CENA 200 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310IZOL OLA
TUDI LIVADE II. JEZIJO OBČANE
str. 4
KDO BO OCENIL RIBIŠKI PRAZNIK? str. 6

TARTINI INCOPO OD VICA DO VICA
NAPIHOVANIE VČASIH TUDI SKOPI

RIBA KA RIBA
(Mef) Naj mi oprostijo balonarji, da njihovo napihovanje pisanih balonov ob letošnjem ribiškem prazniku izkoriščam za zapis o čisto druge vrste napihovanju, ki z baloni res nima nobene zveze.
V mislih imam napihovanje, ki nam je že prišlo v navado do te meri, da celo sami verjamemo v tisto kar govorimo. Že res, da je samozavest pomembna in da če se ne ceniš sam te tudi drugi ne bodo, vendar mora vsako takšno ravnanje imeti svojo mero, ki se ji navadno pravi realnost. Izolani smo postali zadnja leta zelo samozavestni in smo kot nekaj samoumevnega sprejemali pohvale sosedov z leve in z desne o tem, kako domišljeno počnemo stvari, kako se izogibamo nevarnim čerem razvoja, kako gradimo mesto z dušo in podobno. Takšne pohvale seveda godejo in zakaj ne bi nam, toda hkrati bi morali sami pri sebi vedeti, kaj je tista prava mera hvale in kje se začne pretiravanje. Izola namreč ni mesto brez razvojnih težav in občinska uprava ni toliko
fC Banka Koper

28. avgust 2003
boljša od tistih v sosednjih občinah. Tudi z izolsko dušo se ne dogaja vse ravno tako kot govorimo, saj se zdi, da nam je spet več do turističnih številk kot do tega, da bi gradili mesto z identiteto.
Priznati je treba, da smo v Izoli znali poskrbeti za dogodke, ki so nas pripeljali na časopisne strani in v radijske ter televizijske oddaje, vendar se moramo ob tem zavedati še nečesa: Novinaiji niso lokal patrioti in niso nagnjeni k zvestobi državi, občini ali politiki. Prvi trenutek, ko bodo začutili, da nam pohajajo moči ali se bodo zavedli naše realnosti nam bodo obrnili hrbet in jih dolgo ne bo več mogoče speljati na iste limance. Zato velja ob koncu poletja realno in odgovorno pregledati kaj je bilo dobrega in kaj je bilo slabega, to vključiti v vse mogoče strategije in načrte ter končno priznati: Nismo niti boljši niti slabši od drugih. Smo pa Izolani in Izola je naše mesto.
PIŽZERIIA aj^IPAGETERIIA
Ì KOSILA med 11 In U.uro^r _041 /67 59 51
OBALA V MALEM
|	nepremičnine
li	immobili
Šifra	lzola-05/6401110
www.sifra-nepremicnine-sp.si
Kaj vse mora človek početi na tem svetu, danes ribiče preganjat’, jutri sanjat o brodetu, predavat morjeplovcem o ribiških veščinah in reševat' surfiste da ne končajo kje v solinah, pripravljat' tekmovanja, potem delit' pokale, hodit na sestanke, poslušat razne bale, drugim jahte registriram, za plovbo dajem navodila, a moja lastna barka seje že skoraj presušila.
Za Menolo pa časa nikoli ni premalo in tudi za ta praznik gaje dovolj ostalo. Spletal sem verižice za noge in za roke, za ženske pravih let pa tudi za otroke, in vohal kalamare, sardele in brodet večerjal pa bobiče: Povem vam: Riba za umret.
///0V/0
SEERBT (cff/EREBi
IZOLA, tel.: 616 80 00
Izdelki
za zdravo življenje
Tomažičeva 10, Izola
(Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8 -12 Tel.: 640 - 40 - 64
Popotovanja po Istri
PET UR IN OBILO PRIMERJAV
Kljub veliki vročini, ki nas to poletje pesti, smo se odpravili na izlet v notranjo Istro.. Natančnejše v Alejo glagoljašev, ki se vleče od Roča do Huma, nedaleč od Buzeta.
Pozno soboto popoldne smo se ustavili pred ročko srednjeveško trdnjavo, pod obzidjem, prav pod topom, ki je upirjcn proti Čičariji, proti smeri odkoder so se v preteklosti v osrednjo Istro valila nevarna ljudstva. Spomnila sem se Podpeči in Hrastovelj: ista pozicija, le jugovzhodno, od teh krajev. Motorni vlak je pravkar vozil navzdol proti Pulju. Pod Ročem smo ugledali na še dokaj zelenemRočkem polju, njihovo pokopališče.
Spomnila sem se, da so se od tam gori s Čičarije preselili v Korte pred več kot 500 leti najstarejši vaški priimki Grbci, pa tudi Baldo z Lanišča je bil leta 1580 oče kortežanskega župana Urbana Gašperja.
ROČ
Med ogledom Roča sem ga stalno primerjala s Kortami.
Spomnila se se njihovega obiska v Izoli pred več kot 10. leti, ko mi je Ročan rekel: Klanjamo se vaši imenitni zgodovini.
Tedaj so nam Ročani predstavili svojo bogato kulturno življenje in svoj odlični pevski zbor. Danes živi v kraju 200 ljudi in 80 se jih ukvarja z glasbo.
Tej kulturni zvrsti so postavili celo spomenik.
Sobotni izlet me je prepričal v visok nivo njihove skrbi za ohranjanje svoje identitete:
Postali smo pred mestnimi vrati, pogledali grb nad njimi, videli ostanke rimskih lapidarjev, nad njimi pa galerijo. Po največji uličici smo dospeli na glavni trg. Tu so nameščene vse ustanove in spomeniki: osnovna šola, in pomislite, v njej celo glagoljaška akademija, pred njo kip popu žakanu Jurju, za cerkvijo lodža s knjižnico in malim sedežem lokalne oblasti, kip književniku popu glagoljašu Šimonu Greblu. V sredini trga kraljuje cerkev sv. Bartolomeja iz leta 1490 in je mešanica gotike in renesanse z dragocenimi predmeti in vezeninami ter z imenitnimi orglami iz 17,stoletja. Vzporedno s to cerkvijo je še ena iz 12. stoletja, posvečena sv. Antonu Puščavniku, tako kot v Kortah. Cerkev je imela preslico namesto zvonika in je iz glagoljaških časov, tistih zlatih časov slovanskega bogoslužja. Kraj ima še cerkev sv. Roka (zavetnik pred kugami) s freskami. Letos je bila proglašena za nacionalni kulturni spomenik.
Roč je bil v srednjem veku središče istrskega glagoljaštva. Ročani so bili tisti, ki so kupili naKrbavskem polju v Liki glagolski misal in prvega leta 1482 tiskali, morda celo v Izoli. Vanj je glagoljaški duhovnik vzhičeno pripisal:
Vita, vita, naša štampa gori gre.
Tako oču, da naša gori gre.
1482, miseca juna 26 dni.
To bije pisano u grade Izole to piša pop Juri Zakan iz Roča.
Bog mu pomagaj i vsem, ki mu dobro ote.
Z lepimi vtisi smo Roč zapustili in se poslovili od skupine meščanov, ki se je s »čakolanjem« v senci hladila pod drevesi nad obzidjem in družno snovala svoje nove načrte za pevske nastope, za harmonikaški festival in še za kaj. Tako smo spoznali, kaj zmore 200 ljudi, ki na preteklosti gradi svoj jutri..
Mi pa, tudi z ugledno preteklostjo, dovolimo, da nam bo ciklon novega časa popolnoma izbrisal preteklost in se bomo brez vsebine znašli v medsebojnih prepirih, kazajc s prstom, katere barve, da smo in kaj, da smo, in tako kar smelo v prazno korakali naprej! Tako: kortežanska velika šola, ki ima kot prva, vso pravico in dolžnost, da bi postala muzej istrskega slovenskega šolstva, po obnovitvi neusmiljeno propadla, zato ker nas je sram, da bi v kraju imeli tak muzej in da bi stal ta za kustodijo z glagoljaškim napisom popa Jurka izleta 1468.
Tako: marsikdo, in tudi šole, bi si tudi ti dve posebnosti Kort lahko ogledali. Tako: kar hudo nam je, da kortežanska šola izgublja učence, saj nekateri starši pošiljajo otroke v druge - »bolj imenitne mestne šole«, ker se ne morejo vzrasti z okoljem v katerem živijo.
ALEJA GLAGOLJAŠEV
Pod Ročem smo krenili v Humsko vaio - dolino spomenikov glagoljaške književnosti - v Alejo glagoljašev. Na odcepu preberemo, kaj bomo v »aleji« videli in mi smo ogled teh spomenikov pustili za povratek. Usmerili smo se naravnost v 8 km oddaljeniHum.
Na griču pod kostanji je vhod v najmanjše mesto na svetu. V njem prebiva le še 17 ljudi. Nad vhodom vidimo izbrisan glagolski napis, delo režima, ki je brisal sledove istrskega slovanstva. Zdaj ima Hum čudovita bronasta vrata z reliefi, ki ponazarjajo 12 letnih opravil in napis v glagolici in latinici. V njem lahko preberemo dobrodošlico obiskovalcu: Vrata so noč in dan odprta za ljudi, ki stopajo vanj z dobrimi nameni.
V mestu skupina delavcev obnavlja hiše in veliko materiala je pred zgradbami, ki jih nameravajo popraviti. Tu je mogočna cerkev, mestna hiša s skromno lodžo, muzej - galerija, ki že služi namenu. Razstavljeno je nekaj starih predmetov (štedilnik, šivalni stroj, nagobčnik in kip istrskega vola) pa veliko risb, ki so jih izdelali verjetno učenci ročke glagoljaške akademije ali drugih sosednjih šol. Drugi prostor je prodajni: za spominke, glagolske črke in izdelke domače zemlje, od vin in olja, do medu in vloženih tartufov.
Čeprav je v mestu malo hiš, lahko tu prenočite, podaljšate svoj obisk in v blaženem miru uživate, lahko bi rekli v znosni klimi, saj v dolini so izviri Mirne, glavni je v Kotlih. Ne pozabite si jih ogledat v nesušnem času. Uživali boste ob H talnih izvirih in slapovih, ki so ustvarili niz kotličev.
Aleja glagoljašev ima 10 spomenikov književnikom (prvi iz leta 1977), ki so pisali v naj starejši slovanski pisavi glagolici. Pisavo je izumil Ciril za knjige, ki sta jih z bratom Metodom nesla iz Bizanca v 10. stoletju med Slovane v Srednji Evropi, da bi jih podučila o krščanki veri v njim znanem jeziku, ne v latinskem, kot so počeli misijonarji iz zahoda.
Spomeniki se izpod Roča proti Humu vrstijo takole:
*	Stup Čakavskega sabora, sabora, ki je Alejo uredil
*	Stol Cirila in Metoda
*	Katedra Klimenta Ohridskega
*	Glagoljaški lapidarji
*	Klanac hrvatskog lucidara (prosvetljiteljev)
*	Vidikovac Grgura Ninskega (G. Ninski leta 925 nastopa na splitskem cerkvenem zboru proti latinskemu bogoslužju)
*	Uspon Istarskog razvoda (Istrski razvod je srednjeveški pravni spomenik o mejah v Istri)
*	Zid hrvatskih protestanata i heretika
*	Odmarališče žakna Jurja (počivališče so uredila istrska mesta, tudi Izola)
*	Spomenik otporu i slobodi
Več o Aleji najdete v knjižici Josipa Bratulica Aleja glagoljaša, Roč in Hum; izdala Katedra Cakavskog sabora, Roč, 1983.
Fotografije: Bojana Turk	Nada Morato
Razvojni projekt za podeželje
PROJEKT "PO POTEH DEDIŠČINE"
Piranska, izolska in koprska občina so se na pobudo Turističnega društva Skurša iz Svetega Petra odločile začeti projekt »Po poteh dediščine«. Njegov cilj je izbrati naravne in kulturne znamenitosti ter turistične storitve v zaledju Slovenske Istre in jih kot posebno turistično ponudbo predstaviti v zloženki. Občine so za izvedbo projekta pridobile evropska sredstva na razpisu Sklada za male projekte -programa Phare CBC, za finančno pomoč pa bodo zaprosile tudi ministrstvo za kmetijstvo.
Projekt »Po poteh dediščine« bo obogatil turistično ponudbo Slovenskega primorja, saj bo turiste opozoril na manj znane zaledne kraje. Prispeval bo k ekonomski oživitvi podeželja. Pokazal bo, katere dopolnilne dejavnosti bi bilo mogoče razvijati v vaseh in kakšne so možnosti za ustvarjanje novih delovnih mest Načrtovane turistične dejavnosti na podeželju bodo morale biti skladne s trajnostnim razvojem tega prostora in vanj ne bodo smele čezmerno posegati ali negativno vplivati na okolje.
V projektne dejavnosti so se najprej vključile tri obalne občine, za prijavo na Pharov razpis pa so kot italijansko partnerko pridobile še Občino Dolina. Predvideni izvajalec projekta je Regionalni razvojni center Koper, med sodelavci pa so še dr. Marko Koščak iz Območne zbornice GZS Novo mesto, ki ima izkušnje s področja projektiranja slovenskega podeželja, Denis Goja iz Turističnega društva Skurša in prof. Michael Dower, svetovalec Evropskega parlamenta za regionalni razvoj in razvoj podeželja, mednarodni strokovnjak za načrtovanje turizma in turistične ponudbe na podeželju.
