)EZC N/\1920/21' ŠTEVILKA 14 r VAVPOTIČ ELEMIItl LIST IZDAJA UPRAVA NA' RODNEEA ElEDAll« A V UUBUANI UREJA OTON ŽUPANČIČ CENA3K Spored za štirinajsti teden Drama Poned., 13. dec. — Bobrov kožuh. C Torek, 14. dec. — Zaprto. Sreda, 15. dec. — Smrtni ples I. E četrtek, 16. dec. — Smrtni ples II. E Petek, 17. dec. — Sen kresne noči v opernem gledališču ob dramskih cenah A Sobota, 18. dec. — Jubilej, Snubač, Medved, Kirurgija 1) Nedelja, 19. dec. — Bobrov kožuh Izven. Poned., 20. dec. — Smrtni ples I. B Torek, 21. dec. — Smrtni ples II. B Opera P°ned., 13. dec. — Zaprto. Torek, 14. dec. — Tosca. A Sreda, 15. dec. — Trovatore. D Četrtek, 16. dec. — Tosca. B Petek, 17. dec. — Sen kresne noči. Dramska predstava. A s°bota, 18. dec. — Vesele žene windsorske. C Nedelja, 19. dec. — Rigoletto. Izven. P°ned., 20. dec. — Zaprto. Torek, 21. dec. — Tosca. E ^ drami se pripravlja za božič: Cvrček za pečjo; — v operi Fra Diavolo. Začetek ob 8. Konec ob 11. Bobrov kožuh Tatinska komedija v štirih dejanjih. Spisal Gerli. Hauptmann. Prevel Josip Mazi. Pl. Werhahn, uradni predstojnik Kriiger, rentar Dr. Fleischer Motes . . Gospa Motesova Wolfovka, perica Julij Wolf, njen mož Leontina \ . . , „ . I Adela / nJenl hcen | Wulkov, brodnik . Glasenapp, uradni pisar Mitteldorf, uradni sluga Filip....................... Dejanje se godi nekje blizu Berlina za časa septenatnega boja. Režiser: A. DANILO. g. Peček, g. Rogoz, g. Pregare, g. Gregorin, gna Rakarjeva. ga Danilova, g. Plut. gna Bukšekova. gna M. Danilova, g. Danilo, g. Strniša, g. Gradiš. fEDU/TV P DEJANJIH \ J5p*Nwpnaitm I Začetek ob 8. Konec ob 11. Smrtni ples (I. del) Štiri dejanja. Spisal Avgust Strindberg. Prevel A. Robida. Režiser: O. ŠEST. kdgar, kapitan pri trdnjavskem topništvu . g. Rogoz. Alisa, njegova žena, bivša igralka ... ga Borštnikova. Kurt, karantenski mojster....g. Gaberščik. •lenny, služkinja.............gna Maškova. ^tarka......................g„a Rakarjeva. straža..........................g. Rakuša. Začetek ob 8. Konec ob 10. Smrtni ples (II. del) Tri dejanja. Spisal Avgust Strindberg. Prevel A. Robida. Režiser: O. ŠEST. Edgar.....................................g. Rogoz. Alisa.....................................ga Borštnikova. Kurt......................................g. Gaberščik. Allan, Kurtov sin.........................g. Peček. Judita, Edgarjeva hči.....................ga Šaričeva. Poročnik..................................g. Kralj. - 4 — Začetek ob 8. Konec ob 11, Sen kresne noči Komedija v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare, prevel Oton Zupančič. Glasba F. Mendelssohna. Dirigent: B. PERIČ. Režiser: OSIP ŠEST. Tezej, vojvoda atenski . . . . Egej, Hermijin oče...................... Lisander, | ..... .. / Demetriji J zaljubljena v Herm'J° { Pilostrat, voditelj zabav pri Tezeju Dunja, tesar . Klopčič, tkalec P'sk, mehokrp Nosan, kotlar Trtica, krojač S^nik, mizar................. H'polita, kraljica amazonska Fermije, zaljubljena v Lisandra Heletia, zaljubljena v Demetrija JJberon, vilinski kralj . . 'tanija, vilinska kraljica spak Krašek fajčevina Vešča Palckl Gorčica Gabrščik. Gregorin. Terčič. Rakuša. Potokar. Strniša. Daneš. Rogoz, g. Ločnik. g. Peček, g. Plut. gna Bergantova, ga Juvanova, ga Rogozova. gna Wintrova. ga Šaričeva. gna Vera Danilova, gna Gorjupova. gna Presetnikova. gna Repovževa. Juvanova ml. Dru gj palčki iz spremstva kraljevega in kraljičinega. Tezejevo 111 Hipolitino spremstvo. Godi se v Atenah in v gozdu blizu njih. Začetek ob 8. Konec po 10. VEČER ČEMOVn Jubilej Šala v enem dejanju; prevel P. Golia. Andrej Audrejevič Šipučin, ravnatelj banke g. Manjecki. Tatjana Aleksejevna, njegova žena . . . gna Bergantova. Kuzma Nikolajevič Hirin, knjigovodja . . g. Kuratov. Nastasja Fjodorovna Merčutkina .... gna V. Danilova. Bančni uradnik..................................g. Danilo. Snubač Šala v enem dejanju; prevel I. Prijatelj. Stepan Stepanovič Čubukov, graščak ... g. Ločnik. Natalija