Bauern) pooblastilo, da sme prenakazati 80% po tarifu določenih stroškov;
3.	zaračunati se smejo samo
pogodbeno določene storitve po tarifnih postavkah za honorarje.
Vsi zavarovani so dobili pred božičem od zavarovalnice primerne informacije. Istočasno so prejeli naročilnice za odpis in prenakazila (Abbuchungs-und Ubervveisungsauftrag). Te naročilnice mora zavarovani predložiti svoji banki (Posojilnici).
Kdor nima konta pri kaki banki (Posojilnici), bo dobil 80%-ni prispevek od zavarovalnice osebno in mora potem zdravniku plačati samo honorar. Zato priporočam vsakemu, ki še nima konta, da gre takoj na Posojilnico in otvori konto. S tem si „prišpara“ nekaj dela in skrbi.
V bodoče so kmetom odprte 3 poti plačevanja zdravnikom:
1. pot: Zavarovani plača — kot doslej — honorar zdravniku direktno, pošlje plačani ra-
čun s primernim dokazom (položnica) kmečki zavarovalnici in dobi povrnjenih 80% po tarifu določenih stroškov.
2.	pot: Zavarovani se posluži svoje banke za prenakazilo honorarja: zdravnik pošlje zavarovanemu svoj račun, zavarovani pošlje ta račun kmečki zavarovalnici, ki preveri račun in prenakaže svoj delež na banko zavarovanega, nakar odpiše banka manjkajoči znesek od zavarovanega in pošlje celotno vsoto zdravniku.
3.	pot: Zdravnik izstavi račun zavarovanemu, ki jo ta pošlje zavarovalnici. Kmečka zavarovalnica prenakaže pri socialno indiciranih slučajih na podlagi neporavnanih računov svoj prispevek oz. poravna zavarovanemu stroške. Glede socialno indiciranih slučajev med kmečko zavarovalnico in Avstrijsko zdravniško zbornico še ni soglasja, zato tu ne morem posredovati točnih pogojev.
Posebno opozorilo!
V Našem tedniku, štev. 2, z dne 14. 1. 1982, sem objavil, da je možno zaprositi za neobdavčene zneske pri finančnem uradu za leto 1981 do 31. 1. 1982. To ne drži več. Po novem predpisu lahko zaprosite za neobdavčene zneske do 31. marca 1982!
Opravičujem se za prvotno napačno informacijo.
Naš tednik obiskal Antona Gabriela ob njegovi 90-letnici:
Hotel bi, da pesmi
moje...
Kot vse kaže, je prav okolica Št. Jakoba v Rožu neke vrste slovenski Parnas. Nekoč so bukovniki kovali svoje verze, Tonči Nagele piše note in daje pesmim glasbeno obleko, v Lešah pa nad 90-letni Strdenov oče, Anton Gabriel, pesnikuje in piše pesmi.
Rodil se je 1892 še za časa monarhije in kot mlad fant je moral leta 1914, ko je monarhija napovedala Srbiji vojno, na fronto. Tja v daljno Galicijo, „tam, kjer gore so Karpati" ga je peljala ..cesarjeva volja", da je branil „njega in domovino". Prebrodil je te kraje in polagoma si je nalezel hude bolezni. Tifus, pljučnica, na koncu pa še hude ozebline. „Saj smo ležali kar pod vozovi in ta odeja pač bolj slabo greje," ve povedati mož.
Tedaj je bliže spoznal češko, poljsko in slovaško literaturo in še danes zna kup pesmi na pamet.
Po razsulu monarhije se je tudi on vključil v politično in prosvetno življenje v občini in koroških Slovencev. Št. Jakob je bil tedaj slovenska metropola Roža in morda so prav zaradi tega postavili v Št. Jakobu tisti „abverkemfovski spomenik". Spomini Šentjakočanov na plebiscit in še posebno na volks-ver so manj heroični in junaški, kot pa danes to nekateri trdijo. Stari Strden ve povedati, da je volksver odnesla vse, kar ni bilo pribito ali' primrznjeno.
Leta 1928 se je oženil z Marijo Sticker iz Št. Petra. Sedaj že nad 50 let gospodarita in živita pri Strdenu. Ko so leta 1942 izseljevali nacisti koroške Slovence, Strdeno-vim ni bilo treba v pregnanstvo; kolikor je bilo mogoče so prevzeli skrb za preostale svojce. Podprli pa so Strdenovi partizane, ki so prišli v vas po to in drugo ter po informacije. Zato je spomin na februarske dni leta 1945, ki so domači izdajalci in nemška soldateska skupno pobili partizane v bunkerju
pod Arihovo pečjo, še posebej čist. Tako se še spominjajo, kako so pobite žrtve nage razstavili kot trofejo pri cesti v Št. Petru.
Kdaj je začel pesnikovati, ne ve več povedati, ker to, tako Strdenov oče, pride samo od sebe, pa žilica še do danes ni usahnila in zapisuje v svojo beležko pesem za pesmico. Pred leti je nesel veliko svojih pesmi nekemu strokovnjaku v Ljubljano, ki mu je obljubil, da mu jih bo tudi vrnil. A do danes tako o
pesmih in o strokovnjaku ni bilo ne duha ne sluha. Zato je po spominu vse pesmi ponovno zapisal. Objavljal je v raznih listih in revijah, sodeluje tudi pri „mladju“.
Kljub visoki starosti in da je malo naglušen, se živo zanima za vse, kar se dogaja. Že pred leti je predal gospodarstvo v roke svojega sina, ene stvari pa si ni pustil „vzeti": vsak dan nacepi smolake za zanetiti. Iz njegove pesniške beležke smo vzeli dve pesmi:
Slavljenec Anton Gabriel z ženo Marijo.