Pripravljalna faza projekta se je zaključila v avgusta Pokazala je, da večina turističnih organizacij, združenj in samostojnih podjetnikov s področja turizma podpira idejo in je pripravljena sodelovati pri odkrivanju kulturnih in naravnih znamenitosti, na katere bi bilo obiskovalce slovenske Obale vredno opozoriti. Dejavnosti se bodo nadaljevale v jeseni, ko bodo člani projektne skupine začeli zbirati podatke o zanimivih turističnih točkah. (RRC Koper)
KONEC OBČINSKIH POČITNIC
Občinske pisarne so spet napolnili znani obrazi, potem ko smo v juliju in avgustu lahko spoznavali mlade praktikantke (v glavnem) in ugotavljali, da je oblast feragosto vzela zelo zares.
Zdaj so vsi v glavnem že na delovnih mestih, čeprav se pravo upravno in politično življenje še ni začelo. Kolegij županje Brede Pečan (na njem sodelujejo še trije podžupani) se bo prvič sestal v ponedeljek, takrat se bo verjetno sestal tudi t.i. turistični kolegij, nekateri odbori in komisije občinskega sveta pa so bili že sklicani tudi za ta teden. V septembru se bo sestal izolski občinski svet prav gotovo pa se bodo sestali tudi župani treh obalnih občin.
In katere teme se obetajo za ta jesenski čas? Zagotovo bo najprej na vrsti razprava o tem, kaj storiti ob tako glasnem nasprotovanju predlaganim spremembam zazidalnih načrtov, prav gotovo pa bo na vrsto prišla tudi priprava novega koncesijskega akta za marino, selitev knjižnice in še kaj. Dela zagotovo ne bo zmanjkalo in tudi ohladilo se bo dovolj.
PRESUŠENI PAD ZBISTRIL NASE MORjE
O aktualnih razmerah v morju so se pred dnevi v Trstu pogovarjali italijanski, slovenski in hrvaški raziskovalci morja, ki se povezujejo v okviru projekta Observatorij Severnega Jadrana. Med drugim so ugotovili, da sluzenja morja letos ni bilo in ga tudi ne bo, saj je v morju je zelo malo planktona.
K temu je po mnenju vseh največ prispevala reka Pad (Po), ki je skoraj povsem usahnila, pa tudi pritoki drugih rek ob severnih jadranskih obalah, ki prinašajo sladke in odpadne vode, so skoraj presahnili. Posledica je čisto morje in za spoznanje višja slanost ter nadpovprečna temperatura, tako da znanstveniki napovedujejo kopalno temperaturo ob našem morju še za ves oktober.
OBRNJEN MORSKI TOK
Pojav obrnjenega morskega toka, ki omenja med drugim tudi možnost, da se morski tok obrne na italijansko stran že pri Rovinju oziroma da je pri nas obmjem v obratno smer, gre projektu Dolcevita (Observatorij	za
eksperimentalno geofiziko iz Trsta) in znanstvenikom iz ameriškega državnega urada Office of Naval Research. Ti so že septembra lani v Jadran na različnih mestih spustili več kakor sto posebnih lebdečih oceanografskih plovcev z merilnimi instrumenti, ki vsakih 90 sekund oddajajo svoj položaj in z njihovo pomočjo znanstveniki skušajo ugotoviti povsem nove, nenavadne poti morskih tokov v Severnem Jadranu in posebej v Tržaškem zalivu.
O tem ali je odsotnost voda iz Pada vplivala tudi na poti morskih tokov seveda še ni moč trditi, zagotovo pa je res, da se ob prvih večjih padavinah obeta večje onesnaženje morja, saj bodo vodotoki delovali kot voda ki jo po daljšem času spustimo skozi kanalizacijo. Greznica pa bo prav naše morje.
Zazidalni načrti
PRIPOMBE TUDI NA "LIVADE-ZAHOD"
Zazidalni načrti, ki jih v Izoli sprejemamo v zadnjem času, so kar dobro razburkali duhove v našem mestu in sprožili reakcije javnosti. Izolani si očitno vse bolj glasno prizadevajo, da bi se slišal tudi njihov glas pri oblikovanju podobe našega mesta.
Toliko jasno artikuliranih pripomb kot sta jih doživela zazidalca Livade-zahod ter Prešernova-Drevored l.maja v preteklosti ob takšnih razpravah nismo doživljali. Zanimivo je tudi to, da pri tem ne gre za nekakšno vnaprejšnje in neracionalno nasprotovanje kakršnikoli gradnji ali spremembam na nekem območju. Po pripombah sodeč si želijo ljudje doseči le to, da bi nove pozidave potekale na tak način, da se ohrani ali morda celo izboljša kakovost bivanja na določenem območju in niso več pripravljeni slepo verjeti obljubam gradbenikov in načrtovalcev prostora.
Oglašajo se iz Livad
Tokrat so se oglasili tudi lastniki vrstnih hiš v Livadah ob Južni cesti, ki so nas seznanili z njihovimi pripombami na zazidalni načrt Livade-zahod. Predlagani zasnovi očitajo preveliko gostoto pozidave in premalo zelenih površin, menijo pa tudi, da so objekti previsoki, razdalje med njimi pa premajhne. Pripombe pa letijo tudi na prometno ureditev in parkirne površine.
Pravijo, da so glede na njihove pripombe, ki so jih marca letos podali ob razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin družbenega plana občine Izola za območje Livade-Zahod, pričakovali takšno zasnovo zazidalnega načrta, ki bi bistveno izoljšala kakovost bivanja v njihovih vrstnih hišah, zdaj pa ugotavljajo nasprotno.
Še gostejša pozidava ?
Pozidava v skrajnem zahodnem delu Livad je po novem celo bolj zgoščena v primerjavi s prejšnjim načrtom, kar je vidno že na prvi pogled. Ob primerjavi z že obstoječimi gosto pozidanimi predeli Izole so ugotovili, da takšna zasnova kaže na to, da bo novo naselje po prava asfaltna puščava. Tako kot je to že prostor med objektom »SPAR« in vrstnimi hišami, kjer naj bi ozelenitev zagotavljala zgolj skromna korita in kovinske pergole.
»Ne moremo se znebiti vtisa, da je cilj znanega izvajalca jasen -stisnimo na čimmanj prostora čimveč enot, kako bodo pa ljudje živeli, to ni naša skrb. Sedanja skupina vrstnih hiš, ki je že itak videti kot taborišče, je še povečana, s treh strani pa obdana z načrtovanimi »betonskimi velikani«. Menimo, da si Izola ne sme dovoliti takega odnosa do prostora,« so brez dlake na jeziku zapisali.
Takšen je bil prvotni zazidalni načrt Livade II.
Obkroženo območje je predmet tega zapisa in pripomb občanov.
V novem, spremenjenem predlogu sta vrisana dva niza novih stanovanjskih objektov in stolpiča.
Manj etaž in več prostora med objekti
Na južni strani obstoječih vrstnih hiš naj bi stal najprej niz podobnih objektov, nato pa v razdalji 8 metrov še niz petetažnih objektov. Na severni strani naj bi se obstoječi objekt z marketom v pritličju, nadaljeval v nizu ob Prešernovi cesti. »Naše vrstne hiše bi se tako znašle dobesedno v koridorju med dvema visokima pozidavama,« pravijo stanovalci. Že sedaj je sosedom v gornjih nadstropjih omogočen pogled v atrije, ob takšni pozidavi pa bo pogled v atrije mogoč kar z obeh strani, se pritožujejo. Zato predlagajo, da se nadaljevanje gradnje niza vrstnih hiš v taki zasnovi opusti, zmanjša naj se etažnost objekta na južni strani, njegov odmik pa naj se poveča na vsaj 25 m razdalje od obstoječih vrstnih hiš.
»Za nameček je na vzhodni strani naših hiš predviden še en objekt, ki nas zapira z vzhodne strani, « pravijo in predlagajo, naj se gradnja tega objekta opusti. »Tu naj se raje uredi pot, po kateri bo omogočem lažji dostop do parkirišča ob marketu tudi starejšim in invalidom, prostor pa naj postane zelenica s klopmi ter otroško igrišče. Projektantom predlagamo, naj si ogledajo obstoječo »puščavo« med objekti, da česa takega ne bi več planirali.«
V šolo preko treh prometnic
Lastniki hiš na Južni cesti očitajo projektantom tudi nepremišljeno načrtovanje treh cestnih povezav, ki naj bi v bodoče povezovale Prešernovo cesto in južno obvoznico. Ugotavljajo, da bodo morali otroci iz njihovega stanovanjskega predela hoditi v šolo preko treh tranzitnih cest, zato predlagajo takšno prometno povezavo, ki ne bo omogočala tranzita z motornimi vozili preko stanovanjskih predelov. Za prečkanje predvidene ceste »A« predlagajo ureditev nadhoda ali podhoda, oziroma tako izvedbo ceste, ki bi omogočala zgolj dovoz do šole.
Stanovalci upajo, da bodo pristojni za prostorsko planiranje v občini njihove pripombe preučili in upoštevali. Njihov osnovi namen je predvsem ta, da se pri načrtovanju bodočih predelov ohrani prijazen videz Izole kot zelenega, človeku prijaznega obmorskega mesta. Sprašujejo pa se tudi, zakaj je bila javna obravnava ravno v času dopustov. Ko bo pripravljen nov predlog zazdave, naj se pripravi nova razgrnitev, tokrat v primernejšem času. (Karmen Bučar)
Pogovor o prostoru
PODPIRAM PONOVNO RAZPRAVO O ZAZIDALCIH

(DM) Prostor je drugo največje bogastvo neke lokalne skupnosti Najpomembnejši so seveda ljudje in prav ljudi je treba imeti v mislih takrat, ko se odloča o prostoru. In kdo odloča o prostoru: odločajo investitorji, stroka, oblast, politika in nekaj malega tudi ljudje. Tokrat smo se o ravnanju s prostorom pogovarjali s predsednikom odbora za okolje in prostor izolske občine, in podžupanom Igorjem Franco.
1.	Letošnje poletje je, poleg vremena, dodatno HR 'Mf- ‘£ ;
razgrela tudi javna obravnava treh predlogov sprememb zazidalnih načrtov, ki zajemajo velik del izolske občine. Glede na to, da predsedujete Odboru za okolje in prostor Občine Izola bi bilo pričakovati, da ste pred razpravo ali vsaj ob glasnih	reakcijah občanov	o tej	vsebini
razpravljali tudi na odboru.
- Na odboru še nismo razpravljali, ker se je javna razprava zaključila konec julija, v avgustu pa je bila večina uradnikov in članov odbora na dopustu. Odbor bom sklical v prvi polovici meseca septembra, na seji bom predlagal da se uvrsti predlog KS Halietum, da se javna razprava ponovi. Strinjam se z očitkom, da je bila javna razprava opravljena v neprimernem času , na datum javne razprave pa nima odbor nobenih pristojnosti lahko samo svetuje občinski upravi.
2.	Ena od nalog vašega odbora je prav skrb za racionalno rabo in ravnanje z občinskimi zemljišči in nepremičninami, v tem primeru pa gre, z izjemo Arga, za posege prav na takšnih zemljiščih. Ali Izoli grozi, da jo bomo na hitro razprodali?
-Ta nevarnost je zelo realna v tem trenutku. Naloga odbora ni vrednostno ovrednotit zemljišča (to pristojnost ima odbor za finance) ampak za katero vsebino se bodo ta zemljišča uporabila. Če vzamem za primer zemljišče med Prešernovo in ulicò Okt.revolucije ob vrtcu, kjer se bo sedaj pričela gradnja stanovanjskega bloka: zemljišče je občina pred 2 leti prodala investitoiju za cca.8.000 SIT po m2, če prištejemo k tej ceni še ceno komunalnega prispevka kateri znaša cca.30.000 SIT (odvisno od območja in opremljenosti s komunalno infrastrukturo) in da znašajo cene na trgu GOI (gradbeno-obrtniška-instalacijska dela) cca. 150.000 SIT po m2, si lahko vsak sam izračuna kdo in koliko smetane pospravi v žep. Sem mnenja, da bi morala občina najti drugačni sistem za	gradnjo stanovanj za občane,	ker trenutne razmere	na
nepremičninskem trgu v Izoli niso prav normalne zaradi velikega pritiska iz notranjosti države tako si občani zelo težko zagotovijo stanovanje v mestu, ker cene letijo v nebo in nimajo s stroški izgradnje več nobene povezave.
Zaščitite si posteljne vložke.
Inkontinenčne prevleke
zaščitijo posteljni vložek pri močenju postelje in vas varujejo proti pršicam.
Različnih dimenzij, tudi zarobljene ali po meri.
REVITA
UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas.
Izdelki za zdravo življenje
3.	Z realizacijo predvidenih gradenj, od Livad II. do območja ob Zdravstvenem domu, v trikotniku nad hotelom Delfin in predvsem na območju Arga bi Izola temeljito spremenila svojo podobo starega mediteranskega mesteca. Kdo bi moral skrbeti, da se to ne bi zgodilo: Zavod za naravno in kulturno dediščino ali še kdo?