Stepanovna, njegova hči .... ga Rogozova. Ivan Vasiljevič Lomov, sosed Cubukova . . g. Cengeri. Medved Šala v enem dejanju; prevel P. Podravski. Jelena Ivanovna Popova, vdova.................ga Šaričeva. Grigorij Stepanovič Smirnov, posestnik ... g. Putjata. Luka, star sluga Popovin......................g. Plut. Kirurgija Šal j iva povest v enem dejanju; prevel P. Golia. Ranocelnik Kurja tin..........................g. Kuratov. Cerkovnik Vomiglasov..........................g. Čengeri. Jubilej. Stari knjigovodja Hir in sedi za pisalno mizo in piše za svojega gospodarja, ravnatelja banke Sipučina, referat. Sipučin vstopi. V rokah ima album, ki so mu ga ravnokar ‘z-ločili uslužbenci. Med vrati se še enkrat ozre: »Dragi moji, ta vaš dar bom hranil kat spomin na najbolj srečne dni svojega življenja do smirtii. Da, dragi moji. Še enkrat, hvala lepa!« H ir m vstane in čestita ravnatelju. Ta ga poljubi. Kar je napravil dobrega v teh petnajstih letih, za vse gre zahvala predvsem uslužbencem. Da, petnajst let! Ce nihče ne bo moitil, potem bo referat že ob treh popoldne J:atov, pnaivi HMn. Ravnatelj stavi na referat ogromne nade, toda ftti je prvi, ki mati svojega zvestega knjigovodjo. Najprej mu pove, da de bila zjutraj pri njem Miri nova soproga, ter se bridko pritožila. ^ nožem da je tekel za njo. To vendar ne gre. Nato mu na dolgo Naklada, da so mu uslužbenci pravkar poklonili album, Slani banke Pa da mu nameravajo podariti srebrno kupo. Oboje seveda je kupil Sain- V banki mora vse imponirati, baS v tem je njegova zasluga, lie visoko dvignil reputacijo banke. Končno ga ozmerja. Vsak °as lahko ipnide sem deputacija, on pa sedi tu z omotanimi nošami in v oguljeni suknji. Tudi njegova žena da dopotuje zdaj zdaj 2 vlakom. Moral bi na kolodvor, a da je preveč nervozen, živci so 11111 silno napeti. V tem nipu vstopi vsa zasopla Tatjana Aleksejevim. Ča«u j^ma nič, samo eno minuto, pa bo vse povedala. Moti moža in 'tiigovodjo. Njeno pripovedovanje prekine gospa Merčutkina, ki ^ Po pomoti prišla v banko zahtevat neki denar za svojega moža. ^Pavedujeijo ji, da je njen mož državni uslužbenec, tu pa da je |Jrivatna banka, toda ona goni vedno svojo. Merčutkina Sipučina tako razdraži, da ji končno sam izplača °nar. Toda ona še ne odide. Izgnati jo marajo s silo. Obe ženski fileta nezavestni Šipučinu v naročje in v tem trenutku se javi Mutacija, ki je prisila čestitat k jubileju. Snubač. Zdravi, i/,pitani in jako samoljubni graščak Lomov pride v , u ™ rokavicah k svojemu sosedu Cubukovu in zasnubi nje-'(>Wo hčor. Stari je -zerto vesel, pokliče Natalijo Stepanovno in jo samo s snubačem. Lomov je zelo neroden in začne z dolgim odam, kjer pripoveduje, da sta rodbini Lomoviih in Čubokovih tcs vedno v najboljšem prijateljstvu. Tudi se svet Lomovih , 0 dotika sveta Cubukovih. Tako na primer mejijo Lamovi vo- vi> logovi ob Cubukavo brezje . . . Natalija Stepanovna trdi, tla so volovji logovi njeni, in vnam^ se hud prepir. Ko končno vstopa stari Cubukov in sam tudi potrdi, da so volovji logovi njegovi, se prepir poostri. Začno zmerjati drugi drugega m snubač užaljen odide. »Ostuda, šavtra šavirasta, pokveka,« pravi stari Cubukov, ko ostane sam s hčerjo, »pa sii še upa, priti snubit!« Ko zarjavela devica zve, da je prišel Lomov snu/bit njo, pade skoro v nezavest, kniči in prosi, naj ga pokličejo nazaj. Lomov pride. Natalija mu prizna, da sta se oba z očetom motila. Volovji logovi so res njegovi. Lomov se potolaži. Pripoveduje ji o strašni nesreči, kfi ga je doletela: Njegov pes Ugadaj je ohromel. Njegov pes, ki mu ni para! Toda Natalija je mnenja, da je njihov Odikaitaij mnogo boljšii. Nastane zopet spor, v katerega se •vmeša tudi Cubukov, Tako zmerjajo drugi drugega, da postan« Cubukovu slabo, a Lomov se zgrudi kot mrtev na zofo. Natalija stočc: Umrl ije, umrl . . . Komaj se Lomov zave, združi oče njegove in hčerine roke: Poročita se! Blagoslavljam vaju, samo mene pustite na miru.