OBJAVA
Po odloku Deželnega šolskega sveta je na dvojezični Strokovni šoli za ženske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu
vpisovanje v
1. razred 3-letne STROKOVNE ŠOLE ZA ŽENSKE POKLICE in v 1-letno GOSPODINJSKO ŠOLO
od 8. do 28. februarja 1982.
Formularje za vpis lahko dobite že sedaj v šolski pisarni. Izpolnjene tiskovine je treba na šoli oddati najkasneje do 28. februarja 1982. Priložiti morate polletno šolsko obvestilo v originalu ali od šolskega ravnatelja potrjen prepis.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni ali po telefonu štev. 0 42 53/343.
Pogoj za sprejem v oba tipa šole je uspešno opravljena 8. šolska stopnja in delno znanje slovenščine.
Za sprejem v 3-letno strokovno šolo pa je poleg tega še potreben pozitivno opravljen pedagoško-psihološki test, ki bo 9. julija 1982 na šoli. Za obisk 1-letne gospodinjske šole ta test ni potreben.
Gorski dolinci
Ljubo tam v gori vir Šumija kjer smreka z bori šepeta kjer se samotna ptičica s prešernimi valmi igra
Prijazna ti dolinica ti cilj si moj’ga romanja ko srce trudno je sveta le ti si moja še želja
V domovje tvoje ljubi vir ne najde pota srd, prepir iskal sem, našel — ga nikir pri teb’ stanuje sveti mir
In neukrotljivo to željo goji srce nespametno da bliže vira pod goro bi truplo mi počivalo
Pozdravljena koroška domovina ki vedno mila si mi draga bila v tujino gnala usoda me nemila po tebi zdaj koprnim, Rožna dolina
Iz dalje gledam tvoje že vrhove prijazno dvigajo snežene glave pošiljajo od svojecev mi pozdrave in v prsih vzbujajo mi upe nove
Močneje vedno meni srce bije in prepočasi vedno vlak hiti objeti vas, rojaki, duša hrepeni
Se odpočiti v krilu domačije kjer še slovenska pesem se glasi kjer čvrsto še slovenski duh živi
tekst in foto: Franc VVakounig
SPD „Zarja“ v Železni Kapli:
10 let folklornega delovanja
Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ v Železni Kapli šteje brez dvoma med najbolj delavna in razvejana društva naših krajev. Poleg zborovskega in odrskega delovanja so pred desetimi leti v okviru društva pozdravili kapelški prosvetarji novega člana — folklorno skupino.
V soboto, 16. januarja, je kapel-ška folklora v farni dvorani proslavila prvo desetletje. Posebej pa je ta desetletnica bila namenjena gonilni sili in duši folklornega delovanja, Lenčki Kuharjevi, ki je še posebej za ta večer pripravila venček starih ojsetnih običajev kapelskih gorjancev.
Predsednik društva Miha Travnik je vsem navzočim izročil prisrčne pozdrave, Franci Sadolšek pa je povezal posamezne točke v harmonično enoto.
Tam, kjer je imela svoj prvi nastop, je folklora praznovala svojo desetletnico — v farni dvorani, ki je bila polna. Kot takrat so tudi tokrat pripravili kmečko ojset.
Kdor je menil, da bodo mladino že nehale srbeti pete in jo bo minilo veselje za ples, se je — hvala Bogu — oštel. Do sedaj je nad nekaj desetin plesalk in plesalcev rajalo pri folklornih skupinah, ki jih imajo Kapelčani kar tri. Da začnemo pri najmlajših, to je pionirska folklorna skupina, nastala leta 1974. Vodi jo Urška Paul in povsod, kjer nastopi, si takoj osvoji srca vseh. Tako je obvezen gost pri raznih materinskih proslavah in otroških prireditvah, nastopila pa je že širom Koroške in Slovenije.
Ko prerastejo pionirsko folkloro, pridejo plesalci v mladinsko folklorno skupino, ki jo vodi Traudi Uršič. Skupina pleše posebno koroške plese, tu pa je poudarek na zilskih plesih in zato so si plesalci napravili zilske noše. Traudi Uršič je sama plesalka Začetnih dni. Skupina je dosedaj več kot 80-krat razvedrila gledalce in poslušalce in to na Koroškem, v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji.
Najstarejša in tudi najuspešnejša vseh treh skupin je ustanovna folklorna skupina, ki jo vodi Franci Sadolšek. Nad 180 uspešnih nastopov širom Evrope priča o predanosti vsakega posameznega člana in o ljubezni do materine besede ter vsega našega izročila.
Plesalci so zaposleni v različnih poklicih in poleg tega delujejo v raznih sekcijah društva in tako prav v prosvetno delo vložijo večino svojega prostega časa.
Odrasla folklorna skupina je do sedaj obredla „pol Evrope", od Francije preko Italije in Švice tja v Innsbruck in Pettenbach v Zgornji Avstriji je ponesla ime društva. Sodelovala je in nastopa skoraj na vseh znanih narodnih in mednarodnih folklornih prireditvah.
Seme, ki ga je pred desetimi leti vsadila kraju, kjer skale rastejo skoraj do neba, v Železni Kapli Leni Kuhar, je obrodilo obilen sad. Mladina, ki je prijela za delo, ve, da folklorno delo ni samo špas, ampak uspešna vzgoja in narodnopolitično utrjevanje slovenske zavesti.