-	S takim tempom pozidave se jaz ne strinjam in bom tudi nasprotoval, še bolj sporne so pa vsebine na nekaterih območjih (Argo, Livade II in v trikotniku nad hotelom Delfin ). Ker v Izoli potrebujemo vsebine, katere zadovoljujejo potrebe občank in občanov in to so po mojem mnenju stanovanja po zmerni ceni (30-40 stanovanj letno za nakup in 20-30 neprofitnih stanovanj letno) in nova delovna mesta. In ker smo se odločili za razvoj turizma (čeprav strategija turizma še po dveh letih ni izdelana in sprejeta) sem mnenja da bi morala biti ta območja rezervirani za turizem, kar pomeni hoteli, družinski hoteli ali penzioni, zelene in rekreativne površine, počitniška stanovanja oz. vikendi pa nimajo po mojem skromnem mnenju nobene veze s turizmom. To so bolj legitimni interesi investitorja, kateri želi čim hitreje in čim bolj oplemenititi svoj kapital, na katere pa menim da niso enaki željam in potrebam občank in občanov Izole in zato menim da občini in občinskem svetu ni potrebno pristati na te želje investitorjev. Glede strokovnega dela ZVNKD pa sem pričel zelo resno dvomiti po zadnjih dogodkih. Še pred dvemi- tremi leti so pogojevali pozidavo poleg starega zdravstvenega doma z zrcalnim objektom kot je stara stavba ZD in to zato, ker so v ul.l. maja na tisti strani cel niz meščanskih vil, letos pa izdajo soglasje za cca 10x večjo betonsko gmoto v kateri naj bi bila stanovanja. Glede mediteranskega izgleda in izdelkih tukajšnjih arhitektov pa imam svoje mnenje, rezultate pa tako ali tako vsi vidijo in sem prepričan, da ni nekega pretiranega zadovoljstva med občani.
4.	Ali v delo odbora vključujete urbaniste in arhitekte in zakaj se po vašem mnenju stroka tako malo sodeluje v teh razpravah?
-	Pri našem delu sodelujejo
strokovne službe občine katere pokrivajo to področje in zunanji strokovnjaki kateri izdelujejo posamezne prostorske akte. Sem mnenja, da se urbanisti in arhitekti ne odločajo aktivneje nastopati, ker jih je relativno malo na našem področju ter jih je večina poslovno vezanih na investitorje. Šem pa prepričan, da bi morala občina prevzeti način dela ki ga predpisuje Lokalna Agenda 21. To je proces, v katerem lokalne oblasti delujejo v partnerstvu z vsemi sektoiji v lokalni skupnosti, da bi pripravili programe ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja na lokalni ravni. Lokalna Agenda 21 je posebna iz več razlogov:	Mandat za njeno
izvajanje so dali Združeni narodi, v proces pa so se vključile lokalne oblasti po vsem svetu; Priznava ključno vlogo lokalnih oblasti pri vzpostavljanju trajnostnega razvoja na lokalni ravni; Gre za skupno odgovornost na svetovni ravni - to lahko dosežemo z zmanjševanjem naših vplivov na okolje in oddaljene skupnosti ter z delitvijo zamisli in strokovnega znanja z drugimi, zlasti tistimi v državah v razvoju, da bi jim pomagali čim bolj zmanjšati njihove vplive na okolje; Poziva k sodelovanju vseh sektorjev v lokalni skupnosti in podpira lokalne demokratične procese; Je več kot le “zeleni načrt” - gre za povezovanje okoljskih, družbenih, gospodarskih in kulturnih vprašanj ter za kakovost življenja vsega lokalnega prebivalstva. Njeno bistvo pa so ključna načela trajnostnega razvoja:
(1)	Okolje: Fizikalna “nosilna zmogljivost” okolja določa omejitve številnim človekovim aktivnostim in pomeni, da moramo zmanjšati našo porabo naravnih virov. Živeti moramo v okviru teh omejitev, da bomo naš planet zapustili našim potomcem takšen, da bo še naprej lahko nemoteno omogočal njihovo življenje;
(2)	Prihodnost: Naša moralna dolžnost je, da se izogibamo ogrožanju možnosti prihodnjih generacij, da zadovoljujejo svoje potrebe;
(3)	Kakovost življenja: Blaginja ljudi ima poleg materialnih tudi družbene, kulturne, moralne in duhovne razsežnosti;
(4)	Enakost: Bogastvo, priložnosti in odgovornosti bi morali biti enakomerno porazdeljeni med države in med različne družbene skupine v vsaki državi; posebno pozornost bi morali posvetiti potrebam revnih in tistih, ki živijo v slabih razmerah;
(5)	Načelo previdnosti: Če ne vemo zagotovo, kako bodo naše dejavnosti vplivale na okolje, bi morali uporabiti to načelo in dati večji poudarek previdnosti;
Celovit pristop: Reševanje kompleksne problematike trajnostnega razvoja zahteva, da so vanj vključeni vsi dejavniki, ki prispevajo k temu problemu.
-.	:--------- *t:.,v	^
Ribiški praznik 2003
PRAZNIK KOT DRUGA LETA
Letošnji Ribiški praznik je v Izolo spet privabil množico obiskovalcev, njihovo število pa naj bi bilo podobno lanskemu, ko jih je praznik obiskalo 45.000. Bile so sardelice po 400 tolarjev ter brodet in bobici, pa tudi odojki in pleskavice. Bile so stojnice domačih vinarjev in marljivih Cetorank, invalidskih organizacij in društev, pa tudi krama od vsepovsod. Skratka zabava za vse okuse (no, ja, čisto za vse pa res ne...), prevladalo pa je vzdušje običajne veselice.
PETEK
V	petek je bilo kot ponavadi bolj mimo, med spremljevalnimi prireditvami pa je potekal izbor Ribiške kraljice Krono si je po oceni komisije prislužila 19-letna Kamničanka Maša Žorž. Na Lonki so igrali domači Roxie Band, na Velikem trgu pa je obiskovalce zabaval Šraufciger s svojo skupino. Sicer pa je že zaživela Istrska vas v Verdijevi ulici in na Manziolijevem trgu, kjer so nastopili tudi Istrski godci.
SOBOTA
V	soboto se je število obiskovalcev skoraj potrojilo, pa tudi spremljevalnih prireditev je bilo bistveno več. Pa si poglejmo, kaj seje dogajalo.
Balonarjiso zvečer z osvetljenimi baloni popestrili veduto marine in Simonovega zaliva, v zrak pa se zaradi muhastega vetra niso dvigali. So pa v soboto dopoldne opravili tekmovanju v lovu na točke. Na festivalu, ki naj bi postal tradicionalen, je sodelovalo osem ekip, med njimi tudi slovenski prvak Avl Šorn ter viceprvak Rado Petrovič. Mnogi obiskovalci so imeli prvič priložnost, da si od blizu ogledajo balone in se jih celo dotaknejo.
Na prijateljsko tekmo v kuhanju brodeta pa je županske kolege ter obalne glasbenike, povabila županja Breda Pečan. Najboljši brodet so po mnenju strokovne žirije skuhali Korošci (župan Radelj ob Dravi Alan Bukovnik ter občinski svetnik Denis Onuk), ki jim je na pomoč priskočila pevka Aleksandra Čermelj.
Mimo kotlov z brodetom pred gostinsko je okoli 19.ure prišla povorka mladih veslačvArga, ki so pripravili sprevod od kluba do carinskega pomola, kjer je potekal krst novincev. Po zaobljubi, da bodo se bodo smelo spoprijeli s tem garaškim športom, da bodo trenirali namesto starejših in jim nosili sladkarije, so končali v toplem morju in tako postali pravi veslači. Lepa ideja za popestritev dogajanja, ki bi lahko postala tradicionalna. Morda bi bil že čas, da se zgladijo stari spori in bi takšen javni krst doživel veslaški podmladek obeh klubov. Medtem je že minil mini plavalni maraton od pomola do svetilnika, ki so ga letos prvič pripravili člani kluba Menola in CKŠP, na katerem je zmagal Stepan Pinciuc, ki je razdaljo 600 m preplaval v 7 minutah in 40 sekundah.___________________________________________________
DOKONČAJTE ŠOLANJE Z MEMORY
PUM KOPER vpisuje nove člane in članice za šolsko leto 2003/2004! Mlade med 15. in 25. letom, ki niso v redni šoli, so brez službe ali poklicne izobrazbe. S pomočjo mentorjev imajo priložnost dokončati opuščeno šolanje, na ustvarjalen način preživeti prosti čas, spoznati nove prijatelje, si pridobiti nova znanja in odkriti svoje talente.
Vpis bo potekal od 20. avgusta do L oktobra 2003 vsak dan med 8. in 16. uro v Izobraževalnem centru Memory v Kopru, Ferrarska 30, tel.: 631-13-13.
Pred odrom na Velikem trgu se je že zbrala množica, ki je čakala na mirovna pogajanja med Izolo in Piranom. Tokrat sta se o miru med sosedi pogovarjala Giuseppe Tartini in Pietro Coppo, med namakanjem trnkov na strunjanskem pomolu, besedaovala pa sta bolj o politiki, Evropski uniji in občinskih zdrahah, kot o mirovnem sporazumu. Bilo je nekaj duhovirih prebliskov, poznalo pa se je pomanjkanje režiserjeve roke. Salsomania, ki je sledila predstavi je potegnila nekaj najbolj vnetih plesalcev, latinskoameriški zvoki pa so se oglašali na playback. Za vogalom je spet zaživela Ribiška vas, ki naj bi prireditvi dala etno pridih. Po zaslugi društev in posameznikov, ki so s svojim delom prispevali k večji domačnosti praznika, jim je to kar dobro uspelo in pritegnili so veliko obiskovalcev. Cetoranke so ponujale svoje doma izdelane predmete ter okusne bobiče, vinarji Korenika-Moškon, Markovič in Štule ter člani društva Menola, ki so delili nasvete o trnkih in laksih, prikazali izdelovanje vozlov in vsakemu, ki ga je to zanimalo, povedali kaj zanimivega o ribičih in ribištvu. Prizorišče je popestrila glasba Vruje.
Pri ex-Tamarixu je nastopilo nekaj mladih glasbenikov z akustično glasbo, na Lonki se je plesalo ob Faraonih, pred Riviero so zažigali Primorski fantje. Glasno je bilo tudi pred jadralnim klubom Burja in hotelom Delfin, plesalcev pa nikjer ni manjkalo.
Nekaj nezadovoljstva je bilo pri nekaterih gostincih, še posebej tistih na stojnicah, saj so morali v petek zvečer prenehati z delom ob enih, v soboto pa ob dveh po polnoči. Menda nekateri o tem niso vedeli ničesar, zato so bili presenečeni, ko so jim policisti povedali, da ima organizator dovoljenje za prireditev le do omenjene ure.
Ribiški je za letos mimo, kako pa bo čez leto dni ?
(Karmen Bučar)
PRENOVLJENA SPLETNA STRAN MANDRACA
Prejšnji teden je ponovno zaživela Mandračeva spletna stran, ki je doživela celo vrsto sprememb in je zdaj še enostavnejša za pristop in listanje med posameznimi prispevki iz aktualne številke ter omogoča tudi pogled v arhiv časopisa, ki je še delno v obnovi.
Med novostmi naj omenimo možnost sodelovanja v anketi, ki bo tokrat namenjena ocenjevanju Ribiškega praznika, možnost pošiljanja vesti in obvestil preko elektronske pošte na spletni strani, med drugim pa se boste preko spletne strani lahko tudi naročili na tiskano obliko Mandrača.
Stran je pripravil Matej Mejak, “-"“t	"•*?
ki je sicer tudi avtor in urejevalec spletne strani Izolanka.com, v kratkem pa bo dokončana tudi prenovljena stran Mediteran festivala.
Mandračevo spletno stran lahko najdete na naslovu www.mandrac.com

MANDRAČ
mjj
~~cr
ISSrSE
mpsig ■ilirtBii
ed

Šolske novosti
LIVADAM PRIZIDEK, VOJKI SMUČ RADIATORJI
Medtem ko je prizidek, ki bo osnovni šoli Livade omogočil vpis v devetletno šolanje že končan pa na osnovni šoli Vojke Šmuc pravkar končujejo montažo novih radiatorjev, ki naj bi končno omogočili normalno ogrevanje šole brez že skoraj klasičnih poplav. Kot je znano je k okvaram še največ prispevala nova kurilnica	na	vrhu
zdravstvenega doma, ki je pač zagotavljala večji pritisk ogrevane vode, inštalacije pa so bile stare in slabe ter so seveda popuščale.
Ob tem povejmo, da se bo
puk začel v ponedeljek in da bodo v šolske klopi sedli tudi tisti otroci, ki bi do nekaj let nazaj ostali še leto dni v vrtcu. Tako pa bodo postali prvošolci ZA marsikaterega med njimi bo prehod iz vrtca ali naročja staršev v šolske klopi eden od prelomnih dogodkov v življenju a bo kmalu tudi to mimo in spoznali bodo rutino in dolžino šolskega leta.
EDINA ŽRTEV NEURJA
Nedeljska nočna kratka nevihta ni niti dobro zmočila zemlje je pa
terjala žrtev v obliki pinije pri restavraciji Royal bar, kjer se je odlomila večja vejain padla na platneno streho bara ter jo preluknjala. Komunalci so vejo odrezali, v spomin na dogodek pa je Marjan Kralj naredil to fotografijo.
VABILO NA SREČANJE UPOKOJENCEV
Društvo upokojencev Divača vabi na 12.srečanje upokojencev severne in južne Primorske, ki bo dne 6.9.2003 v parku Škocjanske jame.
Cena prevoza je 1.500 SIT. Stroške prehrane, ki znašajo 700 SIT in ogled Škocjanske jame (po želji), ki znaša 1.100 SIT na osebo plačate na srečanju samem.
Prijave sprejemamo na sedežu Društva upokojencev Izola, Plenčičeva 3, ob ponedeljkih od 9. do 11.ure in sredah od 15. do 17.ure. Odhod avtobusa bo 6.9.2003 ob 8.30 izpred Lipe v Izoli. Društvo upokojencev Izola vljudno naproša vse člane društva, ki še niso porvnali članarine za leto 2003, da to storijo čimprej na sedežu društva. Hvala za razumevanje.
SREČANJE INVALIDOV Z DOMŽALČANI
Članice in člane Društva invalidov Izola vabimo na tradicionalno srečanje s pobratenim Društvom invalidov Domžale, ki bo dne, 6.9.2003, v gostilni Jasna nad Izolo, s pričetkom ob 12.uri.