« Ko sta zaročena, se zopet začneta prepirati zaradi psov. »No, se že začenja rodbinska sreča!« praivi Cubukov in ukaže prinesti šampanjca. Medved. Mlada vdova Jelena Ivanovna Popova žaiuje zvesto in stanovitno za svojim pokojnim soprogom. Nikamor ne hodi in n'-kog; r ne spiejema. Stari sluga Luka ji pravkar prigovarja, naj sc vendar že enkrat potolaži. Sedaj je še mlada, življenje čaka nanjo. Cez deset let bo prepozno . . . Zunaj zazvoni hišni zvonec in v sobo prilomasti mladi posestnik Stuirnov. Pokojniku je posodil tisoč dvesto rubljev, .sedaj juh tirja nazaj. Z izgovorom, da je danes upravitelj odsoten, da naj torej počaka do jutri, se ne da odpraviti. Denar hoče takflii ker nvora jutri plačali procente. Popova ukaže najprej Luki, naj ga odpravi iz hiše, ker to nič ne zaleže, ga podi sama in S3 zmerja z medvedom. Suiinnov jo pozove na dvoboj. Ona prinese samokrese, toda, ker ne zna streljati, jo mora on naučiti. Energični nastop vdovin Smirnovu tako imponira, da se zaljubi vanjo. Videč priprave za dvoboj, je zbežal Luka ven klicat ljudi n» pomoč. Ko se vrna z vrtnarijem, kočijažem in delavci, da bi strahovali nasilneža, najde svojo gospo v njegovem objemu. Kirurgija. Bolnišnica na deželi. Zdravnik je odpotoval, bolnike sprejema njegov ranocelnik Knrjatin. — 8 - ■V sprejemnico vstopi djačok (pravoslavni cerkovnik) Vami-Klasov .in toži, da ga boli zob. Oče dijakom mu ije nasvetoval, naj si dela obkladke iz žganja in hrena, Glikenija Anisiimoivna mu priporočila škapulir z Afijonske gore in izmiivanje s toplim mlekom; vse m nič pomagalo. »Predsodek«, pravi Kuriatin, ko si ogleda ustno votlino • omiglasova, »izdreti sa moramo«. »Vi to bolje veste, Ser,gej Kuzmič, .zaito ste se tudi učili, da *uzi)mete svoje delo in veste, kedaj izdreti in ikedalj s kapljicam: zdraviti, daj vam Bog zdravic . . .«, besediči ubogi cerkorvnik. 'To ni nič,« meni važno Kurjatin in izbira instrumente, »ki-nur@i)ja, to ni niič. Glavno je — navada in pa trdna roka. Plju-ne-!>, Pa je. Zadnjič se je, kakor vi, pripeljal v bolnišnico posestnik Aleksander Ivanič Egipetski . . Tudii z zobom. Izobražen človek, vs“ izprašuje, za vse se zanima, kako in kajj, roko oni stiska po Prijateljsko ... V Petrogradu je živel sedem let . . . Izderite ml ga, Sergej Kuzmič! Izd er etn ga laliko. Samo to moraš znati, brez planja ničesar ne opraviš. Zobje so ti razne sorte. Enega boš ’?drl s kleščami, drugega s kaveljčkom, tretjega s ključem. Vsakega drugače. No, odpri usta . . . Takoj ga bomo . . .« Ujačok kriči, se zvija v bolečinah in iprosi, naij za božjo volje že enkrat izdere zob, Kurjatin mu stika s kleščami po ustih, ga. in modruje: »lega lahko. Pljuneš, pa je. Glavno ge, da glo- "ko zgrabiš. Drugače se krona odlomi.« Končno odilete klešče od zoba, djačok se razjezi ta hoče oditi, t0(ia Kurjatin mu strogo ukaže, naj zopet sede. »Misliš, da je to lalko lahko. Saj sem ga gospodu Egipetskemu tudi izdrl!« . . . ^opet ista štorija. Djačok kriči, Kurjatin mu sili s kleščami v usta in ga zmerja: »Tiho bodi! Kirurgija, to ni igrača!« Navsezadnje niu odlomi Krono. »Eh, s kaveljčkom bi ga bil n'oral,« mrmra Kurjatin, spnavllja klešče v omarico in ošteje ubo -''-Za djačka, ki kriči od bolečine in ogorčenja: "Kaj Pa, še zmerjal bi . . . Neotesanec . . . Gospod Egipetski e z‘vcl sedem lat v Petrogradu . . . izobražen . . . samo obleka st0 rubljev vredna ... pa ni zmerjal . . .« Začetek ob 8. Konec ob j 0 */-«- TOSCA Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala L. Ulica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA. Floria Tosca, slovita pevka (sopran) . . . gna Zikova. Mario Cavaradossi, slikar (tenor) .... g. Kovač. Baron Scarpia, policijski načelnik (bariton) . g. Levar. Cesare Angelotti (bas).................................g. Zorman. Cerkovnik (bariton)....................................g. Trbuhovic. Spoletta, birič (tenor)................................g. Mohorič. Sciarrone, orožnik (bas)...............................g. Vovko. Jetničar (bas).........................................g. Perko. Pastir................................................gna Šterkova. Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik) vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije izdelal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. I. V cerkvi St. Andrea della valle v Rimu. Angelotti, bivši konzul nekdanje rimske republike, je ušel iz ječe in se skrije v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov pri' jatelj, ga spozna ter obljubi pomagati mu. Ko pride Tosca, Cava-radossijeva zaročenka, se Angelotti urno zopet skrije. Podoba, ki jo slika Cavaradossi, vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo kmalu pomiri. Markiza Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila pod o\-tarjern žensko obleko, da more preoblečeni brat pobegniti pred zasledujočim ga Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, naj se skrije v njegovi vili, ako pa preti nevarnost, v vodnjaku. Oba odideta. Scarpia z biriči išče Angelottija, pa ga ne najde. Na podobi spozna poteze markize Attavanti in ker jo je slikal Cavaradossi. ljubček Tosktn, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti Cavaradossi — 10 - v stiku z begom Angelottijevim, tembolj, ker je v kapelici našel Pahljačo z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia hoče po ljubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasledujejo Angelottija. II. Soba ministra Scarpije v farneški palači. Scarpia sedi pri Večertji, pričakujoč Toske. Birič Spoletta poroča, da se ni posrečilo Mjeti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapove privesti Cavaradossija. Po brezuspešnem zaslišavanju ga ukaže mučiti. Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skrivališča Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve naraščajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjaku, pavaradossi, pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je Tosca lzdala skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vest, da je Napoleon zmagal pri Marengu, navduši silno Cavaradossija, t9ko, da spozna Scarpia v njem svojega političnega nasprotnika. Scarpia ga ukaže usmrtiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako se uda Scarpijii ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali ko začuje priprave za usmrčcnje Cavaradossijevo, reče Scarpiji, da se mU uda, ako s tem reši Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali ko '°če Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov, vza-nie vso zlatnino in bisere ter gre v grad Sant Angelo h C^varados- Sliu. da bi ž njim pobegnila. III. Na vrhu grada St. Angelo v Rimu. . Vojaki privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca prihiti s Scarpijevim, ga pokaže Cavaradossiju in mu razodene, da 0 le na videz ustreljen. Toda hudobni Scarpia je bil ukazal, da naJ Cavaradossija resnično ustrele. Cavaradossi pogumno stopi Puške, ko pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli, da ® le dela mrtvega, kmalu pa spozna resnico ter skoči z grada v Sbbočino. — 11 - Začetek ob 8. Konec ob 11- TRUBADUR (IL TROVATORE) Opera v štirih dejanjih. Besedilo spisal S. Cammerano, prevel A. Štritof. Vglasbil G. Verdi. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAR. Grof Luna (bariton).......................g. Romanovski. Leonora (sopran)..........................gna Richterjeva. Ineza, njena družica (sopran).............gna Vrhunceva- Azucena, ciganka (mezzosopran)............gna Thierryjeva. Manrico, njen rejenec, trubadur (tenor) . . g. Drvota. Ruiz, njegov prijatelj (tenor)............g. Mohorič. Ferrando, načelnik grajske straže (bas) . . g. Zupan. Ciganski poglavar (bas)...................g. Vovko. Sel (tenor)...............................g. Simončič. Služinčad, spremstvo, vojaki, cigani. — Godi se deloma v Biskaji, deloma v Aragoniji v 15. stoletju.— Prva vprizoritev 1. 