c Letno poročilo III. mestne petrazredne deške ljudske šole m obrtne pripravljalne šole Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1901/1902. Založila III. mestna petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisk A. Klein & Cotnp. Letno poročilo III. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne pripravljalne šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na koncu šolskega leta 1901/1902. —— ••——— Založila III. mestna petrazredna deška ljud3ka šola v Ljubljani. Tisk A. Klein & Comp. ' '•. . ! '■ i i : ! ■ ! ■■■ ■"■•: ", 'V-.;:-'" •i J. .it? !■'} s ■: •: .. ; , Ustanovitev šole. Vsled vedno rastočega števila šolskoobveznih otrok v Ljubljani so bile mestne deške ljudske šole tako prenapolnjene, da je morala mestna občina v zadnjih letih najemati šolske sobe v zasebnih hišah. Radi teh in drugih nedo-statkov so po prizadevanju mestnega župana g. Ivana Hribarja in c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, ravnatelja g. Frančiška Levca merodajne oblasti sklenile ustanoviti III. mestno deško petrazrednico in jo nastaniti začasno v zasebni hiši na Vrtači, katero je bila mestna občina vzela po potresu 1895. 1. v najem za osemrazredno slovensko dekliško šolo pri Sv. Jakobu. Ko se je bila ta preselila v novosezidano šolsko poslopje na Sv. Jakoba trgu, otvorila se je dne 16. septembra 1901. 1. III. mestna deška petrazredniea. Ker pa je občinski svet stolnega mesta Ljubljane sklenil prej ali slej sezidati prepotrebno šolsko poslopje za to šolo v središču mesta, je določil c. kr. mestni šolski svet z ozirom na ta sklep okoliše za mestne deške ljudske šole v Ljubljani tako-le: A. Za I. deško petrazrednico: črta od južnega kolodvora po Kolodvorskih ulicah do Šempeterske ceste, dalje čez Obrežno stezo do Ljubljanice, ob Sv. Petra nasipu do Mesarskega mostu, čez most po Kopitarjevih ulicah in Cesar-Jožefovem trgu do Mestnega doma. Ves mestni del, kar ga leži vzhodno od te črte, spada pod A omenjeno šolo. B. Za II. deško petrazrednico: Črta izpod Tranče, čez Hradeckega most, po črevljarskih ulicah, čez Turjaški trg, čez Knežje ulice do Vegovih ulic, odtod do Valvazorjevega trga in po Rimski cesti do Tržaške ceste pri Metki. Kar leži južno od tečrte, spada v okoliš pod B. navedene šole. C. Za III. deško petrazrednico: Mestni del, ki leži med črtama pod A.) in B.). Pod okoliš III. deške petrazrednico spadajo torej sledeče ulice, ceste in trgi: Beethovnove ulice, Bleivveisova cesta, Cesta n a drža vni kolodvor, Cesta na Rožnik, Cigalove ulice, Crevljarske ulice (hiš. 1* štev. 2 in 4), Dalmatinove ulice, Dovozna cesta, Dvorni trg, Dunajska cesta, Erjavčeve ulice, Franc Jožefova cesta, Francovo nabrežje, Frančiškanske ulice, Gosposke ulice, Gledališke ulice, Gradišče, Hilšerjeve ulice, Hranilniška cesta, Igriške ulice, Pred igriščem, Jurčičev trg (vzhodna stran, hiš, štev. 2 in 3), Kolodvorske ulice (hiš. štev. 1, 3, 5, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 21, 23, 25, 27, 29, 31, 33, 35, 37, 39, 41, 43), Kolizejske ulice, Kopitarjeve ulice (hiš. štev. 1), Kongresni trg, Ključan i čarske ulice, Knaflove ulice, Knežje ulice (hiš. štev. 1 in 2), Krojaške ulice, Levstikove ulice, Lingarjeve ulice, Linhartove ulice, Marija Terezija cesta, Marijin trg, Medene ulice, Mestni trg, Miklošičeve ulice, Muzejski trg, Na vrtači, Nunske ulice, Sv. Petra cesta (hiš. štev. 1, 2, 3, 4, 5, 7. 8, 9, 11, 13), Pod trančo (hiš. štev. 2), Pogačarjev trg, Pokopališke ulice, P redil n e ulice, Pred škofijo, Prešernove ulice, Eibje ulice, Rimska cesta (hiš. štev. 2, 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16. 18, 20, 22, 24), Sodnijske ulice, Soteska, Šelenburgove ulice, Šubičeve ulice, Špitalske ulice, Študentovske ulice, Švicarija, Tomanove ulice, Tivolski grad, Turjaški trg (hiš. štev. 4, 5, 6), Tržaška cesta, Vegove ulice (hiš. štev. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 10, 12), Vodovodna cesta (hiš. štev. 24, 26, 28), Vodnikov trg (hiš. štev. 2—6), Wolfove ulice, Židovske ulice, Židovska steza. Šolska poročila. A. Učiteljsko osobje. C. kr. deželni šolski svet je imenoval z razpisom z dne 3. julija 1901, št. 1654, Jožefa Maierja stalnim nadučiteljem, z razpisom z dne 3. julija 1901. št. 1655 pa učiteljem na tej šoli: Janeza Levca, Frančiška Marolta, Karela Simona in Viktorja Jakliča. Pouk v veroznanstvu je knezoškofijski ordinarijat poveril kapelanu pri Sv. Jakobu Ignaciju Nadrahu. Učiteljski zbor ob konca šolskega leta 1901/1902. (Na podlagi osebnega statusa z dne 1. januarja 1902.) Jožef Maier, stalni nadučitelj in voditelj, razrednik II. razreda, je poučeval razen risanja in telovadbe vse predmete v tem razredu in petje v III. a razredu, po 18 ur na teden. Janez Levec, stalni učitelj, razrednik V. razreda, je poučeval razen petja vse predmete v tem razredu, po 24 ur na teden. Frančišek Marolt, stalni učitelj, varih zbirki učil, voditelj cerkvenega petja, razrednik I. razreda, je poučeval vse predmete v tem razredu in petje v V. razredu, po 19 ur na teden. Karel Simon, stalni učitelj, izprašan učitelj risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah, knjižničar šolarske in učiteljske ročne knjižnice, razrednik IV. razreda, je poučeval v tem razredu vse predmete, po 24 ur na teden. Viktor Jaklič, stalni učitelj, izprašan učitelj risanja na obrtnih nadaljevalnih šolah, razrednik III. a razreda, je poučeval razen petja vse predmete v tem razredu in risanje v II. razredu, po 23 ur na teden. Pomožni katehet in pomožni učitelj. Ignacij Nadrah, kapelan pri Sv. Jakobu v Ljubljani, je poučeval verouk v vseh razredih, po 10 ur na teden. Eazen tega je služil šolsko sv. mašo in pripravljal šolsko mladino za sprejem sv. zakramentov. Frančišek Fabinc, pomožni učitelj, razrednik III. b razreda je poučeval vse predmete v tem razredu in telovadbo v II. razredu, po 24 ur na teden. Začasna šolska služkinja: Meta Or taneč. ‘) ölinee 5, Kleče 1, Kose je 1, Siska 43, Vič 5. r. Skupaj » 05 Število učencev 16./IX. 1901 -o OO to i to 1 1 vstopilo Med letom jih je 03 to to i-. 03 izstopilo 1 1 1 i 1 1 1 umrlo to 4*< CD 05 -J cn tO cd cn 05 05 CD 4> O Število učencev 15./VII. 1902 O 1 1 1 1 m O 6—7 let Starost >—‘ 05 H-1 4> 03 to to 4*» .03 GO 05 O 7—12 let oo b-L 05 O 03 H-1 M• 1 12-13 let to -3 rfšj 03 cc 4* M 1 1 13—14 let cn bZ> 1 1 1 1 nad 14 let to 4* cd 03 •*3 o\ to CD Ol 03 05 CD 4* O . rimsko-katoliška Vera 85 03 *4' Ol H*' to o Cn to 05 CD 4* O Slovencev Po narodnosti h* 1 1 1 H-* 1 1 Italijanov co ■ to co 4^ O to o 03 O 05 CM 03 OO v Ljubljani Stanuje jih a * M o» *-*• CD H-1 4^ 4*« to zunaj Ljubljane H* CC 4** >-* cc 05 M -J Cn to 03 to CD prav pridno Šolo jih je obiskovalo OS 05 Z O CD 1 4> H-1 O pridno H* cn « to o H* to o 03 fcf 03 O 50 to M 1 1 1 1 Za vstop v srednje šole se jih je oglasila Statistični pregled učencev na koneu šolskega leta 1901/1902. C Učne knjige v šolskem letu 1901/1902. I. razred. Verouk: Mali katekizem, cena 30 h. — Slovenski jezik: Razinger-Zumer, Abecednik za slovenske ljudske šole, 40 h. — Računstvo: Dr. Fr. vitez Močnik, Računica, I. stopnja, 30 h. :■. : "V.: ■ : ■; '.