Prijave sprejemamo v pisarni društva vsako sredo od 15. do 17.ure vKraškiul. 1.
POLICIJA OPOZARJA NA PRVOŠOLCE
Prihodnji ponedeljek je prvi šolski dan in kot vsako leto so se na začetek šolskega leta pripravili tudi policisti.
Prve šolske dni ponavadi izkoristijo za to, da udeležence v prometu opozorijo, da smo za varnost naših najmlajših v cestnem prometu odgovorni vsi: od kolesarjev do voznikov specialnih vozil. Preventivne akcije so po statističnih podatkih sodeč že obrodile sadove, saj je žrtev med otroci na cesti iz leta v leto manj.
Izolski policisti so aktivnosti za varstvo otrok začeli izvajati že v drugi polovici avgusta, ko so pregledali vame poti in signalizacijo, povečali pa so nadzor v bližini šol in vrtcev.
Prva dva tedna v septembru bodo s svojo prisotnotnostjo še posebej skrbeli za varen prihod in odhod otrok v šolo in vrtce. V veliko pomoč jim bodo tudi letos none in nonoti ter dijaki SGTŠ-ja, ki jim bodo tako kot že voznike pozivajo naj bodo še posebej pozorni v okolici šol in vrtec ter upoštevajo prometni režim.
Konec koncev pa jih k temu zavezuje tudi Zakon o varnosti cestnega prometa, ki pravi, da morajo biti otroci v prometu deležni posebne pozornosti in pomoči ostalih udeležencev. Prav tako nalaga obveznost tudi staršem, ki otrokom lahko dovolijo samim na cesto, šele takrat, ko so prepričeni, da so otroci sposobni razumeti nevarnost v prometu. Zakon pravi, da morajo imeti na poti v vrtec ali prvi razred osnovne šole otroci spremstvo, poleg odsevnika pa morajo za vratom nositi rumeno rutko.
IZOLSKI OTROCI OBISKALI AQUA SPLASH
V soboto je Društvo prijateljev mladine Izola (Barbara Matoh) organiziralo izlet v Lignano , kjer smo obiskali vodni park Aqua Splash. Izleta, ki je popestril še zadnje počitniške dni, se je udeležilo 32 otrok in njihovih staršev. Nekaj vtisov z izleta smo uspeli ohraniti.
-	Meni so bili najbolj všeč tobogani in čolni v obliki osmice, v katere sedeš in se popelješ navzdol. Šla sem s tatom, veijetno je bilo njega bolj strah kot mene. (Neva)
-	Bilo je »ful dobr«, ker se tu lahko udariš

v glavo in oribaš hrbet. (Marjan)
-	Bilo je pretresljivo in osvežujoče, všeč mi je bila predvsem družba, (mama Pevec)
-	Všeč mi je bila mreža, po kateri sem lahko plezal sam. Na začetku še nisem znal in sem padel v vodo. Odzgoraj sem lahko opazoval mamo, ki je plezala pod mano. Splezal sem tudi na balon, po katerem teče voda. (Tomaž)
-	Vnuki so se kopali ves dan, domov nesemo za spomin tudi fotografije. Všeč mi je bilo vse, vodenje izleta in otroci. Doživeli smo lep dan. Upam, da bomo sem prišli še drugo leto. (nona Celestina)
Tekst in foto: Barbara Dobrila
Nogomet
2.SNL
SUPERNOVA TRIGLAV - MNK IZOLA ARGETA 1:1 (1:01
KRANJ - Mestni stadion, gledalcev 400, sodnik Goričan (Poljčane) 5, strelci: 1:0 - Šporar (42. min.), 1:1 -Klariča (88. min.)
MNK IZOLA ARGETA: Rupnik 6.5, Malikovič 6.5, Grižonič 7,
Ružnič 7, Franetič 7, Šabič 6.5 (od 62. min. Božič 7), Dobrin 7,
Radovac 7, Klariča 7.5, Bečaj 6.5, Breč 6 (od 46. min. Treskavica 6, od 72. min.
Apollonio 6.5).
Rumeni	kartoni:	Klariča,
Grižonič, Šabič, Franetič.
Kranjčani so večino prvega polčasa imeli pobudo in skušali bodisi s streli od daleč, kot tudi z napadi z neposredne bližine, premagati	izolskega	vratarja
Rupnika, ki je tokrat debitiral v ekipi. Pet minut pred koncem bi slednji lahko povedli, a je Ružnič preprečil žogi pot v gol. Zatem je v gneči pred izolskimi vrati je najvišje skočil branilec Šporar in razveselil domače občinstvo.
Drugi polčas je pripadel gostom,
ki bi morda lahko že izenačili že----------
po desetih minutah, če bi sodnik (ki je kartone	pokazal	le gostom) dosodil
upravičeno enajstmetrovko po prekršku nad Radovcem v kazenskem prostoru domačih. Ti so sicer v zelo redkih protinapadih skušali	podvojiti vodstvo.	Skorajšnji
zadetek jim je preprečil Franetič, pa tudi sicer so bili modro-beli pri obrambi svojega gola uspešni. Ves dragi polčas so stopnjevali napade na kranjski gol in tako v eni od akcij z zadetkom Klariče uspeli iztržiti zasluženo točko.
Zadnja vest
ŠE NAPREJ RREZ ZMAGE
MNK IZOLAIIVAR (Iv. Gorica) 2:2 (0:0)
Strelci: 0:1 Todorovič (51), 0:2 Marič (57), 1:2 Grižonič (65), 2:2 Šabič (89)
Izolani so igrali zelo dobro, prevladovali cel prvi polčas, potem pa prejeli v nadaljevanju dva nepotrebna zadetka in z veliko težav iztržili še en neodločen rezultat.
KAPUČINO

Odbojka
TURNIR TROJK ZA RIRIŠKI PRAZNIK
Turnirja trojk v odbojki na mivki, ki so ga v San Simonu organizirali ob ribiškem prazniku, se je udeležilo 13 ekip iz vse Slovenije. Zmagala je domača ekipa Skat Izola v postavi Jani Gorup, Igor Tavčar in Nevio Kapel pred ekipama LuftwafFe (Černač, Ahac, Škorjanc, | Urankar) in Klub 30 (Prahm, Mikič, Kulovec, Hlavat). V finalu, ki so ga odigrali pod - reflektorji, je Skat s 25 : 18 T prmagal LuftwafFe, tekma za H tretje mesto med Klubom 30 in ;j£ ekipo TM 2 pa se je končala z izidom 25:11.
.
MINI PLAVALNI MARATON -
tekmovanje v plavanju V okviru praznovanja Ribiškega praznika 2003 je CKŠP v sodelovanju z MŠRK Menda organiziral 23. 08. 2003 tekmovanje v plavanju, ki smo ga imenovali Mini afe plavalni maraton.
Plavalni poligon je društvo Menda postavilo v zalivu med carinskim pomolom in svetilnikom na Punti in
Avtoplus Korte : Galeb 3:0 (1:0)
MALIJA - Igrišče NK Korte, gledalcev 150, sodnik Podgoršek (Duplje). Strelca - 1:0 Serdinšek (23), 2:0 Serdinšek (54), 3:0 Štampfer (63).
Avtoplus Korte : Horvat, Begič, Jureš, Mehič, Durmič, Bašič, Bogdanovič, Serdinšek (od 70. Peršič), Baraca (od 60. Mamilovič), Čendak,	Luznar	(od 46.
Štampfer). Trener: Ivan Patarič.
Galeb:	Simeunovič,	Cergol,	Markovič,
Kocjančič, Crevatin, Šuber, Kolarič, Dromljak (od 65.	Bačič),	Valenčič,
Tomljanovič (od 65. Levič), Gajovič (od 73. Bembič). Trener: Igor Božič.
Aktualni prvaki tretje SNL zahod so z lepo igro v uvodnem	krogu	premagali
Ankarančane. Po zaostanku z 0:3 so nekaj priložnosti imeli tudi	gostje,	vendar je
domači vratar Horvat ohranil svojo mrežo nedotaknjeno.
je bil dolg približno 600 m. Prizorišče je bilo varovano z reševalci in čolnom, ki je spremljal tekmovalce na progi.
Začetek tekmovanja je bil ob 18,15 min. Plavalo se je krožno okrog označenih mest (boe), s startom in ciljem ob carinskem pomolu.
Na tekmovanje se je prijavilo 8 udeležencev, tako da se je izpeljala enkratna tekma za moške in ženske. Vsi udeleženci so na cilju prejeli praktična darila. Prvi trije, ki so za svoj dosežek prejeli medalje, pa so bili:
Moški:
1.	PINCIUC STEFAN	s časom 7,40 min,
2.	PRIBAC ANDREJ	-»- 7,41 min,
3.	PRIBAC ALJOŠA	-»-7,43 min.
Ženske: l.KOŠMRLJ KATARINA -»-8,02 min. Praktična darila sta prispevala Pivovarna Celje v sodelovanju z SPAR - Izola in firma SYRIUS.
(OE Center za šport)
/
POGLED STRANI
piše ŽARKO
za Kapučino Šporrt

Samo en dan dežja, premalo, da o treadiciji niti ne govorim. Trenutno olajšanje je zajelo tudi rokometno dvorano, no vlaga se nadaljuje v obliki obilnega znojenja vseh ki trenirajo. Tako
tudi ni minil čas kislih kumaric, se pa napovedujejo zanimivejši časi. Če je pri fantih skoraj vse urejeno, ženski del še vedno plava«. Navidezen mir se bo v kratkem spremenil v vihar. Jedro bivše članske ekipe dobro zastopa slovenske barve na mladinskem prvenstvu, vsi zahtevani prestopi pa so ostali nerealizirani. Kako bo vse izgledalo ob povratku? Klub je vse igralke prijavil kot »svoje«, alternativa je samo posoja. Toda, če se že niso mogli dogovoriti v prestopnem roku, od kod naj bi sedaj zainteresirani klubi vzeli denar za odškodnine. Vse kaže, da lahko pričakujemo »Afera Izola«. Kratka osvežitev dogodkov; igralke so pravilno zahtevale izpisnice, klubski odgovor je bil pritrdilen. Kje in zakaj se zatika? Problem so
odškodnine, tem se v klubu ne nameravajo ospovedati. Tudi vsi akti jih podpirajo. Kako močni so argumenti »napredka« ženskega rokometa bo tudi jasno, predvsem zaradi sredin kamor nameravajo igralke. Tudi najbolj črn scenarij je možen, enoletna pavza, potem pa možen nastop. Glede na to, pa to le niso prave profesionalke bi pavza pomenila konec. Žalostno, vendar mislim da »velili« stvari jemljejo le nekoliko po svoje. Ponujene alternative so smešne, če pa je samo denar porok napredka v rokometu bo kmalu vse vrag vzel. Potem pa...
www.goldenindex.com
g
VgsIsiug
PIŠLAR V POLFINALU, ČETVEREC NESREČNO IZPADEL
Trije popravni izpiti z odliko, eden prav dober in le eden med cvekarji, to je nadvse razveseljiva bilanca slovenske reprezentance v repešažu svetovnega veslaškega prvenstva. Naši čolni so ta čas zanesljivo na poti proti Atenam, čeravno bo o uvrstitvi na olimpijsko regato v veliki meri odločal tudi četrtkov polfinale, v katerem si bo treba dokončno zagotoviti uvrstitev pod 11. mestom. Sodeč po današnjih suverenih nastopih pa je v igri tudi še kaj več ...
Zdelo se je, kot da je naše olimpijske kandidate navdahnil prav naj mlajši član, neolimpijski lahki skifist in svetovni prvak z nedavnega prvenstva mlajših članov v Beogradu - Bine Pišlar. Izolan, ki s svojo odločnostjo in samozavestnostjo vse bolj zbuja pozornost, je prepričljivo zmagal v svoji skupini s 7:08,46 pred Bolgarom Kostadinom Kolimečkovom 7:13,56 in Japoncem Kazujo Jamamotom, ki je s 7:14,55 izpadel v nižji rang tekmovanja.
"Najhitreje je začel Bolgar, ki pa sem ga pred polovico proge uspešno napadel in mu prevzel vodstvo. Počutil sem se dobro, povsem sproščeno in prednost je do konca le še naraščala," je dejal Pišlar, ki je očitno zelo resno vzel besede selektorja Miloša Janše, da mu je nastop v Milanu nagrada za beograjsko zlato in hkrati tudi priložnost za dokazovanje.
Naš dvojni četverec ni doživel čudeža, je pa treba priznati, da so Galičič, Novak, Mizerit in Božič skušali kar najbolj drago prodati svojo kožo. Na štartu so bili med najhitrejšimi, potem pa počasi drseli navzdol in spet pristali na zadnjem mestu, a tokrat vendarle končali s časom po šestimi minutami (5:56,63). Danes bodo kot edini od naših nastopili v tekmah za razvrstitev nad 12. mestom.
Borut Šauta (Delo)
Jadranje
ŽBOGAR ČETRTI, DEKLEVA MAVČEC OSMI
Na predolimpijski regati v Atenah so slovenski jadralci dosegli tri uvrstitve med desetierico. Naš trenutno najboljši jadralec, evropski prvak v laserju Vasilij Žbogar, je bil pred ponedeljkovim nadaljevanjem šesti v skupni razvrstitvi, potem pa je drugo, deseto, četrto in 27 mesto (ki ga je brisal) ter se povzpel na izvrstno četrto mesto, neposredno za Hrvatom Arapovim, ki mu je v Splitu speljal evropski naslov. S tem rezultatom in jadranjem je Vasilij potrdil letošnjo visoko stopnjo forme.