JOSIP JURČIČ
deseti
brat
TRINAJSTO POGLAVJE
Pripovedovalec večje povesti bi se dal primerjati amerikanskemu volovskemu vozniku, ki ima več voz zapreženih. Če poganja živino v prvem vozu, zastaja mu ona v zadnjem, in če se povrne k poslednjemu, zaide spredaj rogata neubogljivost iz tira, tako da se revež sem ter tja tekaj e ves upeha in mu še ne gre vse po volji. Tako tudi pripovedovalcu zastane mar-sikak prizor, ki bi utegnil vsaj za tistega zanimiv biti, ki se je po izreji ali po lastnih načelih navzel lepe
čednosti, ki ji v navadnem življenju pravijo natančnost. Vemo sicer, da se s to krepostjo posebno baha mogočen sosed nas Slovencev, trde, da je nekatere reči šele on do tal pregledal, do dna premislil. Mi Slovenci pa smo zopet pohlevni možički; ko bi Pavliha še enkrat na svet prišel, dejal bi morda še več; zato se ne predrznemo sovjemu sosedu te samoslave ometati, najsi je včasi že tudi neljubezniv proti nam. Znano je, da so slabe, grešne lastnosti nalezljive. Nasproti pa tudi ni niti Platon ni sveti cerkveni očak Avguštin dokazal — vsaj kolikor je nam znano — da ne bi tudi dobre lastnosti, tedaj čednosti in kreposti, take navade imele, da bi prehajale od enega na drugega človeka; temveč človek ima celo tako malo originalnega na sebi, da vse svoje dejanje in nehanje tako obrača, kakor druge vidi. Po tem bi mi sklepali — ne bomo se pa rotili, da je ta naša logika prava — da je že tudi med Slovenci kaj takih natančnežev.
Ti pošteni ljudje bi nas utegnili tedaj pocukati in reči: „Ti, izobražen gospodar mora po stari dobri navadi seznaniti tujca z novimi gosti, ki jih vpelje v svojo hišo. Kako je tedaj to, da se nahajajo v tvoji povesti ljudje in še celo mlada deklica, hči zdravnika, o kateri ne vemo še več, kakor da je na svetu?"
Ko bi se kaj takega primerilo, in posebno od mlajših bralcev se bojimo enakega ometa, ne vemo drugega boljšega izgovora, kakor da rečemo: pisalec ni
od Boga tiste potrebne lastnosti prejel, da bi bil ob enem istem času na vseh krajih. Ako to osebo spremlja, mora ono znemar spustiti; poseganje nazaj pa je morda temu ali onemu prijatelju rednega in pravilnega napredovanja nevšečno. Upati je pa morda oproščenja, če tu popravimo zamudo, kakor se ravno da, namreč da predočimo častitemu bralcu nove goste po njihovi podobi in po značaju.
Vencljeva hči, ki je sedela pri obedu zraven Kvasa in starega gospoda Grašiča, bila je deklica kakih devetnajst let. Bila je v primeri z Manico majhne postave, vendar, kar se zrasti tiče, ne bi ji bil tudi za-viden sodnik mogel nobene nepravilnosti očitati. Malo drobni, okrogli obraz z živim očesom je bil zrcalo vedno veselega srca, kakor je tudi neka gibčnost in lahkota v vsem njenem obnašanju oznanjala veselo, mlado kri, ki svet in ljudi sodi in pozna le od medene plati. Njen oče, gospod Vencelj, kakor v svojem poklicu tako v vseh rečeh praktičen mož, iz-redil jo je bil po napačnem načelu, da ženska ne sme več vedeti, nego kolikor ravno potrebuje kot dobra gospodinja, in da zna v omikani družbi vsaj tako govoriti, da se ji ne more nič očitati. Sicer pa je skrbel zanjo kakor za svojo oko in nekateri pravijo, da mož ni bil nikdar bolj pri dobri volji kakor tačas, kadar je kdo njegovo ljubljenko pošteno pohvalil. Ob taki priliki mu je včasi — posebno če je kaj pil popred — beseda ušla, da bo srečen, kdor jo
[naš tednik
od petka, 29. januarja 1982
do četrtka, 4. februarja 1982
PETEK, 29. januarja: 9.00 Poročila — 9-05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina —
10.00	Šolska TV — 10.30 Živalski vrt —
10.50	Smuk moških (SP) — 12.30 Camera — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Tom Sawyer in Huckleber-ry Finn — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki —
20.15	Šport — 21.10 Made in Austria
—	22.00 Šport — 22.20 Nočni studio
—	23.20 Poročila.
SOBOTA, 30. januarja: 9.00 Poročila
—	9.05 Angfeščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.30 Lepra v Sierri Leone — 10.15 Po sledovih v 3. tisočletje — 11.15 Smuk žensk (SP) —
13.30	Poročila — 15.05 Vse bo spet dobro — 16.45 Risanka — 17.15 Boomer ~ 17.40 Za lahko noč — 17.45 Šport
—	18.25 Heinz Conrads — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Šport — 20.15 Ob znaku se prične —
22.05	Šport — 23.00 Poročila.
NEDELJA, 31. januarja: 10.15 Socialno osiguranje — 10.45 Ura tiska — 11-45 Smuk moških (SP) — 15.05 Tarzan — 16.45 Bela žena — 17.15 Risanka — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Narodna glasba Avstrije — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — 19.30 Cas v sliki — 19.30 Felix Kruli — 20.30 Šport — 21.15 Joi Kalman.