‘j II. razred. Verouk: Mali katekizem, 30 h. -— Shovenski jezik: Razinger-Zumer, Prvo berilo in slovnica, 48 h. — Računstvo: Dr. Fr. vitez Močnik, Računica, I. stopnja, 30 h. — Petje: Nedved, Slavček, I. stopnja, 40 h. I • i III. razred. Verouk: Srednji katekizem, 64 h. —'Slovenski jezik: Josin-Gangl, Drugo berilo in slovnica, 80 h. — Nemški jezik: Schreiner-Bezjak, Prva nemška vadnica, 70 h. — Računstvo: Dr. Fr. vitez Močnik, Računica, II. stopnja, 40 h. — Petje: Nedved, Slavček, II. stopnja, 40 h. } I«-.-"'? ■ 'j | - . ' •; ' • \y i t IV. razred. -■ i Verouk: Srednji katekizem, 64 h. — Dr. Schuster-Lesar, Zgodbe sv. pisma, 1 K. — Slovenski jezik: Tretje berilo, 80 h. — Andrej Praprotnik' Slovenska slovnica, 64 h. — Nemški jezik.: Schreiner-Bezjak, Druga nemška vadnica, 1 K 60 h. — Računstvo: Dr. Fr. vitez Močnik, Računica, II. stopnja, 40 h. — Petje: Nedved, Slavček, III. stopnja, 60 h. i 'I V. razred. 5 Verouk: Srednji katekizem, 64 h. — Dr. Sehušter-Lesar, Zgodbe sv. pisma, 1 K. — Sv. listi in evangeliji za nedelje in praznike celega leta, 1 K. —-Slovenski jezik: Končnik, Četrto berilo. 1 K 20 h. — Končnik, Slovenska slovnica, 90 h. — Nemški jezik: Schreiner-Bezjak, Druga nemška vadnica, 1 K 60 /*. — Računstvo: Dr. Fr. vitez Močnik, III. stopnja, 50 h. — Petje: Nedved, Slavček, III. stopnja, 60 h. Č. Uredba pouka. Ves pouk je urejen v smislu razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 19. velikega srpana 1885. 1. št. 1232. Porazdelitev učencev v posamezne razrede in oddelke, število učnih ur za posamezne predmete, učni smoter in razdelitev učne tvarine določuje „Učni načrt za petrazredue ljudske šole, na katerih je drugi deželni jezik obvezen predmet“, kateri načrt je bil objavljen z razpisom deželnega šolskega sveta kranjskega z dne 25. kimavca 1886, št. 2339 ex 1884. Po tem učnem načrtu je za posamezne predmete določeno nastopno število tedenskih ur, in sicer: lični predmet R a z r e d I. II. III. IV. V. | Veroznanstvo 1 1 2 2 2 Učni jezik (slovenski) .... 12 10 4 4 8 Drugi deželni jezik (nemški) — — 7 5 5 Računstvo in oblikoslovje . . 7, 4 4 4 4 Prirodoznanstvo — — 1 2 3 Zemljepis in zgodovina . — — 1 2 4 Pisanje — 2 2 2 1 Risanje — 7■ 1 2 2 Petje 7* 7. 7, 7s 2/ /2 Telovadba 2 > /a 7, 2 2 2 Skupaj . . . 19 20 25 26 27 I). Knjižnica. Knjižnica za šolsko mladino je dobila od mestne občine 400 K za ustanovitev in 25 K dotacije za šolsko leto 1901/1902. Učiteljska ročna knjižnica nima stalnih dohodkov. Nakupilo se je: A. Lesar, Perpetua; Wiseman-Zupančič, Fabijola; A. Kržič, Sveta Germana (po 3 izt.); c. kr. kmet. dr., Milosrčnost do živali; Sveta Notburga; Marija, naša pomočnica; L. Dolinar, Izidor, pobožni kmet; J. S., Dobra hči Evstahija (po 3 izt.); Stole-Oliban, Očenaš; Voščilni listi; A. Kržič, Zgledi bo-goljubnih otrok, I. del (po 3 izt.), II. del (po 3 izt.), III. del (po 3 izt.); J. Lavrenčič, Kranjsko v slikah in opisih; Jož. Apih, Naš cesar; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline; F. Erjavec, Domače in tuje živali, I. in II. del (po 2 izt.); III. del (po 2 izt.); H. Schreiner, Fizika; P. F. Hrovat, Kranjska mesta; J. Vrhovec, Zgodovinske povesti (po 2 izt.); Fr. Hubad, Franc Jožefi.; Fr. Hubad, Eudolf Habsburški; J. Alešovec, Kustoca in Vis; Fr. Hubad, Junaki, II. knj. (po 2 izt.); J. Leban, Andrej baron Čehovin (po 2 izt); J. Vrhovnik, Janez Cigler; J. Dimnik, Zlati jubilej; J. Dimnik, t Cesarica Elizabeta; F. Zupan, Naš cesar; Lj Stiasny, Kamnik; J. Dimnik, Pripovedke iz avstrijske zgodovine (po 2 izt.); M. Molek, General Lavdon (po 2 izt.); F. H., Nikolaj Zrinjski (po 4 izt.); J. Alešovec, Vojska na Turškem; S. Hrvojič, Princ Evgenij Savojski (po 4 izt.); S. Hrvojič, Viljem baron Tegetthoff (po 4 izt.); Fr. N., Feldmaršal grof ßadecki; Masslieb-Šarc, George Stephenson; Andrej Hofer; Stanley (po 2 izt.); dr. E. Costa, Postonjska jama; H. Majar, Kolumb, Kortes, Pisaro; J. Dimnik, Avstrijski junaki (po 4 izt.); J. Tomšič, Vrtec 1888, 1889, 1890, 1891, 1892, 1893; Tomšič-Kržič, Vrtec 1894 (po 2 izt.); A. Kržič, Vrtec 1895, 1896, 1897, 1898, 1899, 1900, 1901; A. Stroj, Pomladni glasi IH. zvez.; J. Štrukelj, Pomladni glasi IV. zvez.; F. Finžgar, Pomladni glasi V. zvez.; M. Prelesnik, Pomladni glasi VI. zvez.; E. Lampe, Pomladni glasi VII. zvez.; J. Zore, Pomladni glasi VIII zvez.; A. Ratajec, Pomladni glasi IX. zvez.; F. Kralj, Pomladni glasi X. zvez.; Amicis-Miklavčič, Srce, 4 zvezki, (po 2 izt.); družba sv. Mohorja, Slovenske večernice, zvezek 40., 43., 45., 46., 47., 48., 49., 50., 51., 52.; Fr. Hubad, Pripovedke I. zvez. (po 5 izt.), II. zvez. (po 5 izt.), III. zvez. (po 5 izt.); Jurčič, Zbrani pripov. spisi, II. zvez.; Brezovnik, Zvončeki; V. Slemenik, Križem sveta; F. Zakrajšek, Oglenica (po 6 izt.); J. Parapat, Robinzon (po 7 izt.); Jož. Matejev, Ljubezen do mamice; J. Cigler, Sreča v nesreči (po 4 izt.); A. Kosi, Sto narodnih legend (po 6 izt.); H. Majar, Cvetke; F. Malavašič, Strijc Tomova koča (po 5 izt.); Andrejčekov Jože, Spisi III. zvez., V. zvez.; A. v. B„ Maron; Vrabl, Vstajenje (po 2 izt.); H. Majar, Pravljice (po 2 izt.); Sienkievicz-Miklavec, Za kruhom (po 2 izt.); Spillmann, Ljubite svoje sovražnike (po 2 izt.); Nemcova-Cegnar, Babica; H. Majar, Srečolovec; F. Hoffmann, Bog pomaga (po 4 izt.), Kar Bog stori, vse prav stori, (po 4 izt.), Kako vzgaja usoda (po 4 izt), Peter Prostak; Frisch-Leban, Na različnih potih; F. Hoffmann, čas je zlato (po 5 izt.); Brinar, Medvedji lov (po 2 izt.); Jož. Stritar, Pod lipo (po 2 izt.), Jagode; F. Malavašič, Oče naš; Musäus, Kepoštev; J. Trošt, Pri stricu; Hopfen-Fuhtek, Kako je izginil gozd (po 2 izt.); Freuens-feld, Venček (po 4 izt.); Planinski, Zbirka narodnih pripovedek; Markič, Pripovedke; Erazem Predjamski (po 3 izt) ; Berthet-Sušnik, Sita, Izanami; Domiuicus, S prestola na morišče; Najdenček (po 5 izt.); J. Leban, Pri Vrbovčevem Grogi; F. Haderlap, Orni bratje; Urbanec, Knez črni Jurij; F. H., Pod turškim jarmom; F. St., Cerkvica na skali; Oton Zupančič, Pisanice; E. G angl, Zvonček 1900, 1901; R. Vrabl, (Jujte nas (po 5 izt.); Kredba-Podkrajšek, Izdajalca domovine (po 3 izt.); Pepelka; Trnjeva rožica; Snegulčica; Pravljica o rudeči kapici; Pravljica o obutem mačku; Pravljica o pepelki; A. Kržič, Angeljček 1.—4. zvez., 5.-8. zvez., 1895, 1896, 1897, 1898, 1899, 1900, 1901; E. Vrabl, Sveta noč (po 4 izt.), Božično darilo (po 4 izt.); J. Burger, Evstahij (po 3 izt.); K. Šmid, Nedolžnost preganjana in poveličana, Genovefa, Mladi samotar (po 3 izt.), Timotej in Filemon; J. Krajec, Spisi Krištofa Šmida I. zvez. (po 5 izt.), II. zvez. (po 2 izt.), III. zvez. (po 5 izt), IV. zvez. (po 5 izt), V. zvez. (po 5 izt), VI. zvez. (po 2 izt.), VII. zvez. (po 5 izt.), VIII. zvez. (po 2 izt.), X. zvez. (po 2 izt.), XI. zvez. (po 2 izt.); J. Tomšič, K. Šmida 100 majnih pripovedek (po 3 izt.), Zlati orehi, Peter Rokodelčič (po 4 izt.); J. Leban, Sto beril za otroke, 60 malih povestij, V domačem krogu; F. Nedeljko, Andersenove pravljice (po 4 izt.); A. Brezovnik, Zakaj? Zato! (po 6 izt), Zeleni listi; A. Kosi, Zlate jagode (po 3 izt.), Zabavna knjižica V. zvez. (po 2 izt.), VIII. zvez. (po 2 izt.), IX. zvez. (po 2 izt.); Ehrenberger, Tatarji na Moravskem; P. Despotovič, Hudoben tovariš; Zakoucky, Plemenita srca; A. M. Slomšek, Spisi za mladino I. zvez. (po 4 izt.), III. zvez. (po 3 izt.); A. Praprotnik, Pesmi; E. Gangl, Pisanice; Savinjski glasi I. snop.; L Cernej, Bogdanškova mlada leta; J. Dimnik, Slavoj in Ljudmila; H. Majar, Cvetina Borograjska, (po 4 izt,); M. Devojan, Mladini; A. Kržič, Nedolžnim srcem (po 3 izt.); A. Merhar, Marjetice (po 10 izt.); Gaberšček, Knjižnica za mladino 1. 