Po diskvalifikaciji v sedmem plovu in 13. mestu v osmi regati sta Deklevova in Maučečeva nazadovali na deveto mesto, a sta takoj zatem zabeležile eno zmago ter še 11-to mesto v zadnji regati in se uvrstili na končno osmo mesto, povsem blizu najboljšim petim posadkam.
Izvrstno sta jadrala koprčana Hmeljak in Nevečny, ki sta bila na koncu deveta in dosegla enega svojih najboljših rezultatov članski konkurenci.
LAGANIS TRETJI NA DP HRVAŠKE
TA konec tedna je bilo v Trogiru, v organizaciji jadralnega kluba Mosor, državno prvenstvo Hrvaške v razredu Optimist za tekmovalce do 12 let oziroma takoimenovane kadete. Kot je znano so hrvaški jadralci v razredu optimist trenutno med najboljšimi na svetu, saj se lahko pohvalijo tudi z naslovi svetovnih in evropskih prvakov oziroma prvakinj. Prav zato je dobro jadranje mladih tekmovalcev JK Olimpie in JK Pirat iz Portoroža na odprtem prvenstvu Hrvaške dobra napoved, da tudi pri nas raste nova generacija uspešnih jadralcev v tem jadralnem razredu, ki zadnje čase ni prinesel veliko veselja v slovenske jadralne klube.
V konkurenci kar 68 tekmovalcev je sicer zmagal Lovre Perhat iz splitskega Mornarja pred Antejem Botico iz Trogira, na tretje mesto pa se je uvrstil naš najmlajši reprezentant Simon Laganis (Olimpie), ki je bil vseskozi v boju za sam vrh. Zelo dobro so jadrali tudi drugi slovenski jadralci, saj sta bila na koncu Klas in Ren Kaligarič (Olimpie) sedmi in osmi, mesto za njima pa se je uvrstil Portorožan David Necmeskal. Najmlajši in najlažji iz slovenske odprave, Jakob Perne (Olimpie), je kljub dokaj vetrovnemu vremenu osvojil dobro 26-to mesto. Med deklicami je odlično nastopila Kirn Pletikos, mlajša sestra trenutno najboljšega slovenskega »optimista«, ki je bila skupno 15-ta in druga med deklicami.
Viharnik prvi pred Izolo
Tradicionalno regato za daljše regatne in potovalne jadrnice, ki jo je ob ribiškem prazniku izpeljal JK Burja, je dobil Mobitelov Veliki Viharnik, na katerem je 12-članski posadki kot skipper in krmar poveljeval Zvonko Bezič, taktik pa je bil Tomaž Copi. V šibkem maestralu je na trikotniku pred Izolo startalo skoraj 70 jadrnic, kar je dokaz, da so po poletnem premoru slovenski jadralci željni regat. Za Viharnikom sta se uvrstili Kranjska klobasa (krmar Jure Orel ) in Makro 5 (krmar Bruno Antonac ). Regata seje zaključila z bučno jadralsko fešto.
EVROPSKI PREDSTAVNIK NA PARENCANI
Predsednik organizacije Zelenih poti, ki pokriva področje dela Phare programov si je včeraj v spremstvu izolske županje BRede Pečan in Igorja Vučiča, ki je v občini Koper odgovoren za
številne javne programe ogledal traso PArencane. Kot je znano je bila obnova le te financirana tudi s pomočjo evropskega denarja, Claude Couchet pa je opravljeno delo pohvalil a opozoril na številne še nedokončane stvari pri sami trasi rekreacijske poti.
MNK Izola vpisuje nove člane letnik 95 in mlajše za sezono 03/04. Vpis vsak torek in četrtek v pisarni kluba na izolskem stadionu med 18 in 19 uro.
brezplačni oglas
TRR: 01100-6030277118
Mirovna pogajanja med Izolo in Piranom
TARTINI IN COPPO NISTA DOVOLI
Dragi gostje, dragi Pirančani in predvsem dragi Izolani. Tudi letos nas je doletela čast, da skupaj poskusimo ugotoviti kaj je narobe, če seveda sploh je narobe, v odnosih s Pirančani, ki so že stoletja naši vrli nasprotniki. Ker je prav, da tudi oni sodelojejo pri razčiščevanju teh problemov, smo jih povabili na današnji dan v lepo naše mesto. Tu so in prav je, da jih najprej z aplavzom toplo pozdravimo.
Da pa bi ne govorili vsi vprek, smo prosili naša dva najimenitnejša občana v penziji, pirančana g. Giuseppa Tartinija in izolana Pietra Coppa, naj nam po načelu »starost je modrost« skušata skrajšati pot do podpisa mirovne pogodbe. Gospod Tartini je, kot verjetno veste, 1692. leta rojen Pirančan, skladatelj in profesor, ki se je po Evropi proslavil s svojo violinsko virtuoznostjo. Naš someščan Pietro Coppo pa je bil rojen leta 1470 v Benetkah, v Izolo pa je prišel živet in delat leta 1499. Bil je notar, sodnik in pomemben upravljalec interesov Izole, poleg tega pa je raziskoval svet okrog sebe in o tem pisal in risal prve uporabne zemljevide.
Oba živita danes daleč od oči javnosti svoje penzionersko življenje. Skupno pa jima je to, da hodita včasih lovit ribe na pomol v Strunjanu.
Coppo Cau Tartini
Tartini: Čau Coppo. Zadnje čase mi zmeraj bolj paše hodet pupudan te u Strunjan, ki u Pirane en malo smrdi, tukaj pa je bolj svež zrak, taku, za lovit ribe in za napisat kašno sonatino.
Coppo: Ti rečen jaz, bližje Izoli ki greš, buljše je. Ma veš, tudi jes vzemen s sabo ponavadi kašen atlas al kaj podobnega. In kaj čujen, da so predlagali moji iz Izle in toji iz Perana, da bemo mogli provai midva vre anbot se kaj zmenet za to božjo mirovno pogodbo med nami?
Tartini Taku pravjo, da ki midva smo študerani in imamo čas, ker smo že v penziji, kar je res. Ma kaj, ki je ta penzija prav brižna in si ne moreš privoščit več ku tolko. Je treba zmeraj provai še kaj ujet na trnek, taku, za priboljšek. Vidi, vidi, ki nekaj vleče, kdo ve kaj je. Avto! Ma kaj dela avto tu u morju?
Coppo: Ha, ha, da nisi vrgu trnka predaleč in potegnu ven avto iz piranskega parkirišča, ka ga zidajo pod vodo, a?
Tartini: Daj Coppo, no sta dir monade, daj, bodi prjatu. Ti veš, da jas rad pridem u Izolo. Zadnji bot sem bil anka pr vaših ribičih u mandraču in sen dal za porcijo kalamarov 1000 tolarju. Ponjer sem vidu, da bi dobu u Hotelu Marina za skoraj isto ceno celo kosilo: juho, meso, prilogo in solato.
Coppo: Videš, ki se ne poglobiš u stvari. Za to ceno ti ribiči poleg kalamarov šenkajo za spomin še ves jedilni pribor, krožnik in še kozarec, vse iz nerjaveče plastike.
Tartini: A taku je, videš, tu pa nisen znal. Pero sen vidu pa en strašon napredek tam okoli mandrača. Je blo ogromno botanikov, he, he. Coppo: Kaj misliš na botanike, ker si vidu naše lepe nove urejene parke.?
Tartini: Ne , ampak zatu, ker sem vidu, da je blo en kup Izolanov »v rožcah«.
Coppo: Vidi vidi, tudi meni cuka, boš vidu da je brancin.
Tartini: Ma kašen brancin, te prosim. Živega brancina lahko ujameš samo še u piranskem akvariju, caro mio. Glej rajši, da nisi zataknil kašno ameriško podmornico. Po moje jih je zadnje čase več ku brancinov.
Coppo: Ben kaj praviš ti, se lahko zmenmo za ta mir, taku, na enakopravne osnove?
Tartini Se strinjam, da je treba nardit mir, ma kašna enakopravna osnova bi mogla bit mi ni jasno? Mi v Pirane smo bolj fine ljudje, ne taku ku pr vas, ki pišeste knjige z naslovom: Izola, mesto delavcev, ribičev jeno kmetov, čeprav ribičev in kmetov imaste vsega skupaj za en dober kombi, delavcev pa industrija tudi ne rabi prav dosti. Boste mogli se malo zmigat, ker če ne se bojim, da boste v Izoli za pisat novejšo zgodovino morali najdet kašnega Cankarja, on je bil specializiran za hlapce.
Coppo: Maj kaj govoriš monade Tartini, Izola je lepa in bogata in polna priložnosti.
Tartini: Je lepa in bogata, ma priložnosti se ponujajo lastnikom te lepote, ne miga Izolanom. Skoraj vse kar je blo vrednega v Izoli so
pobrale ali banke ali lastniki iz drugih krajev ali držav, za dobit zemljo vsaj v najem pa mora itak vse dovolil država.
Coppo: Sen čuv, sen čuv, baje da hočejo zdaj dobit komando tudi nad parcelami	na
pokopališču, taku za vikend aranžmaje.
Tartini: Eee, ste brižni vi Izolani, še Arigoni je bil šenkan naši Drogi Portorož, da ga je prodala namesto vas in tudi uni, ki ga je kupu je spet nekdo iz Pirana.
Coppo: Čaki, čaki Tartini, ne govoret taku, izolani smo izkušeni pomorci....
- Na oder prihaja Bepi, vleče mrežo.
Tartini Pomorci, ste pomorci, ma pomorski krst je v Pirane. In kralj morja Neptun, ki vsako leto krsti pomorce je tudi v Pirane.
Bepi: Ma veš kaj, moj Tartini. Poglej si rajši malo, kadu še živi u vašime Pirane? Sami vikendaši. Glede na prebivalstvo tisto ni kralj morja Neptun ampak žabji kralj, al pa največ povodni mož iz kašnega pritoka reke Save.
Tartini: E, videš Bepi, tu pa je zaradi večstrankarske tradicije v Pirane. Nas je blo en bot puuuno Italjanov, taku ku na tržaškem Slovencev. Več strank se je reklo: »piu partiti«. In šefi so nam po drugi vojni ukazali: »piu democrazia, più partiti«. In se je začelo. Ku je zbežal proč kašen bivši fašist se je zadovoljno reklo: »partito fascista«! Ponjer so zbežale u Trst proč kašni krščanski demokrati in se je reklo »partiti democristiani«, in ponjer so zbežali tudi »partiti socialisti... in komunisti...« in še skoraj vsi drugi. In leta 54 smo ponosno poslali telegram kongresu v Beograd in je v njemu pisalo »abbiamo molti partiti, pero e rimasta poca gente«.
Bept In oni, za nam pomagat, so nam poslali ljudi iz cele Slovenije in Jugoslavije, ma ne une navadne ljudi ampak skoraj same šefe. In tu vse za pršparat čas in šolde. Ker za nardit šefe iz istrijanov bi blo treba nas poslat u šole. Za tu pa se rabijo čas in šoldi. Uni »forešti«, pa so lahko bli šefi že po naravi, anka brez šol. Videš, in tu je bil za vso državo velik prihranek. In še nam Istrijanom ni blo treba spreminjat navade, smo lahko ostali reveži in šempjoti še naprej.
Coppo:	Ben, ben, ma priznajmo, da u
zgodovini do zdej je prav vsaka oblast u Istro za šefe zmeraj pošiljala forešte ljudi, še jes sen pršu iz Venecje, oče od Tartinija iz Firenc, drugi spet iz Lombardije ali še bolj od deleč. Tartini: Ja, ja, je res. Ma pero, mi se zdi da zdaj zgleda dosti bulše. Danes so vsi naši politiki po usmeritvi skrbni demokrati, liberalni in socialni, ma ne znan prav kaj bi tu pomenlo. Coppo: Seveda ne znaš, ker ti poznaš samo mužiko za violin, ta mužika pa je ista že stu in stu let. Politika pa je napisana z zakoni. Videš, demo-kratično pomeni »dejmo na kratko, dejmo-kratično«, socialno pomeni »vse nas ljudi,
Mirovna pogajanja med Izolo in Piranom
TARTINI IN COPPO NISTA DOVOLJ
società«, liberalno pa pomeni »osvobodit, liberare«. Vse skupaj pa pomeni »na hitro osvobodit ljudi« - od vseh skrbi. In taku so nas s privatizacijo osvobodili skrbi za družbeno lastnino v podjetjah in fabrikah, na hitro so nas rešli skrbi zaradi dobre plače ali velike penzije, rešili so nas nelagodja zaradi velikeh socialneh in zdravstveneh pravic in rešli so nas tudi tradicije, da smo zaposleni za nedoločen čas. Za nagrado pa nas bojo peljali u Evropo.
B: Kej be reč tu, da nas bojo zdej vozili use na izlete u Pariz, Bruselj in Berlin?
Coppo: Ma ne bodi šempio, Bepi. Tam bojo hodili oni, za nas bojo rešli taku, da bo rajši rekli, da je pršla Evropa h nam, da nam ne treba hodit okuli po svetu in zapravljat čas in šolde, ki jih nanka nimamo. Ma važno je, da bo pršla Evropa najprej u Izolo in šele potem u Piran, ha, ha, in mogoče vam bomo lahko nardili še kašno šengensko mejo tle u Strunjanu.
Bepi: Ma znaš, da zdaj sen zgubu en malo zaupanje in me prav en malo skrbi, kaku bo naprej,. Coppo: Te skrbi, ker ne razumeš. Sposobna slovenska oblast se je potrudla in zrihtala za prov, taku da je v državi že najmanj tisoč ljudi, ki so taku bogati in živijo taku dobro, da tega ni v nobeni drugi pošteni državi. Taku je naša oblast dokazala, da zna kaj je treba, samo ne sme zrihtat tega takoj za vse, kam bi pa pršli, bi se takoj zamerli unim državam, ki to ne znajo..