PONEDELJEK, 1. februarja: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Po-gled v lonec — 9.55 Slalom žensk (SP) i- tek — 11.30 Camera — 11.55 Slalom žensk II. tek — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Lesi — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pripovedke o konjih — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport ob ponedeljkih — 21.50 Kaz & Co — 22.35 Poročila.
TOREK, 2. februarja: 9.00 Poročila —
9.05	Am, dam, des — 9.30 Poklici, ki imajo bodočnost — 9.55 Slalom moških (SP) I. tek — 11.30 Camera — 11.55 Slalom moških II. tek — 13.00 Poročila
—	17.00 Am, dam, des — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Leteči čoln 121 SP — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.00 Nemčija, Nemčija — 21.45 Videoteka — 22.30 Poročila.
SREDA, 3. februarja: 9.00 Poročila —
9.05	Oddaja z miško — 9.35 Živalski vrt — 9.55 Veleslalom žensk (SP) —
11.30	Nemčija, Nemčija — 12.25 Veleslalom žensk II. tek (SP) — 13.30 Poročila — 17.00 Lutkovna predstava —
17.30	Viki — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Policijska inšpekcija — 18.30 Mi
—	19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.05 Lovec starin — 22.30 Slike v ogledalu — 22.45 Šport — 0.00 Poročila.
ČETRTEK, 4. februarja: 9.00 Poročila
—	9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežela in ljudje — 10.00 Šolska TV — 10.30 Lovec starin — 11.55 Roke kvišku, mojster prihaja — 12.05 Romanca — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des —
17.30	Marko — 17.55 Za lahko noč —
18.00	Pogled v lonec — 18.30 Mi —
19.00	Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.00 Jules in Jim
—	22.45 Večerni šport — 0.00 Poročila.
PETEK, 29. januarja: 17.30 Socialno osiguranje — 18.00 Galerija — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Čas v slik —
20.15	Umor potrebuje reklamo — 21.10 Čudovita raziskavanja — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Tarzan — 23.40 Poročila.
SOBOTA, 30. januarja: 17.00 Ljubite klasiko? — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Rožnati panter — 19.00 Trailer —
19.30	Ljudski odvetnik — 20.15 Dona Rosita — 22.04 Vprašanja kristjana —
22.10	Sum — 23.45 Poročila.
NEDELJA, 31. januarja: 17.00 Srečanje s tretjim tisočletjem — 17.45 VVatrloo & Robinson — 18.30 Okay —
19.30	Čas v sliki — 19.50 Šport —
20.05	Tedenski pregled — 20,30 Solo
—	22.00 Kdor drugemu koplje jamo .. .
—	22.45 Poročila.
PONEDELJEK, 1. februarja: 18.00 Perspektive — 18.30 Mrtvi se vračajo
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Ljuba dru-
žina — 21.05 Voest — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Kot Fairbanks — 0.05 Poročila.
TOREK, 2. februarja: 17.30 Pripovedka o pisanju — 18.00 Orientacija —
18.30	Captain Zantor — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Veselje mora biti — 21.03 Dalas — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2.
SREDA, 3. februarja: 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Čisto navadna blaznost
—	19.30 Čas v sliki — 20.15 Umor potrebuje reklamo — 21.05 Kulturni žur-nal — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Umetnine — 23.30 Poročila.
ČETRTEK, 4. februarja: 17.30 Sladka pripovedka — 18.00 Na poti po Avstriji
—	18.30 Čisto navadna blaznost —
19.30	Čas v sliki — 2015 Trič - trač —
21.50	Deset pred deseto — 22.20 Club
2.
PETEK, 29. januarja: 10.50 Propagandna oddaja — 10.55 Smuk za moške — 16.30 Propagandna oddaja — 16.35 Smuk za moške — 17.25 Poročila
—	17.30 Jelenček — 18.00 Domači ansambli —■ 18.30 Obzornik — 18.45 Človekovo telo — 19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV D — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Naša krajevna skupnost — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Ne prezrite
—	21.10 Ti dnevi ta leta — 21.50 Poročila — 21.55 Spremljajmo — sodelujmo.
SOBOTA, 30. januarja: 8.00 Poročila
—	8.05 Potovanje škrata Spančkolina
—	8.15 Ciciban, dober dan — 8.30 Zbis
—	8.50 Kuhinja pri violinskem ključu
—	9.20 Jelenček — 9.50 Pustolovščina
—	10.20 Zgodovina letalstva — 11.15 Za zdravo življenje — 11.25 Otrok in igra — 11.45 Propagandna oddaja —
11.50	Smuk za ženske — 13.00 Poročila — 15.55 Poročila — 16.00 Košarka : Partizan : Gibona — 17.30 Baron Mun-chausen — 18.40 Naš kraj — 18.55 Zlata ptica — 1001 noč — 19.05 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV D — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja
—	20.00 Naše 14. srečanje — 21.45 Zrcalo tedna — 22.00 Lola Montez.
NEDELJA, 31. januarja: 9.35 Poročila
—	9.10 Živ žav — 10.35 Ko sem bil vojak — 10.55 TV kažipot — 11.15 Domači ansambli — 11.40 Propagandna oddaja — 11.15 Smuk za moške — 13.15 Poročila — 15.20 Gostilna Šifrer —
16.10	Prisluhnimo tišini — 16.30 Poročila — 16.35 Blokada — 18.00 Športna poročila — 18.15 625 — 18.45 Dolina reke Treske — 19.15 Risanka — 19.22 TV in radio nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TV D — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Pe-trijin venec — 20.50 Milan, Rubikova kocka — 21.30 Športni pregled.