1902. Več knjig so darovali učenci: Jož. Vončina, A. Kerhin, J. Jančar, A. Sedmak, F. Žnideršič, A. Tiran, A. Obreza in F. Künstler iz IV. razreda; R. Bajec, M. Voje in I. Sluga iz III. b razreda; K. Vrhovec, J. Dolžan in M. Primšar iz V. razreda. Knjižnica šteje: tedaj koncem šolskega leta 1901/1902 — 419 zvezkov. Izposodilo se je tekom leta 116 učencem 1042 knjig. Knjižnica je vpisana v družbo sv. Mohorja in Slov. Matico ter naročena na Vrtec, Angeljček in Zvonček. Ročna knjižnica za učitelje- šteje koncem šol. leta 136 zvezkov. Mladini neprimerni spisi Slov. Matice se vpišejo v knjižnico za učitelje. Nakupilo se je: Dr. E. Witlaczil, Der Unterricht der Naturgeschichte an der Volks- und Bürgerschule (A. Holder, Wien 1897); Mann und Czermak, Spezielle Methodik der Elementarclasse (A. Pichler’s Witwe u. Sohn, Wien 1899); Dr. W. Rein, A. Pickel, E. Scheller, Das erste Schuljahr (H. Bredt, Leipzig 1898); A. Funtek, Obrtno spisje (D. Hribar, Celje 1891); A. Maxa, Rede, Schreib- und Stilübungen (Pichler's Witwe, Wien 1891); F. Frisch, Der Aufsatz in der Volks-u. Bürgerschule (Pichler’s Witwe, Wien 1895); F. Orožen, Metodika zemljepisnega pouka (R. Milic, Ljubljana 1898); J. Liberty Tadd, Wege zur künstlerischen Erziehung der Jugend (R. Voigtländer, Leipzig 1900); J. Gauby, Das Eechnen im ersten Schuljahre (Wagner, Graz 1897); M. Kulka, L. Jehle, .Leitfaden für den Unterricht in den Grundzügen der Gewerbehygiene und Unfallverhütung (k. k. Schulbücherverlag 1901), po 4 iztise; Dr. E. Wiener, Gesundheitsregeln für die Schuljugend (k. k. Schulbücherverlag, 1901), po 8 iztisov; F. Orožen, Ustavoznanstvo (Slov. učit. društvo, Ljubljana 1899); J. Ciperle, Kranjska dežela (Ciperle, Ljubljana 1899); J. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole II in III. stopnja (Blasnikovi nasledniki, Ljubljaua 1893); F. Orožen, Zemljepis za meščanske šole II. in III. stopnja (R. Milic, Ljubljana 1894); F. Orožen, Vojvodina Kranjska (Matica Slovenska, Ljubljana 1901); Pokorny-Erjavec, Prirodopis živalstva s podobami (Slov. Matica, Praga 1881); J. Hubad, Prirodopis za meščanske šole v treh delih, I. del (pl. Kleinmayr in Bamberg, Ljubljana 1892); Močnik, Bezlaj, Geometrijsko oblikoslovje za dekl. mešč. šole (Blasnikovi dediči, Ljubljana 1897); J. Leban, Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli (R. Milic, Ljubljana 1885); Haymerle-Funtek, Zivotopisni obrazi (pl. Kleinmayr in Bamberg, Ljubljana 1895), po 3 izt.; Dr. K. Štrekelj, Slovenske narodne pesmi, 6. snopič (Slov. Matica, Ljubljana 1901); L. Pintar, Zbornik (Slov. Matica, Ljubljana 1901); F. Levec, Knezova knjižnica VIII. zvezek (Slov. Matica, Ljubljana 1901); Zabavna knjižnica XIII. zvezek (Slov. Matica, Ljubljana 1901); E. Lah, Letopis (Slov. Matica, Ljubljana 1902) — skupaj 41 zvezkov. Darovali so: šol. vodja Jož. Maier 64 zvezkov (knjige Slov. Matice), učitelj K. Simon 2 zvezka, učenec J. Vončina iz IV. razreda pa 29 zvezkov — skupaj 95 zvezkov. Knjižničar: K. Simon. E. Zbirka učil. Za nakup učil je dobila šola od mestne občine 1700 K, poleg tega pa še 70 K dotacije za šolsko leto 1901/1902. Učila, ki so se nakupila ali pridobila potom daril, so sledeča: 1. za vero nauk: 1. J. Heinemann — Freiburg in Breisgau, Herder, 40 podob za verouk na na ljudskih šolah; 2. Fritz Roeber — Avgust Basel, Düsseldorf, 14 velikih bibličnih podob za šolo in dom. 2. za jezikovni pouk (nazorni nauk): 1. Karel Jansky — Tabor, 20 podob za nazorni nauk (po 2 izvoda); 2. Kehr-Pfeiffer — Gotha, 18 podob k Hey-Speckterjevim basnim, z besedilom; 3. Edvard Hölzel — Dunaj, 4 letni časi; 4. Žumer-Eazinger — Ljubljana, 25 stenskih tabel za čitalni pouk; 5. Karel Salus — Jansky, Tabor, pravilno držanje peresa pri pisanju (2 izvoda); 6. Eschner-Pichlers Witwe, Dunaj, podoba terilnice in statve; 7. Družba za razmnoževalno umetnost — c. kr. zaloga šolskih knjig, -Dunaj, Pole s podobami za šolo in dom, I. in II. serija po 25 podob; 8. prerez ladje parnice; 9. model mlina; 10. model statve; 11. mišja past; 12. raglja; 13. kolovrat z vso opravo in s predivom; 14. stenska ura; 15. zbirka kmetijskega orodja: plug, brana, motika, lopata, srp, kosa, grablje, cepec, senene in gnojne vile, krevlja, pralica; 16. tabla za sestavljanje čitalnih vaj; 17. predalnik s 321 črkami za sestavljanje čitalnih vaj. 3. za računstvo in oblikoslovje; 1. 208 kock za računski pouk; 2. 4 ruski računski stroji; 3. 5 metrov za ponazorovanje navadnih drobcev; 4. 4 metri s čvetero razdelitvijo in 2 meterski palici; 5. J. Ambros-Pichlers Witwe, Dunaj, kvadratni meter (2 izvoda); 6. J. Ambros - Pichlers Witwe, Dunaj, 5 metrov s popolno razdelitvijo, tiskani in nalepljeni na deščice za obešanje na steno; 7. J. Ambros-Pichlers Witwe, Dunaj, stotna razpredelnica; 8. krožna ploskev za ponazorovanje navadnih drobcev; 9. 2 stavka medenih utež; 10. železne uteži; 11. tehtnica s stojalom; 12. sod, držeč 1 hektoliter; 13. 6 votlih mer za tekočine; 14. 5 votlih mer za suho robo; 15. razstaven lesen kubični decimeter: 16. votel pločevinast kubični decimeter; 17. kubični meter. 4. za prirodopis: 1. Linnea-Berolin, nagačeni sesavci: netopir, veverica (daroval učitelj g. Viktor Jaklič), jež, krt, dihor, hermelin, podlasica, hišna miš — nagačene ptice: siva vrana (daroval učitelj g. Viktor Jaklič), poljska vrana, sraka (daroval učenec V. razreda Anton Verbič), kragulj, mala uharica, kukavica, črna žolna, zelena žolna, srakoper, kos, slavec, stržek, tašica, sinica, škrjanec, vrabec, ščinkovec, škorec, šoja, lastavica, prepelica, sloka, siva čaplja, divja raca, skobec, kavka; — preparati v špiritu: rega s popolno preobrazbo, rjavi hrošč s popolno preobrazbo, bučela s preobrazbo, gad, modras, belouška, slepec, zelen kuščar, martinček, smokulja, močarilec (dar g. nadučitelja Fr. Kovača), ostriž, postrv, ščuka, karp (nagačen); 2. zbirka 25 vrst ptičjih jajčkov; 3. gnezdo škrjanca, ščinkovca, konopljenke in stržka; 4. glogov belin s preobrazbo; 5. kapusov belin s preobrazbo; 6. prazno satovje bučele (daroval šol. vodja Jož. Maier); 7. zbirka prirodnih teles, semen, pridelkov: fižol, rž, pšenica, ječmen, oves, ajda, proso, turščica, hmelj, lan (povesem, seme in predivo), konoplja (seme in predivo), leča, grah, bob, pečke; 8. platneni in bombaževi izdelki, 4 vrste; 9. plodovi bombaževca, bombaž, bombaževa tkanina in bata (podaril učenec I\T. razreda Frančišek Zajec); 10. štrena