Tartini: Ma znaš, bojo čakule, ljudje bojo ratali tečni, ku bojo vidli, da gre dobro samo redkim, vsi drugi pa imajo mižerjo.
Coppo: Imaš prov, Tartini, imaš prov. Ma sen čou, da bo oblast hitro ukrepala. Bojo začeli vlagat šolde u filmsko industrijo.
Tartini: In kaj bojo snemali, da bo taku koristno za vse nas?
Coppo: Filme o osamosvojitveni vojni.
Tartini: In?
Coppo: In ljudje bojo rekli taku kot takrat, pod Jugoslavijo, ku smo pred vsako podražitvijo gledali partizanske filme: »Sej je res slabo, ma važno da ni vojne!« in oblast bo imela spet šest mesecev časa, za si zmislit kašno novo monado.
BepiiLej Coppo, vidi ki ti cuka nekaj velikega. Coppo: Ma kaj je tu zaena kvadratasta riba.
Bepi: Ma kašna kvadratasta riba, si prav en impjegato, ne videš da je škatla. Caki, čaki, ma kaj piše gor, aha: 100.000 Eurov; in spodaj: denar od koncesijske dajatve za marino v Izoli. Coppo: Ma kaj alora sem bogat, imam končno puno šoldov?
Bepi: E moj Coppo, mogoče beš bil, če nebi bli občinski svetniki tako brihtni in glasovali, da teh šoldov Izola ne rabi. Tako si ujeu samo še prazno škatlo, ki je bla namenjena za spravit te šolde. Anzi, ni prazna, zgleda kot da so noter glasovalni lističi od občinskega sveta.
Tartini: In Bepi, kaku je kaj? Si ujeu kaj na to tojo mrežo?
Bepi: Seveda sem. Od Savudrije do Ronka sem potegnu ven dve menole, štiri ljubljančane in dve Ukrajinke.
Coppo: Že ki praviš od teh pup, je zadnji bot ana triještinka nejdla na jahte ud svojga moža ano tašno. On ja takoj reku, da ki je tu ena morska deklica, ki jo je ujel na trnek. Je rekla žena: »Nisen znala, da te ukrajinske morske deklice plavajo taku daleč iz Črnega morja velje do Trsta zaradi taku brižnega črva, kot je tvoj«. Tartini: A zatu me je zadnjič u Pirane ena skupina lepih bjondastih umetnic spraševala: »Aprostitje tavarišč, gdje tu biti nočni bar u Puortorožovsk?«
Coppo: Ha, ha, ta je dobra. Jes sen hodu po svetu in poznam dobro to umetnost.
B: Ben, ben, ma ni tolko važno kaku, važno da se gre naprej. Pred starim Palacom se baje tudi vidjo že spremembe. Po moje je že začel Istra benz namesto termalne vode iskat nafto. In so jo naj dii točno pod ribnikom u parku.
Tartini: Ma te prosim, daj, kašna nafta, daj. To je navadna umazano-čma voda od ribnika, ker ga že dolgo, dolgo ni nobeden očistu.
Coppo: Čaki, čaki,	Bepi.	Ma	kaj imaš tam
zaen okostnjak?
B: To ni okostnjak ampak nova sorta rib, ki se je pojavla v tržaškem zalivu odkar se Hrvati pripravljajo na ustanovitev »gospodarske cone na morju«.
Tartini: Maje prov brižna, nima neč mesa.
B: Mese res nima, ma ima pa kosti in v kosteh je fosfor, ki je	dober za	logično
razmišljanje. Boš	vidu,	da	vam	lahko
Pirančanom pride še prav, ko boste šli u Evropo.
Zarohni in mimo	odra	gre	počasi	kulisa
policijskega čolna. Kmalu zatem še šum valovanja in kulisa valov.
Tartini: Vide, vide, kaj je blo pa tu kar je pasalo pred nami.
B: Tu je naš nov slovenski mimovodni specialni policijski čoln.
Coppo: Zakaj si reku daje mimovodni čoln?
B: Zatu, ki za posadko so vzeli baje samo nekadilce, ker kadilci kašljajo in od kašljanja se barka trese in tabot ne more več vozet. Je narjena za strašno mimo morje. Taku da gre zdaj barka na morje samo če je lepo vreme, če pa je nevihta gre ven na morje samo posadka, brez barke.
Coppo: Čuj Bepi, ti ki si bolj od bark, ma kaj nimamo mi šolo za ladijske inženirje v Portorože in ladjedelnico u Izole, ki bi lahko eno tašno mižeijo od barke nardili anka sami.
B: Seveda bi lahko, ni problem barko nardit, ma jo je treba znat na tapravi način našim prodat, tega pa mi z moija ne zmoremo, za tu moraš bet vsaj krašovc.
Tartini: Je reku minister, da tu je največ kar se da dobit za te šolde. Dobro, da tu ne drži tudi za ministre.
Coppo: Čudno, čudno je vse skupaj.
B: Ma kaj je čudno, neč ni čudno. Se bomo mogle navadit, da po novem se kupujejo tašne barke in avioni, da o razvoju turizma komandirajo lastniki gradbenih podjetij, o socialni politiki lastniki loterij in casinojev, o politiki rojevanja otrok pa tisti, ki nečejo familje.
Tartini: Ben, ben, ma važno da ta božji policijski čoln že enkrat imamo in da se je začelo delat z njim. So čez vikend policaji z njim že nardili eno celovito in popolno kontrolo vseh bark u našem moiju. So prešteli na morju da imamo 500 bark od domačinov, 2500 bark od ljubljančanov in foreštov in dva ribiča: Mehota iz Pirana in Jusufa iz Izole.
Zasliši se šum valov, mimo gre kulisa valov. Coppo :Kaj pa je zdaj tu?
B: Prej je šu policijski čoln mimo in za njim valovi,, zda gre mimo na rikverc in je normalno, da pridajo najprej valovi in šele potem čoln.
Začuje se ladijski motor in pride mimo vzvratno polovica čolna.
Coppo: Čaki, čaki, Bepi. Ma zakaj je šlo mimo samo pol čolna?
B: Ma na razumeš prov neč. Grejo u Piran in za pol zaliva je zadosti anka pol čolna.
Tartini: Upajmo, da ne bo tudi Izola uvajala kašno »gospodarsko cono« na morju, ker potem bo v Piranu zadosti en četrt policijskega čolna.
Gospodinja Tartini jih pride klicat zaradi kosila, se dere, jih zmerja:
Ma kaj se imaste vi zmeraj nekaj za kregat med sosedi, ki ni vse skep neč, ne vidiste pa, da nas oni od politike, v strankah, vlečejo za nos, ne sosedi. Tle cele dneve nakladaste o politiki in namakate svoje trnke, ma da bi se kašen spomnu kakšenkrat namočit kaj tudi pri meni, to pa ne. Uni moj Tartini zgleda trd ko bron, ma ne tam, kjer bi blo treba, tam je mehek ku palenta. Ma da bi kadu pmesu kašen bot kašno ribo domov, njanka per šonjo. Moran jes, al krepat, al hodet kupavat u peškerijo. Ala, demo brontoloni, ke šol manja le ore, gremo, ki brodet je že na mizi.
Tartini: Moj Coppo, zdaj, ko vidiš mojo gospodinjo Izolanko lahko razumeš zakaj pravjo, da sem pisal hudičevo muziko.
Coppo: Ma sej so vse enake, daj....
Avtor: Srečko Gombač
Poletne gledališke delavnice
UDELEŽENCI OD TUKAJ MENTORJI IZ TUJINE
Že petič zapored potekajo v Izoli zadnji teden v avgustu Mednarodne poletne gledališke delavnice, ki potekajo pod okriljem Javnega sklada za ljubiteljske dejavnosti. Tokrat so zelo mednarodne predvsem glede vodij delavnic, medtem ko 60 mladih udeležencev prihaja večinoma iz Slovenije. Zanje so delavnice prav gotovo dragocena izkušnja, saj imajo »priložnost pridobivati novo znanje s področja gledališča od izkušnih domačih in tujih predavateljev.
Tu je Američan Ed Kovens, poklicni igralec in vodja lastnega igralskega studia po metodi Lee Strasberga. V njegovem newyorškem studiu je v skoraj 30 letih znanje igralsko znanje pridobivala vrsta igralk in igralcev, med katerimi naj omenimo le Sissy Spaček. Sedemnajst mladih slovenskih gledališčnikov ima možnost, da sodeluje v njegovem igralskem studiu, v okviru svojega obiska pri nas pa bo vodil še delavnici v Grožnjanu ter v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani.
Z igralskimi tehnikami se mladi udeleženci seznanjajo tudi v delavnicah koroškega režiserja Marjana Strickerja ter nemške igralke Frauke Steiner, ki vsak na svoj način pristopata k umetniškemu gibu in besedi. Že tradicionalna je tudi impro delavnica, ki jo vodi Avstrijec Jakob Schweighofer, član graškega gledališča Theater im Bahnhof, enega najvidnješih predstavnikov te zvrst. Zanimiva je tudi glasbena delavnica, ki jo vodi Stojan Kralj, profesor kitare ter avtor glasbe za številne gledališke predstave. Udeleženci naj bi, kot pravi, malce pokukali za zavese in občutili kako pristopiti k ustvarjanju scenske glasbe. Skupaj z »dada« delavnico bodo pripravili zaključno performans, sicer pa se bodo vsi udeleženci predstavili na javni produkciji v petek zvečer v izolskem Kulturnem domu. (K.B.)
XXXVIII. MEDNARODNI SLIKARSKI EX-TEMPORE PIRAN 2003
Tudi v letošnjem prvem septembrskem tednu, od ponedeljka 1. do nedelje, 7. (žigosanje platen bo v Piranu, v Ljubljani in letos prvič še v Celju), bo mesto Piran gostilo številne likovne ustvarjalce, udeležence že XXXVIII. mednarodnega slikarskega ex-tempora in IV. mednarodnega ex-tempa keramike, dveh najuglednejših tovrstnih prireditev v Srednji Evropi, ki ju organizirajo Obalne galerije Piran, letos tudi s sodelovanjem s Skupnostjo Italijanov Piran, s Studiom Galerijo Gasspar, s Čokoladnico G. Tartini in Galerijo Sv. Donata.
Letos je na slikarskem ex-temporu razpisanih 36 različnih nagrad: ob najpomembnejši in najprestižnejši nagradi Grand Prixu, ki letos znaša kar 350.000 Sit in ki ga podeljuje organizator, je razpisanih še petnajst Velikih odkupnih in hotelskih nagrad v vrednosti po 170.000 Sit, pa še osemnajst odkupnih, hotelskih in posebnih nagrad (med drugimi tudi sedemdnevno potovanje v Grčijo,...) v vrednosti po 120.000 Sit ter ob nagradi za najboljši akvarel, ki letos znaša 120.000 Sit še dve nagradi za to zvrst v vrednosti po 70.000 Sit.
Na ex-tempu keramike pa so razpisane štiri nagrade: Grand Prix znaša 200.000 Sit in ga podeljuje Studio Gallerija Gasspar, velika odkupna nagrada je v vrednosti 150.000 Sit, odkupna nagrada in nagrada za najboljše delo mladega keramika pa po 100.000 Sit. Gotovo je nagradni fond piranskega ex-tempora v višini 5.500.000 Sit tudi najvišji med tovrstnimi likovnimi manifestacijami: to dokazuje vsakoletna zelo dobra udeležba ustvarjalcev različnih generacij (med tristo in štiristo udeleženci), tudi iz tujine (v lanskem letu iz osmih držav), zlasti v zadnjih letih pa so zelo zadovoljni s porastom študentov likovnih akademij in najmlajše generacije šolanih ustvarjalcev.
Letos prvič pa vsak udeleženec ob vpisu dobi še kartico ugodnost ArtCart, s katero pridobi možnost celoletnega prostega vstopa v naša razstavišča in ogleda vseh naših razstav, eno našo publikacijo, popust pri nakupu slikarskega materiala v določenih specializiranih prodajalnah (Art-Ljubljana, Art-Maribor, Hobby&Art Kranj in Promai d.o.o. Kamnik), 25 % popust z ladjo Venezialines v Benetke od 1. 9. - 30. 9. 2003 ter popust pri vpisu na prihodnji 39. piranski ex - tempore in V. ex-tempo keramike.
Prireditev bo gotovo tudi najbolj množično obiskana v nedeljo, 7. septembra, ko bo po tradicionalni celodnevni turistični atrakciji razstave slik na Tartinijevem trgu, prav tu, v večernih urah še slavnostna podelitev nagrad in otvoritev razstav ter prijateljsko druženje pozno v noč.
Nives Marvin (www: obalne-galerije.si)
SLIKARKA NA OBISKU
V mesecu juliju je bila na otroškem oddelku bolnišnice Izola slikarka Metka Gosar. Da ne bo pomote, ni bila pacientka, temveč je prišla v okviru specialističnega študija.
Teden slikarkinega dela je minil izjemno hitro, saj je otroke pritegnila s svojimi metodami in likovnimi tehnikami, ki jih ni bilo malo. Nastajali so izdelki, risbe, slike...Tako so si otroci tudi ta teden krajšali in polepšali trenutke v bolnišnici.
Na koncu je nastala na steklo poslikana umetnija, ki krasi vhod na otroški oddelek bolnišnice Izola. Njena avtorica je Metka Gosar, v pomoč pa so ji bili otroci, ki so bili v vročem juliju v bolnišnici. Vsi iz otroškega oddelka bolnišnice Izola se slikarki Metki Gosar za izdelek lepo zahvaljujemo.