PONEDELJEK, 1. februarja: 9.50 Propagandna oddaja — 9.55 Slalom za ženske — 11.50 Propagandna oddaja
—	11.55 Slalom za ženske — 14.45 Kmetijska oddaja TV Zagreb — 15.45 Propagandna oddaja — 15.50 Slalom za ženske — 17.00 Poročila — 17.05 Zgodovina letalstva — 18.00 Delegatski vodnik — 18.20 Zobozdravstvo —
18.30	Obzornik — 18.45 Mladi upi —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV D
—	19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Dva vlaka dnevno —
21.10	Kulturne diagonale.
TOREK, 2. februarja: 9.50 Propagandna oddaja — 9.55 Slalom za moške — 11.50 Propagandna oddaja —
11.55	Slalom za moške — 16.00 Propagandna oddaja — 16.05 Slalom za moške — 17.15 Poročila — 17.20 Potovanje škrata Spačkolina — 17.30 Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu —
18.00	Pisani svet — 18.30 Obzornik —
18.45	Mostovi Hidak — 19.00 Knjiga —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV D
—	19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Aktualno — 20.45 Propaganda oddaja — 20.50 Obad.
SREDA, 3. februarja: 9.50 Propagandna oddaja — 9.55 Veleslalom za ženske — 12.20 Propagandna oddaja
—	12.25 Veleslalom za ženske — 16.05 Propagandna oddaja — 16.10 Veleslalom za ženske — 17.20 Poročila — 17.25 Ciciban, dober dan — 17.45 Padla z neba — 18.15 Pozdravljena, Makedonija — 18.30 Obzornik — 18.45 Državni ansambel Gruzinske folklore —
19.15	Risanka — 19.24 TV in radio no-
coj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV D oddaja — 20.00 Film tedna: Resnična narava Bernardette — 21.35 Miniature.
ČETRTEK, 4. februarja: 8.55 TV v šoli
—	10.00 Poročila — 10.05 Počitniški spored za dijake — 15.30 TV v šoli —
17.05	Poročila — 17.10 Glasba za Cicibane — 17.25 Kuhinja pri violinskem ključu — 18.00 Mozaik kratkega filma
—	18.30 Obzornik — 18.45 Zadnji vlak
—	19.15 Risanka — 19.24 TV in radio nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Studio 2 —
21.30	Človek eno leto v mozaiku milijonov let — 22.15 V znamenju.
PETEK, 29. januarja: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Književnost na TV — 18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Zvezde, ki ne ugasnejo
—	19.30 TVD — 20.00 Glasbena dogajanja — 20.50 Zagrebška panorama — 20.05 Naš čas.
SOBOTA, 30. januarja: 16.30 Otroška oddaja — 17.30 Vroči veter — 18.30 Rock cirkus — 19.00 Narodna glasba
—	19.30 TVD — 20.00 TV kaseta —
20.30	Poezija — 21.05 Poročila —
21.10	Rojaki 21.40 Športna sobota.
NEDELJA, 31. januarja: 16.15 Igrani film — 17.30 Nedeljsko popoldne —
18.55	Risanka — 19.30 TVD — 20.00 Čas jazza — 20.50 Včeraj, danes, jutri
—	21.10 Človek hoče navzgor.
PONEDELJEK,	1. februarja:	17.10
TVD v madžarščini — 17.30 TVD —
17.45	Zgodbe po Shakespearju —
18.00	Deček Skok — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Po poteh spoznanj —
20.55	Zagrebška panorama.
TOREK, 2. februarja: 17.10 TVD v madžarščini	—	17.30	TVD	—	17.45
Otroška oddaja — 18.15 Življenje knjige — 18.45 Glasbeni amaterji — 19.30 TVD — 20.00 Koncert narodne glasbe
—	20.45 S sovjetskimi partizani po Makedoniji — 21.35 Zagrebška panorama.
SREDA, 3. februarja: 17.10 TVD v madžarščini	—	17.30	TVD	—	17.45
Majske igre — 18.15 Naša obramba —
18.45	Narodna glasba — 19.30 TVD —
20.00	Srečanja — 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 EP v umetnostnem drsanju.
ČETRTEK, 4. februarja: 17.10 TVD v madžarščini	—	17.30	TVD	—	17.45
Siamci — 18.15 Znanost — 18.45 Novele — 19.30 TVD — 20.00 Album 82
—	21.00 Ep v umetnostnem drsanju.
Petek, 29. januarja:
14.10—15.00 Koroški zbornik — Zabavna glasba. — Spominjamo se.
Sobota, 30. januarja:
09.00—09.55 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
Nedelja, 31. januarja:
07.05—07.35 Duhovna misel — Naj pesmica naša darilo vam bo.
Ponedeljek, 1. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Iz ljudstva za ljudstvo.
16.00—16.16 J. Kraut: Iz česa sestoji človeško telo (za šolarje od 4.-8. šolske stopnje).
Torek, 2. februarja:
09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi.
14.10—15.00 Koroški obzornik — Pesmi za deco — Otroci poslušajte!
Sreda, 3. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Za oddih in premišljevanje.
Četrtek, 4. februarja:
14.10—15.00 Koroški obzornik — Glasbeni mojstri.
bo imel, da je pa tudi ne bo vsak, ne ta ne oni, v zakon dobil.