1853. v Rimu. I. Ferrando pripoveduje straži, da je imel stari grof Luna dva sina. Mlajšega je bila neka ciganka začarala. Ker so jo zato sežgali, je ugrabila njena hči Azucena grofovo dete in ga baie iz maščevanja vrgla v ogenj. Po nalogu rajnega grofa, ki tega nikdar ni mogel verjeti, išče Ferrando zločinsko ciganko. — Premena. Leonora razodene Inezi, da ljubi trubadurja. Grof Luna hoče zapeti Leonori podoknico. Sreča se s svojim tekmecem Manricom ter ga pozove na dvoboj. II. Azucena pripoveduje Manricu grozne doživljaje iz svoje preteklosti in mu odkrije svoje sovraštvo proti Lunovim. Manrico sklene maščevati se nad protivnikom. V tem pride sel s poročilom, da namerava Leonora iti v samostan, ker misli, da je Manrico mrtev. — Premena. Luna hoče preprečiti Leonorin vstop v samostan. Manrico prihiti in odvede Leonoro. III. V taborišče grofa Lune privedo Azuceno. v kateri spozna Ferrando zločinsko ciganko. — Premena. Manricu in Leonori naznani Ruiz, da vedejo Lunovi vojaki Azuceno na grmado. Manrico odide, da bi jo rešil. IV. Manrico je z Azuceno vred pal v roke Luni. Oba sta obsojena na smrt. Pred ječo toži Leonora. Z dvora se čuje mrtvaški zbor, iz ječe Manricova pesem. Da bi rešil Trubadurja, obljubi Leonora Luni, da se mu bo vdala. — Premena. Leonora, ki jc bila vzela strup, pride v ječo po Manrica; on pa jo pahne od sebe. misleč, da mu je postala nezvesta. Ko Leonora umre, da Luna Man-rica sežgati. Azucena mu razodeno grozno skrivnost: Bil je tvol brat. - 12 — Začetek ob 8. Konec ob 11. Vesele žene wi n d sorske Komično-fantastična opera v treh dejanjih (šestih slikah). Besedilo po W. Shakespearu; preveli A. Funtek, uglasbil O. Nicolai. Dirigent: I. BREZOVŠEK. Režiser: F. BUČAH. John Falstaff (bas) . . . Fluth, meščan (bariton) . . . Page, meščan (bas)............... Pluthova (sopran) . . . . . Pageva (mezzo-sopran) . . . Fenton, mlad meščan (tenor) Ana, hči Pageva (sopran) . . Žlender, bogat meščan (tenor) [ Cajus, Francoz (bariton) . Natakar ......................... Pfvi meščan...................... Drugi meščan..................... Meščani in meščanke, bajne prikazni. sorju na Angleškem v začetku 17, g. Zathey. g. Romanovski. g. Zupan, gna Zikova. gna Šterkova. g. Kovač, ga Levičkova. g. Trbuhovič. g. Zorman, gna Vrhunčeva. g. Simončič, g. Drenovec. Godi se v Wind- stolelja. Gospe Fluthova in Pageva sta prejeli od Falstaffa enako Glaseči se pismi ter skleneta maščevati se na vesel način. Ljubosumni Fluth svari svoje prijatelje, naj ne zaupajo ženskam. ~~ Paseva hčerka Ana ima tri snubače, bogatega Slenderja, drja a)usa in siromašnega Fentona, katerega ona ljubi, njeni starši pa ^klanjajo. — Fenton prosi zaman Pagea, naj mu da hčerko v Zakon. Po prerekanju nastane prepir in Fenton zatrjuje, da si bo 151 'dobil Ano z zvesto svojo ljubeznijo. -• S o b a pri F1 u t h o v i h . Palstaft pride povabljen k sestanku z gospo Fluthovo, ali gospa geva pride, kakor je bilo dogovorjeno, vsa razburjena s strašno y°v'c°> da prihaja ljubosumni Fluth, ki namerava zapeljivca umoriti. , es Prestrašen se da Falstaff veselim ženskam skriti v veliko aro za perilo. — Hlapcema, ki naj neseta perilo na belišče — i3 ukažeta ženi vreči vsebino košare v vodo. — Ljubosumni soprog Fluth privede s seboj več prijateljev, s katerimi zaman iztika po stanovanju, da bi zasačil Falstaffa. Fluthova dn Pageva se delata užaljeni in ker tudi Fluthovi prijatelji ne najdejo zapeljivca, očitaio vsi Fluthu pretirano ljubosumnost. 3. Gostilna. Falstaft išče v pijači utehe po včerajšnji nezgodi. Potolažen pa je šele, ko preime zopet pismo od Fluthove, naj pride k nje!, ker je njen mož odšel na lov. Lovska družba pride na požirek vina in nekateri so toli predrzni, da si upajo s Falstaffom tekmovati v pijači. — Fluth pride k Falstaffu preoblečen kot Sir Brook Pri dobri kapljici zasiiče Brook govorico na svojo ženo in tako izve dan in uro sestanka. 