bombaža in 8 uzorcev bombaževih izdelkov (podaril šol. vodja J. Maier); 11. zbirka bombaževih in volnenih izdelkov (daroval šol. vodja J. Maier); 12. konopnena preja in konopneni izdelki (daroval šol. vodja J. Maier); 13. ovčja volna z malim ražčehačem (daroval šol. vodja Jožef Maier); 14. šiške, posamezne in v skupinah (nabral varih); 15. ovčje krzno, ovčja jerhovina. bela in zelena spredena volna (daroval šol. vodja J. Maier); 16. zbirka mineralij: apnenec in živo apno (pridobil šol. vodja J. Maier) — 10 uzorcev različnega mramorja (5 uzorcev daroval varih) — kapniki iz Posto-jinske jame (daroval šol. vodja J. Maier) — okamnele srčne školjke (daroval učitelj g. Anton Coriary-Pliberk) — 9 vrst svinčene rude (sijajnik, rumeni in beli svinčenec, drstev — (daroval učitelj g. Anton Coriary - Pliberk) — kos grafita — več kosov pirita — razne železne rude, rjavi železovec, svetli že'ezovec, manga-novec (daroval šol. vodja J. Maier), — cink in cinkova pločevina, bakrena pločevina, med, cinober, zlata in srebrna pena, nikel (daroval šol. vodja J. Maier) — Vs kile živega srebra — kresilni kamen (5 kosov daroval šol. vodja J. Maier) — morska pena, salovec (daroval učitelj g. Karel Simon) — žeplo v kosih in žepleni cvet — kamena, varjena in morska sol; magnetit. 17. uzorci železnih izdelkov, skupaj 520 komadov (darovala kranjska industrijska družba na Jesenicah); 18. uzorci svinčenih izdelkov: pločevina, žica, cevi, svinčenke, zajčarji, minij, lošč, i. dr. (daroval učitelj g. Anton Coriary-Pliberk); 19. stekleničica smodnika; 20. črke za tisek (daroval varih); 21. rogovje srnäka; 22. razstaven model očesa, ušesa in srca; 28. Leutemann-Pichlers Witwe, Dunaj, 57 velikih podob za prirodoznanski pouk; 24. Eschner-Wenzel, anatomične stenske table; 25. Goering-Schmidt-Pichlers Witwe, Dunaj, ptuje kulturne rastline, 5 stenskih tabel; 26. M. Eschner-Pichlers Witwe, Dunaj, 8 tdhnologičnih stenskih tabel z besedilom; 27. skala za določitev visočine učencev z navodom in poukom o človeški visočini (Fröbelhaus - Draždani); 28. strupene rastline, posajene v lončenih posodah: a) navadni volčin (Daphne Mezereum), b) črni teloh (Helleborus niger), c) volčja črešnja, (Atropa Beladona), c) volčja jagoda (Paris quadrifolia), d) črni zobnik (Hyosciamus niger) e) kmetski tobak (Nicotiana rustica); 29. ptičja valilnica. 5. za prirodoslo v j e: 1. železna palica za ponazorovanje razširjenja toplote; 2. železna krožna ploča za ponazorovanje razširjenja toplote po razuih kovinah ; 3. krogla z obročem na stojalu; 4. železna in cinkova palica; 5. dva aparata za dokaz razširjenja plinov; 6. šest toplomerov; ■ ......... 7. 15 razno opravljenih cevi za ponazorovanje naprave toplomera; 8. dva toplomera (na oknih); 9. navadna in tlakovna sesaljka; 10. model potapljalskega zvona; 11. priprost in sestavljen Heronov vodnjak; 12. Heronova buča; 13. tri enostavne steklene brizglje; 14. štiri različne natege: 1 zavita, 2 sesalni in 1 za otrovne kapljine; 15. steklenica z lijem za dokaz neprodirnosti; 16. dve cevi za ponazorovanje naprave tlakomera; 17. Torieellijev aparat; 18. tlakomer; 19. občujoče posode; 20. prerez parnega stroja; 21. model parnega stroja; 22. stojalo za Torieellijev aparat, svetilka za špirit, železna pilovina; 23. stanijol; 24. podkovni in paličasti magnet; 25. magnetna igla in kompas; 26. palica za magnetiziranje; 27. predmetnica in priočnica; 28. razstaven aparat za pouazorovanje daljnogleda, obstoječ iz 11 leč; 29. steklena in smolna paličica za vzbujanje elektrike; 80. elektrofor z lisičjem repom; 31. Lejdenska steklenica; i 82. glasbene vilice; 33. svinčnica; 34 stojalo za fizikalne poskusfe z 8 različnimi nastavki. 6. za zemljepisje: Orožen - Haardt, stenski zemljevid Kranjske (2 izvoda); Orožen - Haardt, stenski zemljevid Avstro - Ogrske (2 izvoda); Orožen-Haardt, stenski zemljevid Evrope; Orožen-Haardt, zemljevid Palestine; načrt Ljubljane (risal učitelj Karel Simon); grb Kranjske in Ljubljane; človeška plemena; Ferdinand Hirt, glavne oblike zemeljskega površja; Budolf Schmidt, 3 stenske table za matematični zemljepis; Umlauft-Trentin, 4 podobe avstrijskih narodov; Lehmann, 21 zemljepisnih slik; J. Langel, sliki cerkev sv. Stefana in sv. Petra; Orožen, globus s slovenskim besedilom (dar mestne občine). 7. za zgodovino: 1. Podoba razvaline Habsburg v okviru: 2. rodokaz cesarske rodbine, slika v okviru; 3. star rokopis na pergamentu, (daroval šol. voditelj J. Maier); 4. Gerasch - Rusch, 2 zgodovinski stenski tabli; 5. J. Mayerhofer, 14 podob slavnih zgodovinskih mož v okviru: Henrika II., Rudolfa Habsburškega, Maksimilijana I., Marije Terezije, Jožefa II., grofa Star-hemberga, Evgena Savojskega, Lavdona. nadvojvode Karela, Radeekija, Tegetthofa, Andreja Hoferja, Jožefa Haydna in Jožefa Resslja; 6. Lehmann, 3 kulturno-zgodovinske slike; 7. Lohmeyer, 2 zgodovinski stenski tabli; 8. Becker-Geiger, 7 zgodovinskih stenskih tabel: 9. J. Langel, 2 zgodovinski podobi. 8. za risanje: 1. zbirka likov. / > 9. za petje: 1. poldrugovrstni harmonij s premikajočo klavijaturo (tvrdka Jožef Lenarčič-Vrhnika); 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. J6_ 2. A. Nedved: Slavček I.—III.; 3. G. Majcen: Šolske pesmi I.—III.; 4. Cerkveni napevi za šolsko mladino Varih učil: Frančišek Marolt. F. Zaloga ubožnih knjig. Ta zaloga se popolnuje, oziroma vzdržuje iz podpore mestne občine, c. kr. šolsko-knjižne zaloge na Dunaju in iz podpore knjigotržniee pl. Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani. V tem šolskem letu je štela ta zaloga: CG cu Opomba O) -M t- >co ^ >o tS3 OJ CO Te knjige so se izposodile 164 uceneem 298 Varili tej zalogi: Karel Simon. G. Letopis. Šolsko leto 1901/1902 se je začelo z vpisovanjem dne 16. septembra. Dne 17. septembra je bila sv. maša in dne 18 septembra se je začel redni pouk. Ker je vstopilo v III. razred 88 učencev, šolske sobe pa imajo povprečno prostora le za 50 učencev, je dovolil c. kr. deželni šolski svet z razpisom z dne 30. oktobra 1901, št. 3424, da se otvori temu razredu vzporednica. Pomožnim učiteljem je bil imenovan g. Frančišek Fabinc (razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 19. septembra 1901, št. 781). Šola je imela torej 1 prvi, 1 drugi, 2 tretja, 1 četrti in 1 peti razred, skupaj 6 razredov. Njega c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je z najvišjim odlokom z dne 5. junija 1901 blagovolilo imenovati ravnatelja c. kr. učiteljišča g. Frančiška Hubada, deželnim šolskim nadzornikom. Gospod minister za bogočastje in nauk je z razglasom z dne 8. junija 1901, št. 1346, imenoval c. kr. okr. šolskega nadzornika in profesorja na realki, g. Frančiška Levca, ravnateljem c. kr. učiteljišča v Ljubljani. O. kr. deželni šolski svet je pripoznal nadučitelju g. Jožefu Maierj u šesto, učitelju gosp. Janezu Levcu pa četrto službeno starostno doklado. — Dne 1. oktobra 1901 se je učiteljstvo tukajšnje šole udeležilo slovesne otvoritve nove dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu v Ljubljani. — Dne 4. oktobra 1901 je praznovala šola