Gospod Grašič je nekdaj cesarja služil in je bil tako srečen, da je do stotnika prišel. V sloveči bitki Pri Lipsiji mu je bil palec na levi roki odstreljen. Tedaj je imel gospod stotnik tudi veliko srečo, da je svojega glavarja Kolorada, generala kranjskega polka Reus-Plauen, francoske sablje ubranil, in ta sam Po sebi prav majhen prigodek si je mož v toliko čast štel, da so njegovi znanci morali poslušati nekatero krat to staro novico, ponovljeno od prve do zadnje Pike. Po obrazu soditi, stotnik ne bi bil imel veliko čez petdeset let; ali sam je trdil, da mu jih ne manjka veliko do sedemdeset in gotovo je sam najbolje vedel. Samo to, da je še vedno z mladimi deklicami najrajši govoril, vrivalo je nekaterim vero, da se sta-rejšega dela, kakor je res. Hvale bi bila taka laž tnorda zato vredna, ker je nimajo vsi ljudje, zlasti ker se, kakor hudobni ljudje pravijo, ženske rade ravno narobe lažejo.
O šolmoštru Zmuznetu, ki je na zadnjem koncu mize zraven domačega sina sedel, ne vemo drugega Povedati, kakor da je bil dolg, koščen mož in mu ni bilo veliko mar za razgovor, temveč bil je ves živ in mrtev na slastne jedi in dobro vino, katere je goltal, kakor bi nazadnje v svojem življenju jedel. Tega mu Pa ne zamerimo, saj je mož dobro vedel in znal, da Je graščakov rojstni god samo enkrat v letu in da
mu njegova preljubezniva doma drugega ne privošči leto in dan ko slabo zabeljene močnike ržene moke. Da pa ni nič govoril, za to je imel tudi veljavne vzroke. Videl je namreč onega malo rejenega moža z naočniki na nosu, sivimi lasmi in dolgo rjavo suknjo, ki se mu po domače fajmošter pravi in ki sedi tik gospodarja na drugem koncu. Pri neki enaki priložnosti je namreč Zmuzne, misleč, da se bo s tem gospodinji je prikupil in ga bo kaj večkrat povabilo na tolst obed doletelo, vedno in vedno jedi hvalil, ki so na mizo romale. Ali fajmošter so tako siten in hudomušen gospod, da so potem Zmuznetu medpo-toma domov očitali, da je nespodobno jedila hvaliti, če nas nihče ne vpraša. Zato se je bil že tačas zagovoril, da bo vprihodnjič molčal, in te obljube se je danes tem bolj držal, ker si je mislil: ,,Ni dobro za človeka, če se fajmoštrom zameri, zakaj njim so velike oblasti dane za ta in oni svet."
Ker družba ni bila velika, bil je razgovor večidel splošen, sosed ni mogel s sosedom posebne govorice imeti, da ga ne bi bili vsi slišali. Tudi se je reč naglo zmenjavala; zdaj so se besede pletle o gospodarstvu in letošnjem pridelanju, zdaj o vsakdanjih prigodkih v okrožju. Stotnik je včasi ujel — če ravno ni imel šegave za svojo lepo sosedo na jeziku — katero besedo, na katero bi se dal ta ali oni zanimivi spomin iz vojaškega življenja navezati in razširiti v daljšo povestico. Zdravnik pa mu je včasi naspro-
toval, zastavljaje mu majhna vprašanja, katera je sicer vojak vselej razložil, pa so ga vendar bolj ali manj motila v pripovedovanju.
Mi bi te pogovore razsnovali bolj na drobno, ali ker so bili taki, kakršni se v življenju povsod slišijo, opustimo jih rajši, ker ne vemo, ali bi ustregli vsem bralcem ali ne, sosebno ker so se jih mlajši ljudje te poštene druščine malo udeleževali, katere imamo povsod najbolj pred očmi in jih tudi bralcem priporočamo.
Proti dvem popoldne, ,,ko so bile gostem želje po jedi in pijači ukročene", da po Homerjevo govorimo, vstali so izza mize razen gospodarja, fajmoštra in šolmoštra, ki je vedno kupico v roki vrtel. Gospodinja je peljala starega stotnika, kateri bi si bil nemara drugo druščino rad izbral, na vrt, pokazati mu novo zasajeno nemško zelje in rožmarin, ki raste že deseto leto. Marijan in Manica ter Lovre z Maričko, kateri je bila Kvasova družba nekaj posebno pogodu, napotili so se za gradom navkreber proti razvalini.
Videti je bilo, da je Marijan nalašč tako oprezoval, da sta šla Lovre in njegova tovarišica precej naprej. To je menda Lovre tudi opazil, zakaj postal je naenkrat nekako tih in ni odgovoril na vprašanje, ki
mu ga je Marička ravno zastavila.
(Dalje prihodnjič)
Slovenski športni klub Obir deluje že nekaj časa. Pred dvema letoma pa je SŠK Obir ustanovil tudi sekcijo namizni tenis. Prvič smo Obirčani nastopili kot samostojna sekcija na slovenskem ekipnem namiznoteniškem prvenstvu.
Iz leta v leto je naraščalo in narašča zanimanje za ta šport. Najprej so se člani zbirali pri Kovaču, kjer so tudi nekaj časa trenirali. Potem, ko smo dobili na razpolago prostor v Obirski ljudski šoli, so bili in so še danes treningi tam. Ko je domačin Stanko Haderlap, ki je tedaj igral še za Sele, postal koroški prvak šolarjev, se je v SŠK Obir porodila misel, da bi ustanovili moštvo, ki bi igralo v okviru Koroške namiznoteniške zveze. Že leta 1980/81 smo imeli prve prvenstvene tekme. Tekmovali smo in tekmujemo pod imenom SŠK Obir — in ne kot večkrat berete v koroških dnevnikih — pod imenom Eisenkappel. Po prvem delu tekmovanja smo zasedli predzadnje mesto. Toda z intenzivnimi pripravami v počitnicah smo se znatno izboljšali in v končnem rezultatu zasedli odlično 7. mesto.