4. Soba pri Fluthovih. Končno je Falstaff s Fluthovo sam. Ona hlini ljubezen in obžaluje včerajšnjo nezgodo na belišču. Zopet ju moti Pageva z neprijetno vestjo, da že prihaja besni soprog. Urno vtakneta veseli ženi Falstaffa v obleko neke tete, kateri pa je bil svoj čas Fluth prepovedal prihajati v hišo. Fluth zopet preišče vse stanovanje 'n zaman prebrska košaro, hoteč umoriti Falstaffa. V staro babo preoblečenega Falstaffa Fluth ne spozna in vrže debelo babo, udrihajoč po njej, skozi vrata. 5. Vrt pri Pagevih. Nadejaje se, da ugleda svojo sladko Ano, pride Slender. ali hitro se skrije za grm. ko začuje prihajajočega Cajusa, ki tudi up:* uzreti svojo Ano. Ali i on se hitro skrije, ko zasliši Fentona pet' serenado. — Ana prihiti k Fentonu in oba si obljubita večno ljubezen. Veseli ženi sta razodeli svojima soprogima vso burko s Falstaffom in sedaj se vsi dogovore, da ga pozovejo še enkrat na sestanek v windsorski park, kjer naj se uprizori s pomočjo prijateljev velika čarobna burka, Falstaffu za kazen. 6. Windsorski park o polnoči. Falstaff pride kot bajni lovec Hume, veseli ženi se mu j,ridriU-žita a baš ko misli Falstaff, da se bliža trenutek razkošja, nastal po parku vrlšč in hrup, vsa vesela družba privre našemljena v bajne prikazni in muči Falstaffa, dokler se grešnik ne spokori. — Fluth, Page in njiju veseli ženici razodenejo Falstaffu vprizorjeno burko, Falstaff prizna svojo pregreho, sprejme ponujeno mu sprav '> in vesele igre je konec. — 14 — Začetek ob 8. Konec okrog 103/4. RIGOLETTO Opera v treli dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „L.e roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil A. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: F. BUČAR. Vojvoda mantovanski (tenor)....................g. Drvota. Rigoletto, njegov dvorni šaljivec (bariton).... g. Levar. Gilda, hči Rigolettova (sopran)................gna Levičkova. Sparaiucile, bandit (bas)......................g. Pisarevič. Maddalena, njegova sestra (alt)................gna Šterkova. Monterone (bas)..............................g. Zupan. ^°rsa | (tenor)..................g Mohorič. Marullo 1 dvorniki (bariton)................g. Zorman. Ceprano J (bas)....................g. Trbuhovič. grofica Ceprano (sopran).......................gna Šuštarjeva ‘ až (sopran)..................................gna Ponikvarjeva. Stražnik (bariton).............................g. Vovko. dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev I. 1851. v Benetkah. I. Slavnost pri vojvodi. Vojvoda pripoveduje svojemu dvor-fitku Borsi o neki deklici, ki jo je videl v cerkvi. Všeč pa mu je tudi grofica Ceprano. Stari Monterone, čigar hčer je bil vojvoda zaPeljal, ga kliče brezuspešno na odgovor. Rigoletto. dvorni šaliivec, zasmehuje Monterona, ta pa prekolne vojvodo in Rigoletta. Monte-r,ona odvedejo v ječo. — Premena. Ulica. Rigolettov dom. ^Jida presrčno pozdravi prihajajočega očeta Rigoletta. Ko čuje Kjgoletto korake, hiti gledat, kdo prihaja, med tein pa smukne SK°zi vrata vojvoda, preoblečen v študenta, podkupi varuhinjo ^.'ovanno in se skrije. Ko Rigoletto odide, se vojvoda približa Gildi. 2a ljubi, odkar ga je videla v cerkvi. Prisežeta si zvesto ljubezen, vojvoda odide. Na ulici so vojvodovi kavalirji, ki naj Gildo ugrabijo. Prihajajoči Rigoletto vpraša, kaj nameravajo i Rečejo da imajo nalog, ugrabiti grofico Ceprano, nasproti bivajočo. — Kigoletto naj se, kakor oni, maskira in naj jim pomaga. Ko lažnjivi kavalirji odvedejo Gildo, spozna Rigoletto, kako kruto so ga prekrili. , II. Dvorana. Kavalirji pripovedujejo vojvodi, da je Gilda že tu v sosednji sobi. Vojvoda hiti k njej. .. Rigoletto se dela veselega. Ko hoče k hčeri, mu kavalirji bra- Mo. Gilda je čula očetov glas in prihiti k njemu. Kavalirji odidejo. Juda prizna, da ljubi svojega zapeljivca. Rigoletto misli le še na osveto, zaman prosi Gilda milosti. III. Ulica. Krčma Sparafucilova. Rigoletto je najel bandita Spa-atuciia, naj umori nocoj vojvodo, ki zahaja v to krčmo zaradi lepe P*esalke Maddalene, sestre Sparafucilove. Maddalena ve o name-avanem umoru, hoče pa vojvodo rešiti, ker ji je všeč, zato