god Njega Veličanstva presvetlega cesarju Franca Jožefa I. — Dne 19. novembra 1901 se je udeležila šolska mladina sv. maše za rajno cesarico Elizabeto. — Vsled odredbe c. kr. deželnega šolskega sveta so se božične počitnice pričele izjemoma dne 21. decembra 1901. — Dne 9. januarja 1902 se je vršila v telovadnici I mestne deške šole volitev zastopnika v c. kr. mestni šolski svet namesto odstopivšega g. Jožefa Maierja. Izvoljen je bil nadučitelj in šolski voditelj g. Frančišek Gabršek. — Radi epidemično razširjenih ošpic se je prekinil pouk od 2. do vštetega 16. januarja 1902. Ker se je c. kr. okrajni šolski nadzornik, ravnatelj g. Frančišek Levec odpovedal svojemu poslu, so se dne 3. aprila 1902 poslovili voditelji ljubljanskih ljudskih šol od bivšega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika g. Frančiška Levca, in dne 15. maja 1902 so mu člani c kr. mestnega šolskega sveta in učiteljstvo ljubljanskih mestnih šol priredili banket v „Narodnem domu“ ter mu pri tej priliki izročili svojo skupno fotografično sliko. — Glasom razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. marca 1902, št. 920, je bil imenovan c. kr. okrajni šolski nadzornik za krški in litijski okraj, vadniški učitelj g. Anton Maier, c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom v Ljubljani ter nastopil svojo službo J. dan aprila 1902. O. kr. deželni šolski nadzornik g. Frančišek Hubad je nadzoroval šolo dne 29. in 80. aprila, 3. in 7. maja 1902. — Pouk v verstvu je večkrat nadzoroval preč. g. kanonik in stolni dekan Andrej Za meji c. Okrajna učiteljska konferencija mestnih slovenskih in utrakvističnih ljudskih šol je bila 19. junija 1902 v risalnici dekliške osemrazrednice pri sv. Jakobu. Domačih konferencij je imelo učiteljstvo v teku leta 13, pri katerih seje obravnavalo o došlih razpisih in ukazih, o šolskem redu, o sanitarnih razmerah tukajšnje šole, o reviziji normalnega učnega načrta, o učnih uspehih in napredku pri pouku, o nakupu učil, o oproščenju plačevanja ukovine in o drugih šolskih stvareh. Posamezni razredi so se vodili večkrat v prosto prirodo v svrho praktičnega pouka v zemljepisju in spoznavanju prirode ter v ta namen tudi pohajali v deželni muzej Eudollinum. Šolska naznanila so se delila dne 30. novembra 1901, 15. februarja, 30. aprila 1902 in na dan sklepa šolskega leta. Zdravstveno stanje šolske mladine letos ni bilo kaj ugodno, ker se je moral pouk radi epidemično razširjenih ošpic ustaviti za 14 dni. Umrl ni tekom leta noben učenec. Pri vpisovanju v šolo se je 258 učencev izkazalo z izpričevalom o cepljenju koz, 4 učenci pa še niso bili cepljeni. Koze je stavil v šoli mestni zdravnik •2 g. dr. Hlner dne 13. maja 1902, in sicer prvič 4 učencem, v drugič ali tretjič pa 69 učencem. Bogoslužne vaje: Dne 15. februarja 1902 se je sklenilo prvo polletje s sv. mašo. Od 7. dne meseca maja dalje je bila v cerkvi nemškega vitežkega reda vsako sredo in vsako soboto ob 1jiS. uri šolska sv. maša, katero je oskrboval katehet g. Ignacij Nadrah in katero se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom. Pri sv. maši je popevala zborno vsa šolska mladina. Cerkveno petje je vodil in na orgijah spremljal učitelj g. Frančišek Marolt, ki je imel v ta namen večkrat skupne pevske vaje. — Zavod seje korporativno udeležil slovesnega cerkvenega obhoda sv. Rešnjega Telesa pri stolni cerkvi. — Prvo spoved je opravilo 36 dečkov, zakrament sv. birme je prejelo 23 učencev. — Dne 21. junija 1902 je prejelo 33 učencev prvo sv. obhajilo. G. katehet je imel pred sv. mašo primeren nagovor na učence. Te slavnosti se je udeležila vsa mladina tukajšnje šole. K izpovedi in sv. obhajilu so šli učenci tekom leta trikrat. Sola, oziroma šolska mladina je imela mnogo dobrotnikov. Slavna kranjska hranilnica je veledušno darovala v podporo ubogim učencem vsakdanje šole 100 K, rokodelčičein v obrtni pripravljalnici pa tudi 100 K. Iz te podpore so dobivali ubogi učenci pisalno in risalno orodje. — Slavni občinski svet ljubljanskega stolnega mesta je dovolil šoli izredni prispevek 200 K za nakup učnih knjig ter pisalnega in risalnega orodja za uboge učence. Od slavnoistega je dobila šola v dar en izvod Hölzelnove zemeljske oble. — Iz podpore c. kr. šolsko-knjižne zaloge na Dunaju je c. kr. mostni šolski svet odmeril tej šoli ubožnih knjig v vrednosti 10 K 12 h. — Za oddane kupone iz učnih knjig pl. Kleinmayr-Bambergove zaloge je dobila šola knjig v vrednosti 6 K 08 h. — O. kr. deželni šolski svet je poslal šoli več slik „Bilderbogen für Schule und Haus“ v ta namen, da se razdele med naj m ariji vej še učence. — Dne 15. decembra 1901 je bilo v telovadnici I. mestne deške petrazrednice obdarovanih 17 najrevnejših učencev tukajšnjega zavoda z obleko, z obuvalom in z raznim pecivom.. Za ta blagi čin ljubezni do bližnjega ima neumorne zasluge g. cesarski svetnik Ivan Murnik in odbor narodnih dam, njim na čelu gospa dr. Ta včar-jeva. Ubogi učenci so dobivali brezplačno hrano v ljudski kuhinji (2) in v zasebnih hišah (6). Šolsko vodstvo izpolnjuje prijetno dolžnost, ako izreka vsem milim dobrotnikom in podpirate lj e m šole in šoske mladine v svojem in v imenu učencev presrčno zahvalo. Bog povrni! Šolsko leto se je sklenilo dne 15. julija 1902 s slovesno sv. mašo, z zahvalno pesmijo in cesarsko himno. Po sv. maši so se učencem razdelila šolska naznanila, izpustnice in tiskana letna poročila. H. Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblaste^. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 1. julija 1901, št. 451, razglaša na podstavi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 7. junija 1901, št. 1535, da se bode pri podeljevanju denarnih podpor oziralo le na istinito potrebne prosilce. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 21. avgusta 1901, št. 700, naroča šolskemu vodstvu, da poroča koncem vsakega polletja o učencih avgsbur- škega in helvetskega veroizpovedanja. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 27. avgusta 1901, št. 703, prijavlja na podlagi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 17. avgusta 1901, št 2295, razpis Nj. Ekscelence gospoda ministra za bogočastje in pouk z dne 10. julija. 1901, št. 18651, ki določa, da se ima šolska obveznost otrok ogrskega državljanstva, bivajočih v kaki kronovini in deželi, zastopani v državnem zboru, presojati le po tudeželnih zakonih. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 17. septembra 1901, št. 768, opozarja na sklep občinskega sveta ljubljanskega z dne 16. oktobra 1900, št. 34462, da morajo zunanje občine za svoje otroke, zahajajoče na mestne ljudske šole, plačevati mestni občini na šolsko leto po 8 K šolnine. Eazpis c. kr, mestnega šolskega sveta z dne 27. septembra 1901, št. 766, obvešča šolsko voistvo o razpisu e. kr. deželnega šolskega sveta z dne 31. avgusta 1901, št. 1351, glede nedovoljene agitacije za razširjevanje šolskih knjig, pisank, številnic, risank in drugih šolskih potrebščin. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. septembra 1901, št. 790, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. septembra 1901, št. 2669, da odločuje o prošnjah neaktivnih častnikov in kadetov za oproščenje od orožnih vaj pristojno domobransko okrajno poveljništvo. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 26. septembra 1901, št. 823, naroča, naj učiteljsko osobje opozarja učence na nevarnost, ki nastane iz prijemanja elektriških žic. Eazpis šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole z dne 29. novembra 1901, št. 50, obvešča na podstavi razpisa c. kr. deželne vlade z dne 22. novembra 1901, št. 19179, o odredbi c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z dne 30. oktobra 1901, št. 81455, da se smejo na obrtnih nadaljevalnih šolah rabiti le učni pripomočki, ki so odobreni od c. kr. ministrstva, in vzorci, izdani od risarskega urada na avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo. Eazpis šolskega odbora obrtne nadaljevalne šole z dne 18. novembra 1901, št. 49, razglaša odredbo c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z dne 4. oktobra 1901, št. 7701 (razpis c. kr. deželne vlade z dne 12. novembra 1901, št. 19393), glede pouka o najvažnejših občih zdravstvenih pravilih in o obrtni higijeni na obrtnih nadaljevalnih šolah. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 8. januarja 1902, št. 7, določa na podlagi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 19. decembra 1901, 2* št. 3131, da je v ljudskih šolali rabiti slovensko in nemško slovniško terminologijo, izmed latinskih izrazov pa le one, ki so že obče sprejeti v šolske knjige. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. januarja 1902, št. 41, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 12. januarja 1902, št. 41, da je z vso odločnostjo postopati s šolskimi zamudami na ljudskih šolah. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 24. januarja 1902, št. 56, ukazuje, da je izvršiti revizijo normalnega učnega načrta z dne 25. septembra 1886, št. 2439 iz 1. 1884. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 23. januarja 1902, št. 49, prijavlja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 14. januarja 1902, št. 3737 ex 1901, kako je postopati pri začasnem nameščanju učiteljskih služb in pri razpisavanju učiteljskih mest v stalno nameščenje. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 12. februarja 1902, št. 113, opozarja na dotična zakonita določila, kako je postopati, kadar zboli kak otrok za nalezljivo boleznijo. Eazpis mestnega magistrata z dne 24. februarja 1902, št. 7330, odreja, da bode zanaprej šolsko mladino na mestnih ljudskih šolah oproščal od ukovine c. kr. mestni šolski svet. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 29. februarja 1902, št. 160, določa, da se ima redni in izredni pouk v krščanskem nauku vršiti vedno v šolskih prostorih. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 7. marca 1902, št. 211, obvešča šolsko vodstvo, da je glasom razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. februarja 1902, št. 519, v bodoče opuščati izdajanje šolskih naznanil na meščanskih šolah koncem IV. četrtletja. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 4. aprila 1902, št. 269, naroča na podstavi razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. marca 1902, št. 816, da je nova pravila za nemški pravopis v najvišjih razredih že tekom tega šolskega polletja primerjalno poučevati. Eazpis e. kr. mestnega šolskega sveta z dne 10. aprila 1902, št. 278, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 29. marca 1902, št. 802, ki določa, da sodeluj tudi šola pri boju proti alkoholizmu. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 10. aprila 1902, št. 282, obvešča o razpisu c. kr. ministrstva za bogočastje in pouk z dne 12. marca 1902, št. 3330, da je omejiti neopravičeno menjavo in preveliko različnost šolskih knjig in učil. (Eazpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dn^ 26. marca 1902, št. 907.) Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. aprila 1902, št. 234, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 25. februarja 1902, št. 709, kako je preurediti ponavljalne šole. Eazpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 29. aprila 1902, št. 254, naznanja, da je bil glasom razpisa c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 20. marca 1902, št. 920, g. Anton Maier imenovan c. kr. okrajnim šolskim nadzornikom za slovenske in utrakvistične ljudske šole v Ljubljani, ter da je nastopil svojo službo dne 1. aprila 1902. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 7. maja 1902, št. 365, prijavlja razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 28. apri'a 1902, št. 1191, da se je v uradnem poslovanju c. kr. mestnega šolskega sveta od 1. januarja 1908 nadalje ozirati na novi nemški pravopis. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 3. junija 1902, št. 421, naznanja razpis e. kr. deželnega šolskega sveta z dne 26. maja 1902, št. 1511, ki nanovo ureja počitnice med šolskim letom. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 7. junija 1902, št. 442, razglaša razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 26. maja 1902, št. 417, po katerem je nadomestiti zaradi ustavljenega pouka zamujene šolske dni ob prostih četrtkih v času, ko ni ponavljalnega pouka. Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. junija 1902, št. 485, priobčuje razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 31 maja 1902, št. 345, da je za okrajno učiteljsko konferenco pismeno izdelovati metodiška in pedagoška vprašanja, da se je vestno pripravljati na pouk, da je pred začetkom šolskega leta razdeliti učno tvarino na četrtletja, mesece in tedne in daje spisovati dnevnik. J. Začetek šolskega leta 1902/1903. Šolsko leto 1902/1903 se prične dne 16. septembra 1902 s sv. mašo in z rednim poukom. Vpisovanje bivših in sprejemanje novih učencev bode dne 13., 14. in 15. septembra 1902 v šolskem poslopju na Vrtači. Zglašati se je s šolskim naznanilom in krstnim listkom. — Kdor pa še ni pohajal te šole, se mora izkazati tudi z izpričevalom o stavljenju koz. V Ljubljani, 15. dan julija 19j2. ■\7* od-st-vo. -JUj . mJj fR!Jt 1 < I M» - II. !-»i J.ji.: Imenik učencev.") ■;i i .s ! i ,i* ChUj r I. razred, Arnšek Jožef — Ljubljana. Borštnik Pavel — Ljubljana. Burger Silvin -n- Kostanjevi«». Cimperman Jakob — Ljubljana. Cuznar Anton — Ljubljana. Cvetko Jožef — Ljubljana. Dolenc Janez — Malo Ubelsko. Franz Karel — Trst Fajgelj Frančišek — Ljubljana. Gabršek Frančišek — Ljubljana. Hudnik Albin — Ljubljana. Jenko Janez — Bršljn pri Nov«w ‘mestu. 1 Jugovič Frančišek — Ljubljana. Juvane Jožef.