Zelo dobro smo se odrezali tudi na ekipnem prvenstvu Slovenske športne zveze 1980/81. Naš klub sta zastopali dve moštvi Obir I (Polanšek, Haderlap, Z. Smrtnik in Ojster) ter Obir II (F. J. Smrtnik, V. Smrtnik in F. Smrtnik). Ekipa Obir I je zasedla prvo mesto, moštvo Obir II pa si je z zmago nad Selani priborilo odlično 3. mesto.
Naslov koroškega slovenskega prvaka si je prav tako priboril član SŠK Obirja, Franc Jožef Smrtnik. Tudi mladinskega prvaka je stavil član SŠK Obirja — Zdravko Smrtnik.
Ti rezultati so nam naslednje leto, ko smo igrali prvenstvene tekme v drugem vzhodnem razredu, dali veliko poguma.
Že v prvih treh tekmah smo dokazali, da smo v odličnem razpoloženju. Vse tri tekme smo zmagali z 10:0. Proti Šentlenar-tu smo oddali po nepotrebnem eno točko. Po tej tekmi pa se je nadaljevala pozitivna bilanca vse tja do tekme proti vodečemu moštvu iz Šentvida. V tej odločilni tekmi smo podlegli z 2:8. Edini dve točki za SŠK Obir je dosegel Zdravko Smrtnik.
Zadnjo tekmo so odigrali doma proti Liebenfelsu in smo jo dobili z 6:4.
V jesenski sezoni smo nastopali skoraj vedno z isto postavo — Zdravko Smrtnik, Justin Po-
lanšek in Franc Jožef Smrtnik. Igrala pa sta tudi Vladimir Smrtnik in Gerhard Brumnik. Najboljši igralec Obirja je v jesenskem kolu bil Zdravko Smrtnik, ki je v dvanajstih tekmah izgubil le tri sete, 33 pa jih je zmagal in s tem zasedel v drugem vzhodnem razredu 2. mesto. Franc Jože Smrtnik je zasedel 6., Justin Polanšek pa 15. mesto.
Odličen rezultat pa je dosegel tudi Vladimir Smrtnik na turnirju v Borovljah. Zasedel je 2. mesto. Prvi je postal namiznoteniški prvak šolarjev, Rogačnik.
Seveda pa za vsemi temi uspehi „tiči“ veliko požrtvovalnosti in potrpežljivosti. Od igralcev in tistega, ki tedensko pre-
važa člane SŠK Obir na tekme. Vse to pa seveda tudi veliko stane. Za opremo — loparje, majice, copate — pa morajo skrbeti igralci sami. Naše športno društvo nima šponsorja, kot jih imajo nemški kljubi na Koroškem.
Od ustanovitve namiznoteniške sekcije pa vse do danes skrbi za prevoz igralcev in za vse, kar je povezano s tekmovanji dr. Avguštin Brumnik. Ogromno časa žrtvuje za namizni tenis in ne vem, če bi naše moštvo brez njega lahko bilo tako uspešno. Ne gre nam za nobeno slavo ali ugled, temveč gre za gojitev slovenske besede in za pogovor. S tem, da tekmujemo širom Koroške, dokazujemo, da Slovenci še živimo. Da pa bomo lahko z našim delom nemoteno nadaljevali, so potrebna denarna sredstva in smo hvaležni za vsako podporo. Seveda pa bi potrebovali tudi trenerja, ki nas bi opozarjal na napake, ki jih delamo in jih skušal z nami popraviti.
2. RAZRED VZHOD
1.	ESVSt. Veit	13	13	0	0 112:18 26
2.	SŠK Obir	13	11	1	1 106:24 23
3.	SV Šentlenart	13	10	2	1 104:26 22
4.	Liebenfels	13	9	1	2 84:41 19
5.	DSG Borovlje	13	8	1	4 88:42 17
Z Našim tednikom v SCHLADMING
Za svetovno smučarsko prvenstvo je Naš tednik skupno s tovarno smuči ELAN na Brnci in avtobusnim podjetjem LINDE organiziral vožnjo v Schladming!
Avtobusi bodo vozili v nedeljo, 31. januarja 1982 (smuk moških) in v nedeljo, 7. februarja 1982 (slalom moških).
Postaje:
Celovec/glavni kolodvor ob 7. uri Beljak/glavni kolodvor ob 7.30 Spittal/glavni kolodvor ob 8.00 Šmohor/Hans Gaser Pl. ob 6.00 Čajna/avtobusna postaja ob 6.30 Podklošter/avtobus. post. ob 6.45 Brnca/avtobusna postaja ob 7.00
Cena: 250.— šil. (vsak dobi tudi vetrovko/Allvvetterjacke tovarne ELAN) — 190.— šil. (brez vetrovke). Vstopnice za smuk in slalom lahko kupite v avtobusu — stane približno 100.— šil. Otroci plačajo le polovično ceno.
Če se želite peljati v nedeljo z nami, nam to sporočite telefonično do petka, 29. januarja, do 17. ure: Naš tednik, 04222/72565-22. Za 2. vožnjo, t. j. 7. februarja, pa se lahko javite pismeno ali telefonično do najkasneje 5. februarja, do 17. ure.
Iščemo prodajalko za tekstilni in kozmetični oddelek. Pogoj: nemški in slovenski jezik.