predla bratu, naj umori kogarsikoli, da ne bo ob zaslužek. Vse to a ciije Gilda ter sklene, žrtvovati se za vojvodo. Nevihta narašča, Sjuda, preoblečena v moško obleko, išče zavetja v krčmi, potrka vnH * vstopi, zabodena umrje. Rigoletto zahteva mrtvega voj- Samum, Močnejša, Vez, Igra z ognjem, Pred smrtjo, Prvl opomin, Debet in kredit, Materina ljubezen; drame petdeset-letnika: V Damask (I., II., III. del), Pijanost, Smrtni ples (I. in II. del); slavnostne igre: Advent, Velika noč, O kresu; zgodovinske igre in karakteristike: Folkung, Engelbreht, Gustav Wasa, Erih XIV, Gustav Adolf (tridesetletna vojna), Witten-berški slavec (Luter), Kraljica Kristina, Karel XII, Gustav UH sanjske igre: Nevesta - kraljična, Labodica, Sanjska igra in končno drame šestdesetletnika: komorne igre Bliskavica, Pogorišče, Sonata strahov in Pelikan. Očrtati in pretehtati vsa ta dela, je stvar obširne monografije; zakaj v Strindberg*1 se zrcalijo vsa kulturna in idejna stremljenja cele dobe, cele generacije. Liki najrahločutnejši aparat je zajel njegov duh vsa gibanja, vse pokrete, sleherni razmah in vsako krizo, k’ jo je rodil in izzval čas. Idejno in politično je sodoživljal slednjo smer, ki se je javila, bil je socijalist in altruist, liberalen individualist, pietist in ateist, mistik in racijonalist- - 18 - Najheterogenejše črte se križajo v njegovi psihi, se dotikajo ln spajajo v njegovi kaotični osebnosti. Predvsem pa je bil mož in najaktualnejši duh svoje dobe. In v tem je tičala njegova usodna tragika. Da je bil 'nož, tako izrazit, subjektiven in enostranski moški tip in pa, da je bil tako aktualen duh. Vse do današnjih dni je bil Strindberg za Evropo predvsem senzacija. Zaslovel je po svojem mizoginstvu, svojem sovraštvu do žensk. To je bilo nesporazutnljenje in v tem je tičala tragika njegovega umet-juskega dela. Zakaj umetniku ni nikoli do senzacije, ki je isce le artist, da privabi publiko k- sebi in svojemu malojednemu delu, umetnik stoji vedno, najsi korenini še tako globoko v svoji dobi, izven vsake „literarne šole“, izven vseh gesel, izven vsake mode. Njegov poklic je tisočkrat globlji: da obrazuje in oblikuje življenje ter ga stopnjuje, ki živi v n.iein postoterjeno in potisočerjeno. Zato bo šele bodočnost Pravičneje in pošteneje preocenila in presodila Strindberga . .. In tako vidim v Avgustu Strindbergu 'kot človeku in kot duhu, kot vstvarjajočein umetniku in kot razglabljajočem nuslecu — glasnika bodočih pokolenj. Vse njegovo zunanje življenje, ta strašna „romantika“ modernega človeka, vsa njegova notranja dispozicija, te nečuvene duševne borbe, stopnjevane včasi do blaznosti, raznežene v deviški čistoti brezmadežne ljubezni, razviharjene v paroksizmih nabruhanega SOvraštva, izkričanega v svet v elementarni, včasi naravnost "^artikulirani govorici pračloveka, z bolestno grotesko do 01z težkega smeha, s svojim vekomaj žejnim, vekomaj ne-P°tešenim duhom, izumitelj novih vrednot, iskalec novih v°jih potov v znanostih in umetnostih, ljuti razkrinkovalec ar'h^ podedovanih laži, idej in oblik, borec z bogom in ljudmi, *la.ivečji in najiskrenejši prijatelj moža in vsega, kar je moško, t , ® 'n odkrito — to je zame simbol - predhodnik novega uocega človeka, tistega, ki pride za nami, iščočo, neorien-rano deco razpadajoče in že napol razpadle dobe. Kran Albrecht. — 19 — Čehov. Anton Pavlovič Čehov se je rodil leta 1860. in umrl 1905. za jetiko. Študiral je v zelo bednih razmerah v Moskvi medicino, toda tega poklica ni izvrševal, temveč se je posvetil popolnoma literaturi. Postal je kmalu eden najpriljubljenejših beletristov, dasi ga kritika dolgo časa ni hotela priznati Kot dramatik je prehodil trnjevo pot in šele tik pred smrtjo prišel do uspeha. Njegova sedaj tako znamenita drama „Utva“ je v Petrogradu popolnoma propadla. Cehov, ki je bil pri premijen navzoč, je med predstavo užaljen zapustil gledališče in sklenil, da nikoli več ne napiše drame. Ko je pozneje Stanislav-skij osnoval z Nemirovičem