— Ljubljana. Kavči« Jožef - Vrhnika. Kobilica Frančišek — Ljubljana. Kostanjevec Stanislav — Col pri Vipavi Košir Melhior — Ljubljana. Kunc Stanislav — Ljubljana. Kremžar Stanislav — Ljubljana. Kveder Stanislav — Ljubljana. Magister Jožef — Ljubljana. Matko Frančišek — Ljubljana. Matjašič Frančišek — Ljubljana. Modic Vitko — Ljubljana. Oblak Karel — Ljubljana. Pogačnik Matija — Ljubljana. Poliick Emil — Ljubljana. Pollick Jožef — Ljubljana. Premelč Bogomir — Ljubljana. Ropret Frančišek — Ljubljana. Saje Janez — .Ljubljana. Slatnar Frančišek — Ljubljana. Schubert Leon — Ljubljana. Tominšek Stanislav — Celje. Traven Viljem — Kupenec pri Zagrebu. Ulčar Peter — Radomlje. Vodč Ferdinand — Glince. Vreček Janez — Ljubljana. Žargi Ciril — Ljubljana. II. razred. Bizjak Viktor — Ljubljana. Cimperman Ivan — Ljubljana. Curk Rudolf — Trst. Camernik Janez — Vič. ČoS FranžlSek — Perovo pri Šmariji. Dovč Valentin — Ljubljana. Dovgan Viktor — Trbiž. Golmajer Ciril — Ljubljana. Homovec Matevž — Ljubljana. Horvat Frančišek — Ljubljana. Jean Maks — Ljubljana. Kadunc Frančišek — Ljubljana. Kleinlerclier Friderik — Domžale. Koporec Konrad — Ljubljana. Kozlevčar Ferdinand — Ljubljana. Kanay Konstantin — Brno (Moravsko) Kušar Albin — Sežana. Legan Jožef — Ljubljana. Lesjak Frančišek — Ljubljana. Letnar Rudolf — Ljubljana. Ločnik Rajmund — Ljubljana. Ločniškar Jožef — Šiška. Magister Vincencij — Ljubljana. Mirtič Janez — Ljubljana. More Rudolf — Ljubljana. Povše Anton — Poljane pri Kresnicah. Puc Viktor — Col pri Vipavi. Radovan Janez — Ljubljana. Rainer Jožef — Ljubljana. Rožič Štefan — Ljubljana. Saje Alojzij — Ljubljana. Simončič Ignacij — Ljubljana. Splichal Hubert — Mokronog. Staut Frančišek — Ljubljana. Šavli Andrej — Ljubljana. Schwarz Jožef — Ljubljana. Telavec Jožef — Ljubljana. Trojer Gvido — Ljubljana. Urbančič Rudolf — Ljubljana. *) Debelo tiskani so odličnjaki. III. a Arnšek Janez — Ljubljana. Baraga Ludovik — Ljubljana. Cepuder Milan — Leskovec. Cuznar Herman — Šiška. Černe Andrej — Kranjska gora. Deghenghi Henrik — Pulj. Deu Viktor — Ljubljana. Dobrlet Frančišek — Šiška. Drenovec Alojzij — Šiška. Fajdiga Pavel — Ljubljana. Ferjančič Srečk« — Ljubljana. Gaspari Eberhard — Komen (Primorsko). Graul Viktor — Šiška. Gregorc Janez — Podbrezje. Habjan Jožef — Šiška. Hafner Albin — Ljubljana. Hubat Jožef — Ljubljana. Juvan Jernej Koseze. Kadunc Jožef Ljubljana. Kavčič Avguštin •- Šiška. Kostanjevec Božidar — Col pri Vipavi. Kovač Jožef — Ljubljana. Kristan Frančišek — Ljubljana. Kržin Frančišek — Dobrunje. Levec Viktor — Dob. Likar Rudolf — Ljubljana. Lindtner Friderik — Rašica. III. b Anžič Anton — Dobrunje. Bajec Rudolf — Zgor. Šiška. Breceljnik Alojzij — Ljubljana. Cimerman Janez — Dolenja vas pri Eibnici. Dimnik Ludovik — Ljubljana. Družnik Aleksander — Ljubljana. Goreč Janez — Ljubljana. Homovec Frančišek — Logatec. Horvat Alojzij — Ljubljana. Keršič Avguštin — Spod. Šiška. Koprivec Andrej — Ljubljana. Korbar Rudolf — Toplice pri Zagorju. Kosirnik Vincencij — Ljubljana. Kuhelj Stanislav — Ljubljana. Kušar Jožef — Lož. razred. Ločnik Viljem — Ljubljana. Matjašič Leopold — Ljubljana. Medič Pavel — Maribor. Mramor Anton — Kališče. Novak Jernej — Šiška. Oblak Herman — Vipava. Obrekar Janez — Ljubljana. Pančur Frančišek — Ljubljana. Petan Jožef — Bukovšek (Štajersko). Pirh Emil — Sisek. Pirnat Jožef — 'Velike Poljane. Pleško Frančišek — Vič. Pogačnik Alojzij — Ljubljana, Požar Alojzij — Ljubljana. Škrinjar Alojzij — Divača. Šuštaršič Anton — Šiška. Tesar Ludovik — Ljubljana. Urbančič Frančišek — Ljubljana. Urbančič Janez — Šiška. Vaupotič Janez — Tržič. Vidmar Jakob — Šiška. Vojska Matija — Ljubljana. Vrečar Adolf — Vevče. Zorš Leopold — Ljubljana. Zupančič Rudolf — Ljubljana. Žirovnik Edvin — Ježica. razred. Lukman Frančišek — Ljubljana. Lutršek Pavel — Dob. Marinče Vincencij — Ljubljana. Mitteregger Janez — Luže pri Št. Juriju. Mohar Anton — Ljubljana. Oblak Ignacij — Ljubljana. Piller Henrik — Trata p. Št. Vidu n. Ljubljp.no. Rožič Ludovik — Ljubljana. Ščerbačič Štefan — Kranj. Tarman Ludovik —- Ljubljana. Tomšič Frančišek — Ribnica. Vodišek Albin — Ljubljana. Vodišek Maks — Ljubljana. Voje Mihael — Ljubljana. Adamič Anton — Kompolje. Aplenc Konrad — Ljubljana. Avsec Vencelj — Igavas pri Ložu. Bar Anton — Ljubljana. Benedičič Janez — Železniki. Bergant Feliks — Ljubljana. Bolha Pavel — Ljubljana. Cuznar Julij — Šiška, čemažar Frančišek — Šiška. Dolenc Oroslav — Ljubljana. Favai Peter — Šiška. Favai Pavel — Šiška. IV. razred. Gašperin Rudolf — Šiška. Habbe Frančišek — Ljubljana. Hercog Janez — Ljubljana. Hercog Jožef — Ljubljana. Hvale Maks — Ljubljana. Ižanec Rafael — Ljubljana. Jančar Janez — Ljubljana. Kerhin Anton — Ljubljana. Košir Maks — Ljubljana. Kožar Jakob — Šiška. Krakar Jožef — Kranj. Künstler Ferdinand — Ponoviče. Lasnik Frančišek — Ljubljana. Legan Frančišek — Ljubljana. Letnar Frančišek — Ljubljana. Magister Frančišek — Ljubljana. Mastek Andrej — Ljubljana. Matjašič Jožef — Ljubljana. Mede Janez — Šiška. Modic Boris — Ljubljana. Nachtigall Frančišek — Borovnica. Nachtigall Rudolf — Borovnica. Obreza Anton — Ljubljana. Petrovčič Jožef — Št. Peter na Krasu Pirkovič Vladimir — Šiška. Praprotnik Avguštin — Ljubljana. Babnik Jožef — Šiška Beltram Oton — Divača. Bivec Alojzij — Zagreb, četnsžar Jožef — Ljubljana, črne Janez — Šiška. Dolžan Jožef — Ljubljana. Drenovec Jožef — Šiška. Favai Karel — Šiška. Fegec Jožef — Sturija. Habbe Alfonz — Ljubljana. Habicht Rudolf — Šiška. Horvat Rudolf — Ljubljana. Hostnik Adolf — Šiška. Jelenec Frančišek — Ljubljana. Jenko Jožef — Ljubljana. Kadunec Anton — Ljubljana. Leben Jakob — Tacen. Legat Mihael — Kallwang (Štaj). Lotrič Matej — Ljubljana. Rotar Karel — Šiška. Sedmak Anton — Koritnica. Simončič Vladimir — Ljubljana. Stelcar Jakob — Kapela. Tiran Anton — Ljubljana. Uran Frančišek — Ljubljana. Vidmar Avguštin — Ljubljana. Vončina Josip Ivan — Ljubljana. Zajec Janez — Ljubljana. Zore Jožef — Ljubljana. Žargi Bogomir — Ljubljana. Žerovnik Pavel — Ljubljana. Žnidaršič Frančišek — Stari trg pri Ložu. V. razred. Makovec Janez — Soteska pri Žužemberku. Mlakar Jožef — Ljubljana. Nachtigall Janez — Dunaj. Primšar Miroslav — Ribnica. Prek Karel — Ljubljana. Pustavrli Karel — Ljubljana Ropret Janez — Ljubljana. Sadar Miroslav — Ljubljana. Sluga Andrej — Vič. Štaincar Milau — Ljubljana. Tavčar Janez — Ljubljana. Urbančič Anton — Ljubljana. Varšek Janez — Vrhnika. Večerin Rudolf —■ Ljubljana. Verbič Anton — Gornja Hrušica. Vrhovec Dragotin — Novo mesto. Žagar Emanuel — Hrastnik. Žargi Stanislav — Ljubljana. Obrtna pripravljalna šola. A. Uredba šole. Z ljudsko šolo je bila v zvezi obrtna pripravljalna šola za take rokodeičiče, ki niso dosti poučeni, da bi obiskovali obrtno nadaljevalno šolo, ki se pa morajo vendar toliko izobraziti, da morejo prestopiti v imenovano nadaljevalno šolo ali pa se po prestanih učnih letih oprostiti obrtnega učenja na podstavi znanja, ki so si ga pridobili v pripravljalni šoli. S šolskim letom 1901/1902 so se uvedli na obrtni nadaljevalni šoli na realki novi pravilniki, ki bistveno prenarejajo učno dobo, učni jezik in učni čas. Vsled tega je nastala potreba, da se primerno: preosnuje tudi tukajšnja obrtna pripravljalnica, ki je združena z obrtno nadaljevalno šolo na državni realki. V ta namen je odredil c. kr. mestni šolski svet- z razpisom z dne 28. septembra 1901, štev. 704, nastopno: 1. Šolsko leto se prične s 1. oktobrom in konča s 30. aprilom. 