(Nataša Stubelj)
VPIS V GLASBENO SOLO
Center za glasbeno vzgojo Koper, Glasbena šola Izola, vabi na
DODATNI VPIS
novih učencev za šolsko leto 2003/04 v četrtek, 28. in petek, 29. avgusta, od 18. do 20. ure
v učilnici teorije na Gregorčičevi 76.
Vpisovali bomo še otroke v skupino predšolske glasbene vzgoje (5 let) in glasbene pripravnice (6 let) in zainteresirane otroke v starosti 7., 8. in 9. leta preizkusili in vpisali h pouku klavirja.
FESTIVAL PANOPTIKUM
V Kopru se bo v petek, 28. avgusta začel filmski festival Panoptikum, ki ga skupaj organizirata Pan film Production in KID Pina v sodelovanju z KSOK in DPZN iz Kopra. Festival predstavlja filme, ki so jih letos spomladi predvajali na Metelkovi pod naslovom Politično nekorektni filmski festival. Izbrani filma so bili prikazani na številnih festivalih po svetu in so zagotovo vredni ogleda. Ogled bo mogoč v koprskem MKC-ju (19.00)in na Ukmarjevem trgu (21.30) ta in naslednji petek in soboto.
Poleg ogleda filmov so pripravili tudi delavnice kamere, scenografije, režije in montaže Delavnice bodo v prostorih Kluba študentov občine Koper. Zabava pa bo vsak večer v klubu SHOTO pod Belvederjem.
TULJO FURLANIČ in ONI TULIJO
(Jadran Ogrin, Marjan Malikovič, Marino Legovič, Giulio Roselli) v petek, 29. avgusta v KANELA BARU v Portorožu
MADINGMA - INTIMNO PRIJETNO
Pod krošnjami topolov kluba Shoto je na petkov večer Ribiškega praznika nastopila belgijska skupina Madingma, katere nastop je bil sicer napovedan za Manziolijev trg a je zaradi višjih razlogov organizator moral spremeniti prizorišče. To je seveda nekatere obiskovalce razjezilo, tisti ki pašo novo prizorišče le odkrili so bili več kot zadovoljni, saj so lahko doživeli pristen, neposreden, predvsem pa zelo kvaliteten natop bratov Stefana in Diedrika Thumermans, ki sta predstavila neverjetno bogato zakladnico ljudske glasbe Flandrije. Zvoki piščali, flaut in različnih dud so se združevali z ritmi in toni diatonične harmonike, vse skupaj pa je dišalo po Irski, Bretoniji in Skandinaviji. Flamska ljudska glasba je vse to in šenekaj zraven.
Žaključni koncert Mediteran festivala bo na istem prizorišču v soboto 17. septembra, ko bo tam nastopila najboljša slovenska kavarniška godba,
Ezl Ek iz Maribora.
Mediteran festival se opravičuje vsem, ki ste zaradi zgrešenih infomacij v medijih in katalogu prireditev Občine Izola zgrešili koncert skupine Madingma. Tudi mi si želimo, da se kaj takega ne bi več primerilo.
udeleženci Mednarodnih poletnih
gledaliških delavnic
ki potekajo ta teden v Izoli, se bodo predstavili
v petek, 29.8. ob 18. uri v kulturnem domu Izola ter v večernih urah na ploščadi pred SGTŠ.
MARJAN MOTOM ■ SVILENE MONOTIPIJE
Marjan Motoh, ki lastno likovnost razvija v veliko slikarskih načinih je v zadnjem času najbolj naklonjen ravno grafičnim izvedbam, ki	nastajajo skozi različne
grafične tehnike. Znane so njegove litografije, bakrorezi, jedkanice, ki skozi avtorjevo oko in roko odkrivajo odmaknjene, pozabljene kotičke »stare«Izole, Kopra, Pirana, se širokem horizontalnem pogledu odpirajo v obmorsko veduto ali pa obravnavajo dogajanje vsakdanjega življenja v tem prostoru. V risbi in sliki se včasih loteva tudi tihožitij,	vegetacije, lahko pa svojo podobo	sprošča v	pravo
abstraktno sliko. Motohova likovnost sega tudi na področje karikature, ki v stilno in vsebinsko zelo izdelani formi	že vrsto	let	veseli	bralstvo
izolskega tednika Mandrač.
Niz dvanajstih podob, ki jih na tokratni predstavitvi postavlja pred gledalca je izgotovljen v grafični tehniki monotipije. Torej »grafiki enega odtisa«. Slikar, ki kot rečeno za nosilec podobe uporablja svileno (viskozno) blago vsekakor prilagaja svoje	delo specifični naklonjenosti	materiala	in	s tem	dodatno
zapolnjuje lasten avtorsko opredeljen slogovni način. Gre za precej nevsakdanjo tehniko v našem prostoru, ki jo sicer poznajo v daljnih vzhodnih deželah (Kitajski, Japonski, Tajski). Tiskanje na podlago, ki je propustna, ki pri tisku omogoča »precejanje barve« skozi nosilec podobe, je vsekakor nekoliko drugačno od običajnega grafičnega dela na papirju in se precej razlikuje od »navadnega« slikarstva. Motohova predstavljena dela izkazujejo njegovo obvladovanje procesa, katerega končni rezultat so pričujoče podobe z zanimivo morsko, podmorsko oziroma obmorsko motiviko.
V primarni fazi, ko gre za pripravo matrice je avtorska izkušenost najpomembnejša, saj gre za stopnjo, ki mora predvideti končni rezultat, torej odtis. Avtor mora delovati zelo premišljeno in poleg spontanega izvedbenega zagona upoštevati obnašanje »presirane« barvne mase. Avtor ne uporablja čopiča ampak izključno lopatico oziroma togo pisalo.
Presenečenje končnega rezultata, pa je v tem, da nam tehnika omogoča trojni zapis. Poleg originalne monotipijske podobe imamo še »ostanka« zgornje in spodnje podlage, ki imata upravičeno velikokrat status podobe.
Razvijanje monotipijske tehnike na svilo je pri obravnavanem avtorju daljšega datuma. Pred nami je njegov najnovejši cikel, ki je v običajnem načinu avtorjevega dela povsem figuralen. Vsekakor pa je zelo zanimiva tudi serija starejših monotipij, kjer avtor figuro razgradi do stopnje abstraktnega, kar tehnična izvedba zelo lepo omogoča.
Dejan Mehmedovič
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti
Medobmočna koordinacija: Ilirska Bistrica, Izola, Koper, Piran, Postojna, Sežana
iV^Pis
4. MEDOBMOCNEGA SREČANJA PRIMORSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV
TEMA: NARAVNA DEDIŠČINA / TEHNIKA: OLJE / ROK ODDAJE DEL: 30. september 2003 Spoštovani likovni ustvarjalci!
Prijazno vabljeni, da se tudi letos odzovete našemu vabilu in sprejmete izziv, ki vam ga ponujamo - tokrat v likovni tehniki OLJE in izbrani temi NARAVNA DEDIŠČINA. Tema je zastavljena dokaj široko, zato menimo, da vam ne bo težko poiskati zanimivih motivov, jame, gozdovi, soline , močvirja, vinorodni griči...- primorska in kraška pokrajina s svojimi krajinskimi parki in naravnimi rezervati ter življenjem v njih je neizčrpen vir slikarskega navdiha...
Vsak likovnik lahko sodeluje z dvema deloma, ustvarjenima v letu 2003, ki ne smeta presegati velikosti 120x120 cm in morata biti UOKVIRJENA (opozarjamo, da likovnih del brez okvirjev NE BOMO SPREJEMALI!!!)
Na hrbtni strani vsakega dela mora biti OBVEZNO označeno:
•	podatki o avtorju (ime, priimek, naslov in telefonska številka) • naslov dela
•	neobvezno lahko tudi prodajna cena
Iz prispelih del bo strokovna komisija pripravila izbor, ki bo po prvi razstavi v Postojni v oktobru 2003 na ogled še v Sežani, Il.Bistrici, Kopru, Izoli in Piranu.
Po zaključku razstav boste likovna dela lahko prevzeli na sedežih svojih območnih izpostav JSKD.
Izpolnjene prijavnice in likovna dela sprejemamo NAJKASNEJE do TORKA, 30. SEPTEMBRA 2003 na sedežih izpostav - JSKD OI IZOLA, DREVORED L MAJA 9, IZOLA
KINO ODEON
Odi. do 3.9. ob 21.00 drama
ENA NA ENA
R: Mladen Matlievlč I: Zoran Cica, Skupina »Sunshineii, Zoran Cvijanovič, Cipa Jerinlč-
0d 4. do 7.9. ob 19.00 in 21.00 Akcijska komedija
CHARLIJEVI ANGELČKI:
S POLNO ORZINO
R: McG I: Cameron Diaz, Drew Barrvmore, Lucy Lin
Galerija Krka -Zdravilišče Strunjan
V sredo, 3. septembra ob 21. uri vas vabimo na otvoritev razstave slik izolskega slikarja
Marjana
Motoha
galerija ALGA
"Ovijanje"
Vabimo Vas na otvoritev razstave projekta avtorice
ANJE BEC
v četrtek, 4. septembra ob 19.30.
Izdelava fotografij ART FOTO Izola Umik galerije: 10.00 - 12.00 / 17.00 - 19.00
galerija
INSULA
SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03
razstava
MLADI
BETI BRICELJ, KLEMEN GORUP, SIMON KASTELIC, ERIK MAVRIČ, MARTINA ŠTIRN, JONI ZAKONJŠEK, TILEN D BONA
Razstava, ki je postavljena vzporedno v treh razstaviščih, bo do 31. avgusta na ogled v Pretorski palači, Palači Gravisi v Kopru in Galeriji Insula v Izoli.
Pretorska palača (Titov trg, Koper; tel. 05/ 66 46 403; tic@koper.si) 9 • 20, nedelja 13 -20 Palača Gravisi - Skupnost Italijanov "Santorio Santorio" Koper (Ul. OF10, Koper; tel. 05/ 627 94 31 ; comit.mario@email.si ) 10 -12,17- 20 nedelja zaprto Galerija Insula (Smrekarjeva 20, Izola; tel. 05/ 641 53 03; galerija.insula@siol.net) 9 -14,18 - 20, sobota 10-13, nedelja zaprto
OBALNE GALERIJE PIRAN GALERIJA MEDUZA KOPER
razstava grafik
KLEMENTINE COLMA
(projekt Grafika v Sloveniji po letu 1945)
Nova žrtev izolske obvoznice
SMRTNO NEVARNA KONCA IZOLSKE OBVOZNICE
Ob 21.22 uri je izolska patrulja obvestila koprski OKC, da je na Belvederju naletala na hudo prometno nesrečo, v kateri je več oseb hudo telesno poškodovanih in so vkleščene v vozilih. Na kraj so takoj odhiteli reševalci, gasilci in ostali policisti. Pri ogledu prometne nesreče, ki se ga je udeležila in usmerjala preiskovalna sodnica je bilo ugotovljeno, da je prometno nesrečo povzročil 38-letni D.C. iz Ljubljane, ki je vozil neregistriran Peugeot 806, ljubljanske registracije iz Kopra proti Portorožu in v ostrem desnem ovinku nad črpalko Petrola zapeljal na nasprotno smerno vozišče, kjer je čelno trčil v nasproti vozeč osebni avtomobil Ford Mondeo, ki ga je vozil 33-letni B.K. iz Ljubljane. Tedaj je iz smeri Portoroža z osebnim avtomobilom Proton Persona pripeljal še 46-letni V.S., ki se prometni nesreči ni uspel izogniti in je trčil v Ford Mondeo.
Sopotnica ni preživela
Prvi mimovozeči in policisti so naleteli na res strašen prizor. Na odbojni ograji je, obrnjen proti vozišču, visel peugeot 806, v smeri proti Piranu, a na nasprotnem voznem pasu, je bil razbit ford mondeo, v katerega se je zaletel proton. Iz dveh vozil so izvlekli štiri hudo ranjene ljudi in jih odpeljali v izolsko bolnišnico, kjer pa je sopotnica iz peugeota nekaj minut čez polnoč umrla.
Kmalu po nesreči so na kraj prihiteli koprski poklicni gasilci, reševalci in policisti. O nesreči so obvestili tudi dežurno
preiskovalno sodnico, ki je prišla na kraj. Vkleščene ponesrečene so morali reševati gasilci, v izolsko bolnišnico pa so reševalci odpeljali štiri hudo ranjene:	voznika
peugeota D.C. in njegovo 44-letno sopotnico H.B. ter voznika mondea I.B.K. in njegovo 29-letno sopotnico T.S. iz Radovljice. Kljub trudu zdravnikov je sopotnica iz peugeota umrla nekaj minut po polnoči. Za voznika peugeota, ki je povzročil hudo nesrečo, so odredili strokovni pregled v izolski bolnišnici. Policisti so še ugotovili, da je bilo vozilo brez veljavne nalepke, kije potekla maja, vendar je bilo zavarovano.

? >4 > S-
iMMurni	^	^	m

Nasmeh in tvoja dobra volja vsakega osrečiti sta znala Ni več besed, ni stiska rok, ostal je le spomin in trpek jok.
Dragi
IVO
Ostal nam boš v trajnem in lepem spominu. Hvala za vse!