Prijave prosimo pismeno na SUPERMARKET Blažej,
9150 Pliberk.	( + )
Cenjeni bralci, dragi rojaki!
Kot smo poročali že v prejšnji številki Našega tednika, smo odprli pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu konto, na katerega lahko prenakažete podporo Slovenskemu atletskemu klubu. Številka konta: 33472, šifra „1000 x 200“.
Vsi ljubitelji športa in seveda vsi tekmovalci z veliko radovednostjo čakajo na dneve, ki so za vsakega nekaj izvenrednega, nekaj posebnega. Na svetovnem smučarskem prvenstvu v Schladmingu bodo tekmovalci segali po „zlati kroni". Biti sve-
tovni prvak je najvišje odlikovanje, ki ga športnik lahko doseže. Vsak bo dal od sebe vse, kar zmore, toda le eden bo lahko postal prvi. Avstrijci so se na svetovno prvenstvo pripravili še posebej, kot je dejal Kahr, saj je svetovno prvenstvo na „domačih tleh". Avstrijci ima[o s tem tudi gotovo prednost. Če že ne drugega, imajo vsaj moralno podporo tisočih navijačev, ki bodo z velikim pričakovanjem sledili poteku svetovnega prvenstva in čakali v cilju na „avstrijskega svetovnega prva-
ka". Toda, kot se je zgodilo ob takih velikih prireditvah že neštetokrat, je lahko prevelika evforija za tekmovalce bumerang. Zato so se avstrijski smukaši odločili, da se bodo, kolikor bo le mogoče, umaknili „svetovnemu živžavu".
Medtem, ko je pri ženskih tekmovalkah v tehničnih disciplinah pravzaprav po logičnosti najboljša že določena, bo smuk moških gotovo še bolj zanimiv. Stock, Klammer, VJeirather, VJirnsberger in „ rezervi st" Hof-lehner — vsak od njih lahko postane svetovni prvak. Gotovo pa je konkurenca pri moških smukačih večja, kot pri tekmovalkah ženskega spola. Po odličnem uspehu zadnjega tekmovanja (smuk moških) v Wenge-nu, ko so avstrijski tekmovalci zasedli prva štiri mesta, so za-
čeli Kanadčani, Švicarji in drugi kramljati po vzrokih za tak uspeh svojih kolegov-Avstrijcev. Mnenja so, da ni mogoče, da bi bili Avstrijci boljši smukaši od njih. Po njih mnenju, imajo Avstrijci boljši material, ter, da so neavstrijci zapostavljeni — kar seveda ne drži. Konkurenti se bojijo, da bi avstrijski tekmovalci ob svetovnem prvenstvu uporabljali izboljšan, do danes še neznan material.
Smučarsko prvenstvo v Avstriji lahko primerjamo z nogometnim svetovnim prvenstvom v Argentini.
Domačini so tako rekoč prisiljeni, da zmagajo. In v nobeni drugi disciplini ta pritisk ni tako močan, kot ravno pri smuku moških. Letos so Avstrijci zmagali štiri tekmovanj, le dvakrat je bil uspešen neavstrijec — Kanadčan Steave Podborski. Dvakrat je zmagal VVeirather in po enkrat sta bila na samem vrhu Resch in Klammer. Zato Avstrija pričakuje ravno v tej disciplini zmago domačinov. Klammer je dejal na vprašanje, ali imajo Avstrijci na domači progi prednost, da ne. „Saj se tudi drugi tekmovalci ravno tako lahko pripravljajo na tekmovanje, kot mi." Do nedelje, ko bo šlo za vse ali nič, bodo vsi tekmovalci zdrseli kar osemkrat po „svetovni progi" in skušati najti najboljšo linijo. Kaj bodo dosegli Avstrijci?
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik Jože VVakounig, Vik-tringer Ring 26, 9020 Celovec.
Osnovna usmeritev: Naš tednik je glasilo društva »Narodni svet koroških Slovencev", njegova osnovna usmeritev je določena z namenom društva v smislu § 2 društvenih pravil: Narodni svet zastopa politične, kulturne ter gospodarske pravice in interese Slovencev na Koroškem na podlagi avstrijske ustave, predvsem avstrijske državne pogodbe iz leta 1955 in mednarodnih določil o manjšinski zaščiti.
Uredništvo: Jože VVakounig (glav ni urednik), urednika: Janko Kul mesch in Franc VVakounig; Viktrin ger Ring 26, 9020 Celovec.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohor ja, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek Naroča se na naslov: »Naš tednik" Viktringer Ring 26, 9020 Celovec Telefon uredništva, oglasnega od delka in uprave: 0 42 22/72 5 65 Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana tel. 22 30 23.
Letna naročnina: Avstrija 180.— šil.; Jugoslavija 260.— din.; ostalo inozemstvo 300.— (550.— šil. zračna pošta).
Naj nihče ne misli, da je ples samo priviieg in pravica mladih nog. Slovensko prosvetno društvo „Danica" je vabilo na plesni tečaj za odrasle — in nad dvajset parov se vsako nedeljo zvečer „pod komando“ učitelja Gre-geja Krištofa pridno suče v veliki dvorani Kulturnega doma. Tango, valček, fokstrot, polko in še ostale plese bodo znali udeleženci, ko bo petnajst plesnih večerov mimo in velja, kar je povedal eden izmed plesalcev: „ Pozimi imamo dosti časa, ki ga tako smiselno uporabimo, povrhu pa je še plesna sezona."
Svetovno prvenstvo: prednost za Avstrijce?