2. Uči se vsak teden po 6 ur, in sicer ob nedeljah od 9.—12. ure, ob torkih in petkih od 7.—1li9. ure. 3. Učni predmeti so: risanje, slovenski jezik, računstvo in pisanje. 4. Kisanje uče posebno v to vsposobljeni učitelji. V drugih predmetih se učitelji lahko menjajo kakor doslej. Ker se je oglasilo zdatno število rokodelskih vajencev, otvorila se je v prvem oddelku vzporednica. V I. a oddelku so se poučevali manj usposobljeni začetniki, v I. b oddelku pa že bolj naobraženi vajenci. Poučevalo se je torej v treh oddelkih v Ijudskošolskih predmetih s posebnim ozirom na obrtni stan. Razen teh ur so se rokodelčiči vseh oddelkov skupaj poučevali v verstvu ob nedeljah popoldne. Obrtno pripravljalnico sta nadzorovala vladna komisarja g. ravnatelj Frančišek Levec in g. profesor Jožef Vesel. Slavni občinski svet ljubljanskega stolnega mesta je dovolil za šolsko leto 1901/1902 za učne pripomočke in tiskovine na tej šoli 130 K. B Učiteljsko osobje. Jožef Maier, šolski voditelj. 0. Salezij Vodošek je poučeval verstvo po 1 uro na teden. Frančišek Marolt je poučeval vse predmete v I. a oddelku po 6 ur na teden. Janez Levec je poučeval vse predmete v I. b oddelku po 6 ur na teden. Karel Simon je poučeval vse predmete v II. oddelku po 6 ur na teden. C. Učne knjige, i. oddelek. Učni jezik: Bazinger-Žumer, Abecednik za slovenske ljudske šole, 40 h. Josin-Gangl, Drugo berilo in slovnica, 80 h. Računstvo: Dr. Fr. vit. Močnik, Bačunica II. stopnja, 40 /t (za učitelja). II. oddelek. Učni jezik: A. Funtek, Slovensko-nemška slovnica z berilom za obrtne šole, 70 h. Bačunslvo: Dr. Fr. vit. Močnik, Bačunica, III. stopnja, 50 h (za učitelja). Ö. Statistični pregled učencev. Oddelek Število Od vseh vpis. učencev Starost Stanuje jih a u o> > Mater. jezik Obrt 0 p o m n j a vseh vpisanih koncem šolskega leta ostalih je bilo povprečno navzočnih je učni smoter doseglo je ostalo nerazredjenih TO T rH 'S v** 7 co nad 14 let 1 v Ljubljani zunaj Ljubljane ei M *cn O a o GO a j—« S 02 O O) > o 'm italijanski stavbinski | mehanično-tehniški | umetniški | kemično-tehniški >3 © c* CS c- © © ti Cm C3 N | za preskrbovanje obleke | 'St 3 H -e učencev % I. a r. b ii. 53 47 31 48 31 28 84-90 84-00 92-85 26 14 26 2 — — 48 31 28 35 18 19 13 13 9 48 31 28 47 31 28 i 14 8 2 14 1 15 6 3 1 8 2 9 5 2 1 — 8 2 7 4 11 1 1 1 pilna vrsta znači roko-ki so obiskovali šolo i leta, druga številna tiste, ki so med letom pričevala, oziroma izostali. Skupaj 131 107 87-25 66 2 107 72 35*) 107 106 i 36 22 19 2 26 2 -2 2 !ä-2 x» oT S ^ «Sü eä 3 3 3 8 — 3 7 — ►S -g ^5 T* O Ut O Oh > *0 *) Glince 2, Šiška 30, Vič 3. D. Imenik učencev.*) I.a oddelek. Bernik Frančišek — Giince. Bezlaj Frančišek — Pijava gorica. Bizavičar Frančišek — Sp. Šiška. Bizjak Filip — Št. Vid pri Vipavi. Burjak Jožef — Horjul. Blatnik Frančišek — Zdenska vas p. Dobrepolji. Blažič Anton — Dobračevo pri Žireh. Calogovich Janez — Trst Cigler Vincencij — Sp. Šiška. Oimermančič Karel — Fužine p. Novem mestu, čibilj Leopold — Zidani most. Črnologar Filip — Zadlog pri Črnem vrhu. Goja Albert — Dovje pri Železnikih. Goršič Leopold — Ljubljana. Glinšek Alojzij — Ljubljana. Grum Janez — Horjul. Habič Frančišek — Sostro. Ivanc Jožef — Strmec pri Vel. Laščah. Jakopič Tomaž — -Ježica. (Jamnikar Lukež — Borovnica.) Jeras Frančišek — Črnuče. Jerin Pavel — Zg. Tuhinj. Jerneje Anton — Tomačevo. Jert Jožef — Polica. Justin Jožef — Ljubljana. Koncilja Juvencij — Podgrad pri Zalogu. Krušič Peter — Zagradišče. (Kržmanc Frančišek — Giince.) Lebez Janez — Borovnica. Novak Alojzij — Vel. Liplenje. Orehek Janez — Nadgorica pri Črnučah. Pavlič Vincencij — Preska. Petrovčič Alojzij — Horjul. Pir Pavel — Ljubljana. Podobnikar Anton — Dobrava pri Ljubljani. Podbevšek Blaž — Dob. Pretnar Valentin — Bohinjska Bela. Sajovic Janez — Srednjavas. Sever Janez — Črnuče. Skvarča Anton -— Rovte pri Logatcu. Stare Ferdinand — Turnše pri Dobu. Starič Ludovik — Sv. Peter pri Novem mestu. (Škoda Jožef — Javor pri Ljubljani.) Šlosar Frančišek — Dravlje. Štembav Frančišek — Ježica. (Štirn Janez — Zapoge.) Tavčar Pavel — Črnuče. Teran Andrej — Zg. Šiška. Tomšič Janez — Nemškavas p. Ribnici. Trampuš Alojzij — Preska. Velkavrh Anton — Vič. Zupan Jožef — Bohinjska Bela. (Žnidaršič Alojzij — Dobrepolje.) I.b oddelek. Abina Alojzij — Trebelno. Babnik Jožef — Št. Vid. Boltežar Andrej — Zg. Šiška. Brajar Andrej — Vič. Civha Frančišek — Dobrava. Dimnik Leopold — Moste. Dobrlet Peter — Šiška. Furlan Jožef — Cerknica. (Gregorič Jožef — Rakek.) Hren Jožef — Žreče na Štajarskem. (Ipavec Rudolf — Komendo.) Jarc Jožef — Vič. (Jug Ernst — Selo pri Gorici.) Jutršek Frančišek — Kamnik. Kavčič Janez -— Št. Vid. Kladnik Alojzij — Novi Trg pri Kamniku. Koleša Frančišek — Šiška. Košir Janez — Vič. Kožar Jožef — Šiška. Kremžar Leopold — Preserje. (Kunstelj Jožef — Bukovica.) ( Kurent Valentin — Mengeš.) Kurnik Jožef — Srednja vas pri Kranju. Merlak Janez -— Vrhnika. Milavec Frančišek — Cerknica. Mrše Janez — Šiška. Novak Frančišek — Šiška. Novak Frančišek — Breza pri Trebnem. Novak Karel — Oberrolling na Tirolskem. (Penko Frančišek— Št. Peter na Notranjskem.) (Petelinkar Matevž — Kisovec pri Zagorju.) Petkovšek Anton — Zaplana pri Vrhniki. Plaeer Anton — Lokev pri Trstu. Sajovec Janez — Srednja vas. Sevšek Frančišek — Šiška. Smerajc Janez — Prevoje. (Srakar Frančišek — Tomačevo.) Šrakar Janez — Tomačevo. Strožer Jožef — Braslovče. (Šubic Frančišek — Zg. Pirniče.) Šušteršič Anton — Št. Vid. (Ude Janez — Ljubljana.) Valentin Rudolf — Rovte pri Logatcu. Vehar Anton — Dragomer. Vehovec Jakob — Zg. Pirniče. Zadnikar Frančišek — Brdo pri Ljubljani. Zanoškar Frančišek — Dob. *) Oklepaj pomeni, da je učenec med letom dobil izpričevalo in se je oprostil rokodelskega pouka. Avšar Janez — Mengeš. Bradač Feliks — Dvor pri Žužemberku. (Burgar Mihael — Mengeš.) Cestnig Karel — Podgora pri Trstu. (Dacar Anton — Spodnji Tuhinj.) (Dolane Ignacij — Trbovlje.) Florjančič Anton — Sora. Furlan Frančišek — Vrbljene pri Igu. Gregorčič Avguštin — Dvor pri Žužemberku. Goršič Frančišek — Ljubljana. (Hribar Mihael — Goričica pri Domžalah.) Istinič Janez — Logatec. (Jamnik Janez — Turjak.) Kocmur Anton — Ig Kogovšek Janez — Slape pri Zalogu. Levec Matija — Briše pri Kolovratu. II oddelek. (Mandelj Albin — Završnik.) (Mirth Janez — Ig.) (Pavlin Gregor — Beänica.) Pečnik Janez — Dravlje. Pečnik Lovrenc — Ježica. Pegenauf Viktor — Ljubljana. Postišek Avgnštin — Medvode. Eavnik Mihael — Bohinjska Bela. Robežnik Jožef — Dravlje. Salamon Janez — Sevnica. (Skubic Andrej — Lanišče.) Štrukelj Frančišek — Dravlje. Vičič Ludovik — Unec pri Rakeku. (Zdešar Frančišek — Brdo pri Viču.) Žor Frančišek — Moše pri Smledniku E. Začetek šolskega leta 19021903 Šolsko leto 1902/1903 se začne z vpisovanjem dne 30. septembra 1902 in z rednim poukom dne 3. oktobra 1902. V obrtno pripravljalnico na III. mestni deški petrazredniei se sprejemajo obrtni vajenci, ki stanujejo v obližji šole, to je z Viča, iz Šiške in frančiškanske oziroma trnovske fare, kolikor jezadnje naTržaškicesti. Vodstvo. 5jSS@äf ■