Tvoji sodelavci
Promet po izolski obvoznici je bil zaradi nesreče in odstranjevanja posledic tri ure zaprt za ves promet. Obvoz so policisti sicer uredili skozi Izolo, vendar so bili vozniki prepuščeni semaforjem, kar je seveda povzročalo kar hude zastoje, saj se je prav takrat veliko turistov vračalo z morja domov. Nujnost gradnje oziroma dokončanja obvoznice se je tako še enkrat potrdila, saj sta prav oba konca izolskega odseka hitre ceste že terjala veliko število človeških živeljenj. foto: kiko69@obala.net
KOLIKO JE VREDEN NOV POLICIJSKI ČOLN
Pripombe ob nakupu novega policijskega čolna P66 so se začele še preden je bil narejen, nadaljevale ob prihodu, zdaj pa je spet slišati, da bodo morali na čolnu narediti nekaj popravkov. Problem je menda v krmi, ki je zaradi močnejših motorjev bolj pogreznjena, kar pomeni, da je bočni propeler na premcu plovila previsoko oziroma preblizu gladine. To je seveda pomanjkljivost, ki jo je moč zares spoznati šele med rednim obratovanjem in zato so se strokovnjaki odločili in na premcu dodali 150 kilogramov obtežila, kar seveda ne bi smelo vplivati na siceršnje zmogljivosti tega plovila.
Morda tudi zaradi številnih pripomb in namigov o tem, da nov policijski čoln ni vreden toliko proračunskega denarja bo Policijska uprava Koper- ostaja pomorske policije Koper organizirala
DAN ODPRTIH VRAT policijskega plovila P 66. Plovilo si bomo lahko ogledali v PETEK 29.08.2003 med 10.00 in 12.00 uro.
V vabilu so še zapisali: Dne 01. 08 .2003 je Minister za notranje zadeve predal ključe novega plovila P66 komandirju Postaje pomorske policije. Od takrat je plovilo v vsakodnevni operativni uporabi. V tem času se je plovilo intenzivno preizkušalo in uvajalo posadke policistov. Sedaj želimo s plovilom seznaniti tudi širšo javnost., zato Vas iskreno vabimo na ogled ob času, ki smo ga zapisali v uvodu.
KRIMINALIJE
NAJBOLJŠE IZ IZOLE
Akciji v katero so bili doslej vključeni predvsem oljkarji in vinarji se je očitno pridružil tudi strokovnjak za doma narejen denar. Uslužbenec bencinskega servisa je namreč obvestil policiste, da mu je stranka plačala bencin z bankovcem za 50 Eurov. Bencinarji so posumili, da j bankovec ponarejen in so poklicali policiste, ti pa so jih poslali na ekspertizo. Ko je bila ta končana so začeli zbirati podatke o vnovčitelju in domnevnem izdelovalcu. Pri obeh so opravili hišno preiskavo, pri izdelovalcu pa so zasegli računalnik in prineter saj so ugotovili, da ima s takim početjem kar nekaj izkušenj.
KLIMA TUDI GREJE
Čeprav naj bi imela čisto drugačno funkcijo je klima na steni stanovanjskega bloka tako razgrela soseda, da sta se sprla in so morali posredovati policisti. Zdaj se bosta hladila pri sodniku za prekrške.
POŠKODBA V MARINI
V	marini se je zgodila delovna nesreča, ko je delavec želel prebarvati dvigalo in je nanj prislonil lestev. Povzpel se je že skoraj do vrha ko mu je zdrsnilo in je padel 2 metra globoko ter se poškodoval.
MIREN PRAZNIK
Ribiški praznik je minil bolj ali manj brez posebnosti. V petek v starem delu mesta niso imeli dela, v soboto pa sta se na Sončnem nabrežju sprla mlajši in starejši moški, oba podkrepljena s tekočim dopingom. Mlajši je starejšega tresnil v obraz in zdaj bo moral k znanemu delilcu kazni za takšne neumnosti. V nekem lokalu pa sta se sprla prijatelja. Eden je bil za to da še kaj spijeta, drugi pa ne. Končalo se je s pretepom, pravi konec pa ju še čaka.
Policisti so mimogrede nekomu zasegli 3 grame marihuane, pobrali pa so tudi dva alkoholno obnemogla. Eden od njiju je tako nesrečno padel, da se zdravi v izolski bolnici.
NI PRIŠEL PO IZPIT
V	Izoli je neznanec preko noči vlomil v pisarno Avto šole, kjer je pregledal prostore in iz avtomata za napitke ukradel okoli 4.000 SIT.
NEPREVIDNA VOZNICA
Prometni policisti so zjutraj nekaj minut pred 5 uro ob cesti pred mejnim prehodom Škofije opazili nepravilno parkiran os. avtomobil VW Polo. Preverjanje pri 34 letni lastnici iz Kort, pa je potrdilo sum policistov, da je avto ukraden. Nepridiprav ni imel težkega dela, saj je lastnica pustila avto odklenjen za nameček pa tudi ključe v kontaktni ključavnici.
NIČ KAJ BEL VEDERE
Okoli 6. ure zjutraj so izolski policisti posredovali zaradi kršitve javnega reda in miru na Belvederju, kjer je potekala t.i. Rave Party.
V	postopku so imeli 3 mladeniče, ki se kljub opozorilu niso umirili zato so zoper njih odredili pridržanje. Ker niso upoštevali ukazov policistov so zoper njih uporabili tudi fizično silo ter sredstva za vezanje in vklepanje. Med postopkom je ena oseba pobegnila, kasneje pa so ga našli doma.
NEVARNO PARKIRANJE
Policisti so posredovali v sporu med sosedoma, 34 in 53 letnim izolanom, ki sta se sprla zaradi napačno parkiranega os. avtomobila.
V	sporu je starejši vzel leseno palico in z njo mahal proti mlajšemu izolanu, ta pa vzel kovinski drog in ga vrgel v starejšega., ki pa je nato zagrabil kramp in z njem mahal naokoli. Udeleženca so pomirili znanci, ki so ju pomirili. Policisti so zoper starejšega napisali ovadbo za dejanje ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu in prepiru, zoper mlajšega pa za dejanje lahke telesne poškodbe
LJUBO DOMA
-	Javni red in mir sta, kljub temu, da se je vse dogajalo v njunem stanovanju, kršila mati in sin. Sprla sta se tako hudo, da so ju morali miriti tudi sosedje. Tako bosta morala oba na Kristanov trg.
-	V drugem primeru pa sta se doma sprli mati in hči. Prišlo je celo do prerivanja in zaradi tega bo hči morala k sodniku za prekrške, še posebej zato, ker je po odhodu policistov s kršitvijo nadaljevala in so jo morali pridržati.
ALKO LESTVICA
Kljub prazniku je bila alkoholna bera dokaj skromna, saj je rekorder napihal "vsega" 1.30 g/kg, drugouvrščeni pa 0,97 g/kg, medtem ko so ostali napihali od 0.5 g/kg. Odredili pa so en strokovni pregled zaradi suma vožnje pod vplivom mamil.
VARNO VOZILO ZA OTROKE
Policijska uprava Koper bo v sodelovanju z AMZS, Kraškim zidarjem, Avtoplusom, Prevozi Rižana in prevoznim podjetjem I&I, tudi letos organizirala brezplačne tehnične preglede za vozila, ki prevažajo otroke. Preventivna akcija poimenovana VARNO VOZILO bo trajala v času od 27.08. do 29.08.2003.
V sredo dne 27.08.2003 ob 09.00 uri bo na AMZS, tehnična baza Koper, potek akcije predstavil vodja skupine za cestni promet na PU Koper g. Miloš Žulovec.
MALI OGLASI
- PETČLANSKA DRUŽINA Z DVEMA OTROKOMA S CEREBRALNO PARALIZO NUJNO POTREBUJE STANOVANJE, NAJRAJE PRITLIČNO. POKLIČITE 041 557 661 ■BELJENJE sten, barvanje oken, vrat, postavljanje parketa, tlaka in druga zaključna dela. 031 862 579
■	KUPIM MANJŠEstanovanje v Izoli tel 031 500368
■	MANJŠE STANOVANJE v Jagodju oddamo za daljši čas Prednost imajo nekadilci, tel. 641-72 24
■	PRODAM RENAULT 5 PIVE letnik 1995, bele barve, prva lastnica, redno servisiran, cena: 400.000 SIT tel 031 644 210 Marlene
■PRODAM ali ZAMENJAM VEČJO HIŠO v Jagodju za manjo hišo ali stanovanje v Jagodju, tel 031 862 579 ali 631 4673
■	Eno ali dve ostareli osebi sprejmemo v popolno oskrbo. Živimo v prostomi novi hiši na Štajerskem (blizu Slovenske Bistrice). Informacije: 02 80 37 074 (zvečer).
-Ugodno prodam RENAULT 5 (3 vrata) letnik 1992.
Informacije: 040 688 262 ali 031 303 452
■	PRODAN PRENOSNO KLIMA NAPRAVO ELECTROLUX, RABLJENO 1 MESEC ZA 90.000,-SIT. TEL: 041 486-724
■PRODAM STOLČEK ZA HRANJENJEPcg Perego v modrobeli karo barvi z mizico tel 041 452121
■	GORSKO KOLO(jumperstrek), pletilni stroj PFAFF, TRIKOMAT 32 - nerabljeno PRODAM tel 6413 554
■	več mladih muc podarimo, sto let staro medeninasto posteljo prodamo za 120 000 sit
05 6420245,031 597222 popoldan
■	IŠČEM DELO, POSPRAVLJANJE, LIKANJE, POMOČ STAREJŠIM OSEBAM 031 631 188
■	PODARIM RABLJENE, DOBRO OHRANJENEobleke za otroke in odrasle, tel 031 877 434 Petra
■	DVE LITOŽELEZNI PEČI NA TRDA GORIVA,dobro ohranjeni prosam. tel 641 77 48 zvečer
■	PRODAM MODEMZA KABELSKI internet Elta, tel 031 448 535
■	PRODAM FREZO GOLDONI 8Kw,bencin, nova - še nerabljena. Cena po dogovom. tel 641 93 18
■	PRODAM HLADILNO SKRINJOGorenjc v odličnem stanju za 23.000,00 tel 641 35 54 PRODAM SKORAJ NOV MOPEDTomosA3(automatik), prevoženih 120 Km, registriran do aprila 2004. Prodam tudi čelado, inf: 641 4563
■	UGODNO PRODAM BALKONSKOžaluzijo - dom 3mX2m in 2 kom. avtoplaščev 175X60X14 -tel 641 6762
■V IZOLI ODDAM POSLOVNE PROSTORE primerne za skladiščenje ali zimovanje plovil tel 041 799490
■	SKUTER GILERA RUNNER 50 sp,letnik 2000,10.000km,viola-čmebarve, kovček, na novo registriran, prodam za 300.000 SIT tel 041 585 877
■	KOSIM TRAVO,tel 031 604846
...........
mmmmimmmtà.i u mmmmmmm je tednik IzolanOV
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15
Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar,
Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.tehnika@ mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 200 SIT.
Založnik / elektronski prelom : GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010
elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com
TRR: 10100 - 0029046354 / Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpisano v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522
Prvo mednarodno srečanje balonarjev ob letošnjem ribiškem prazniku v Izoli je na nek način zgodovinsko. Doslej so se balonarji namreč izogibali obale predvsem zaradi nestalnih vetrov, visokih temperatur in dejstva, da lahko, z balonom vred, končajo v morju. In čeprav jimje tropska vročina onemogočala dnevne polete so se strahu pred morjem otresli in drugo leto pridejo spet. Le bolj hladen letni čas bodo verjetno izbrali.
BRODET JE RIBJI BOGRAČ
Pred gostinsko šolo so politiki in pop zvezdniki kuhali brodet. Brez pomoči mojstrov iz hotelske restavracije bi bil seveda bolj čuden, tako pa je bil za prste oblizat, posebno tisti, ki ga je skuhala ekipa župana Radelj ob Dravi ojačana z Aleksandro Čermelj. Menda so na koncu ugotovili tisto, kar je zapisano v naslovu.
MflAŠKI POMORSKI KRST
Za športno popestritev ribiškega praznika so tokrat poskrbeli stari in bodoči veslači VK Argo, ki so pripravili veslaški krst na katerem mladi starejšim morali obljubiti marsikaj, kar bodo gotovo pozabili takoj ko bodo malo zrasli in si nabrali nekaj več mišic. Krst je malo spomnil a pomorskega a to ni nič hudega. Škoda le, da so ga pripravili le člani enega kluba, saj imajo tudi v drugem (VK Izola) kar nekaj novih mladih veslačev.
MOTOHOV KOT
... TA NAO ŠE KC.0 IUCČE.. kA LETOŠNJI RIBIŠKI PRAZNIK NI BIL ETNO OBARVAN...
ACQUA JE NAREDILA SPLASH
Izolsko Društvo prijateljev mladine je pred koncem poletj za svoje člane pripravilo izlet v bližnji Lignano, kjer so seveda obiskali znano kopališče in zabavišče Acqua splash in se pod budnim očesom Barbare Motoh, Jožeta Černeliča, none Celestine in drugih spremljevalcev namakali do onemoglosti. "Komaj čakamo, da bomo imeli tak vodni center tudi mi v Livadah" so potarnali.
ZGIBANKE, LETAKI
Obojestranski štiribarvni tisk (4/4), format A4, 135 g mat oz. sijaj premazni papir, zgibano na format amerikanke.
AZ
POITL
7 '1, ,
iril
1.000 kosov	32.000 SIT
3.000 kosov	43.000 SIT
5.000 kosov	57.000 SIT
10.000 kosov <		85.000 SIT
m H * m	
V	
r 100-500 kosov	18.000 SIT
501-1000 kosov	20.000 SIT J
Enostranski dvobarvni tisk (2/0), format 85 x 53 mm, 250 g mat oz. sijaj premazni karton.
Izdelava filmov ni vključena v zgoraj navedene cene.
Cene ne vključujejo 20 % DDV.
BIROGRAFIKA
BIROGRAFIKA BORI d.o.o. TISKARNA in KOPIRNICA
Industrijska cesta 4b | 6310 Izola T: 05 663 5422 | F: 05 663 5420 E-mail: izola@birografikabori.com Internet: www.birografikabori.si