Dančenkom Umetniško gledališče, je prišla po prizadevanju poslednjega „Utva“ med prvimi deli na repertoar. Zanimivo je, da se je „Utve“ branil sam Stani-slavskij, češ, da je ne razume. Vendar je dosegla „Utva v njegovem gledališču nepričakovan uspeh. V spomin sijajne zmage Čehova krasi še dandanašnji zastor Umetniškega gle' dališča majhna, bela utva. Čehov se je takrat zdravil v .lalti. Na zahtevo občinstva so mu poslali še med predstavo pozdravno brzojavko. Uspel' ga je zelo razveselil in vrnil se je k drami. V kratkih prf" sledkih je napisal „Srička Vanjo14, „Tri sestre* in svoje glavno dramatično delo „Črešnjev vrt". Vsa dela je vprizoril0 “Umetniško gledališče", ki je s temi predstavami dosegi0 vrhunec svoje slave in si zaslužilo med občinstvom naziv ^gledališče Čehova". v U Poleg dram in enodejank, kot »Medved , »Snubač j „ Jubilej" je vprizorilo Umetniško gledališče tudi celo vrsto novel in povesti Čehova. Tudi povesti in novele so naredile z odra na občinstvo globok vtis in jih nahajamo dandanes na repertoarju skoro vseh gledališč. Ena takih novel .le ^Kirurgija". S tem se bo naše občinstvo seznanilo z rusku11 načinom vprizarjanja novel Čehova. P. G. - 20 - •> Ženske uloge v hlačah. Zasedba ulog enega spola z osebami drugega je tako stara, kot je stara zgodovina gledališča. Grki in republikanski Rim, katoliške države srednjega veka in del Shakespearjeve dobe niso poznali igralk. — Ženske uloge so igrali moški, kot pevke pa so nastopali falsetisti. Vzrok tiči v socijalnem naziranju in v moralnih načelih tistih dob. S trenotkoni pa, ko ji je bil dostop na, deske omogočen, je zavzela ženska vse, kar je bilo njenega in še nekoliko več. Najprej so zasedali z deklicami uloge otrok in dečkov. Ker pa zahtevajo te tiloge večinoma zrelega talenta, so prešle kmalu v roke odraslih igralk. Nato se je delokrog v hlačah širil h) se tako razširil, da si dandanes težko predstavljamo, da bi nekatere moške uloge igrali res moški. Vzemimo samo slučaje iz momentanega repetoarja: Spaka in Oberona v „Snu kresne noči“, Kerubina v „Figaru“. Poizkusi z ženskami so se večinoma posrečili in pisatelji so pričeli sami računati s tem novim sredstvom. V Shakespeareovi veseloigri »Kar hočete“ igra Viola ulog0 svojega brata tako imenitno, da ji celo Olivija veruje in j° ljubi kot pravega moškega. Tako je nastalo nebroj novih verzij. Beethoven in Strauss v Fideliju in Rosenkavalirju imata ženske v glavnih moških partijah — da ne govorim o „Hoff' mannovih pripovedkah" (Nicolaj) in o „Mignon“, ter o ogromnem številu operet, ki kradejo moškemu hlače. — Nastane vprašanje, če so take menjave opravičene, če so opravičene tudi tedaj, ako imamo primerne mlade moške moči. Ako analiziramo ulogo Spaka v „Snu kresne noči , opazimo celo vrsto hudomušnosti, gibčnosti, porednosti, 'n vzlic temu da je Spak — Spak, to se pravi bitje moškeg3 spola, ga igralec nikoli ne bo izčrpal, podal vseh njegovih vrlin tako izčrpno kot jih lahko ženska, ker so vse lastnosti Spakove zastopane v ogromno večji množini v ženski. —• ® Oberonu v „Snu kresne noči" bi bilo laže govoriti, a dvomih’ da bi katerikoli moški mogel podati vso eteričnost figure značaja, kot stori to lahko ženska. Mogoče je — a taki igrale' so redki. Ženske so poizkušale svojo srečo tudi v resnih ulogah' Hamlet in Romeo so bili svojedobno v modi pri ženskah-Videl sem Saro Bernhardovo igrati plemenitega danskeg3 princa, vendar njegove sive misli in njegove filozofične špekulacije imajo tako malo ženstvenega, da so me odbijale> — 22 — Torej naj ima mož kar je njegovega in ženska kar je ženskega m še za nameček sredino. Ta sredina, ti mladi ljudje se ji bodo posrečili gotovo vedno bolj kot moškemu, zakaj mladi ljudje so čustvo, in čustvo je ženska. Ljubljana se spominja iz lanske sezone „Korenčka“, katerega je kreirala prva Susanne Depres — v„ Ljubljani pa igrala gna Danilova. Nadalje razni princi v Snegulčicah, Tr-noljčicah, Pepelkah. Nekateri pa se bodo morda spominjali, }