...................................................................................................JIII lil IM11HIM111.......H tli || 11| 11|M IM M PBOLETMEC ŠTEV.—NO. 1103. CHICAGO, 1LL., 1. NOVEMBRA, (NOV. 1,) 1928. LETO—VOL. XXIII. -p VSEBINA. ČLANKI. H koncu kampanjske histerije. "Škoda je Thomasa ..." Socialistična stranka sedaj in po volitvah. Kako je bil Thaelmann izključen in čemu. Komunisti v kampanji proti Thomasu. Premogarji, kako bodo rešili vaše probleme? O razvoju socialne družine (Ivan Molek). Dr. Joseph H. Greer. Mednarodna konferenca socijalistinj. Nazadnjaki v Arkansasu miže pred resnico. Dne 6. novembra imate besedo vi (članek na platnicah). IZ NAŠEGA GIBANJA. Ali bomo glasovali za prijatelje ali sovražnike? Klub št. 1 dobil poseben agitacijski odsek za pridobivanje novih članov. Glasujte za Normana Thomasa (Glencoe). Čemu se J. P. S. ne zavzema za sodelovanje z J. S. Z.? Zapisnik pennsylvanske konference JSZ. Predavanje o moderni ameriški literaturi.— Druga predavanja v klubu št. 1. Dne 3. novembra veselica ženskega druš. S N. P. J. v Waukeganu. Našim dopisnikom in poročevalcem. Priredbe klubov J. S. Z. Račun razpečanih znamk. DRAMA IN GLASBA "Kamnolom". Seznam koncertov, na katerih bo pel Anton Šubelj. "Pred poroko" (Waukegan). Anton Šubelj bo pel na koncertu v Sheboy-ganu. Paško Alujevič na prihodnjem "Lirinem" koncertu. Kaj je z našimi poseti predstav in koncertov? (Cleveland). Šubelj pride dne 4. nov. v Springfield. RAZNO. Pod spovednim pečatom, roman. Zahvala sodelavcem. Ertered as second-elass matter December 6. 1907, >t the post offie« at Chicago, III., ander the Act of Congress ot March Srd. >*7». Published by Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba (Jugoslav Workmen's Publishing Co.) Izhaja vsak iptrtek p„Mi.k.j v___ Thursday. Naročnina (Subscription Rates): United States and Canada za vse leto (pery£f> $8 00.pol leti (ha«£r\$1»i- F^SS Countries, za leto (per year) »i.SO; pol leta (half year) $2.00. e 1 7ear» *1-76' F°reign Address: PROLETAREC, 3639 W. 26th St., Chicago, III. — Telephone: ROCKWELL 2864. 329153484823532353485323482348234823535323534823482353535348235323534848235353534823484823534848535353532353235353 4848534848235348532348485353482353535353535353234823232353230253532323234853235323485348535348232353234853482323235323535348235323482353482323482353 NORMAN THOMAS, socialistični kandidat za predsednika. Dne 6. novembra imate vi besedo! Milijone dolarjev sta porabila kampanjska odbora republikanske in demokratske stranke, da pridobe VAŠ glas in glasove drugih volilcev. Vselej pred volitvami imate samo prijatelje, ki tekmujejo drug z drugim v obljubovanju in z napadi, kajti politika republikanske in demokratske stranke, kadar sta na lovu za glasovi, bazira na nevednosti in naivnosti ljudske množice. Temu dejstvu je pripisati, da ima ta dežela najslabše socialne zakone izmed vseh in-dustrialnih dežel na svetu, oziroma jih sploh nima. Tukaj ni v ničemur preskrbljeno za brezposelne, nimamo starostnega zavarovanja, ne sociali-zirane zdravniške oskrbe, ne državne podpore v slučaju bolezni. Delavke-matere nimajo tu nikakih socialnih ugodnosti, kakršne jim nudijo mnoge druge dežele, in otroci v mnogih krajih Unije so brez vsake pro-tekcije pred izkoriščanjem v industriji. V velikih sporih med delom in kapitalom je zvezna administracija ali brezbrižna, ali pa taktno na strani delodajalcev, kot npr. v slučaju stavke premogarjev na poljih mehkega premoga in v mnogih drugih. Governerji in sodniki so z redkimi izjemami odkrito na strani delodajalcev ter sodelujejo z njimi v vsakem boju za zatrtje stavk in unije. A vzlic temu glasujejo delavci naprej in naprej za političarje, ki tako očividno hlapčujejo gospodarjem! Čemu? Ker ne znajo bolje! Povejte jim vi, da je edina stranka, ki zasluži da se je delavci oklenejo, socialistična stranka! Raztolmačite jim, da je njen program program ljudskih interesov proti privatnim. Pojasnite jim, da se socialistična stranka bori za pravice delavcev, in da pripada bodočnost NJI! Uve-rite jih, moške in ženske, da je dne 6. novembra njihov dan, da so tokrat oni "delodajalci". In prepričajte jih, da je za delavca edino pametno in pravično, da glasuje za kandidate socialistične stranke, katerim načeljujeta Norman Thomas in James H. Maurer! FROLETÄREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze ŠTEV.—NO. 1103. CHICAGO, ILL., 1. NOVEMBRA, (NOV. 1.) 1928. LETO—VOL. XXIII. Upr>TniitYO (Office) S6S9 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. H KONCU KAMPANJSKE HISTERIJE PREDSEDNIŠKA volilna kampanja je postala pravi dirindaj ter se spremenila v histerijo, kot običajno vselej dober teden ali dva pred volitvami. V ospredju je samo vprašanje: Hoover ali Smith. Kandidatje v druge urade kakor tudi kandidatje drugih strank v "masnem zanimanju" zadnje dneve oblede, kakor da jih ni. "Samo eno vprašanje je pred nami," je dejal Charles E. Hughes, bivši državni tajnik, na republikanskem shodu dne 24. oktobra v Chica-gu. "Hover ali Smith? Oba sta poštenjaka, oba sposobna, oba patriotična — toda Hoover je za predsednika Zedinjenih držav sposobnejši in zato je potrebno, da on zmaga." Ko je Hughes dejal, da je v volilni kampanji republikanske in demokratske stranke samo eno vprašanje: Hoover ali Smith, je izrekel resnico. Ne gre se za stranko, ne za program, ampak za osebo, kajti republikanska in demokratska sta ena stranka, z enim programom ter dvojno selekcijo kandidatov, ki agitirajo drug proti drugemu in trošijo sto tisočake ter milijone v kampanji, da se odloči, ali naj se bodoči ameriški predsednik piše Herbert Hoover ali Alfred E. Smith. S spremembo osebe predsednika se odpre tudi sezona "političnih služb". Imenovani bodo novi poslaniki, člani kabineta, zvezni distriktni pravniki, poštarji itd., in mnogo ljudi v obeh strankah smatra, da so upravičeni do nagrade. Eni so za Smitha, ker vedo, da bi jih Hoover ne imenoval, in drugi za Hoover j a iz obratnega vzroka'. To "poostruje" kampanjo. Drugi vzrok je, da gotove kompanije niso dobro zapisane pri vodilnih možeh stranke, ki je na vladi, pa žele spremembo v upanju, da jim nova ugodi ter jim pripomore z gotovimi koncesijami do na-daljnih bogastev. Zato kompanije tudi prispevajo v kampanjske fonde! Take so torej "razlike" med vodilnima kandidatoma, v njunem programu pa je razlika samo v besedah, ne v bistvu. Neglede kako je njuna lojalnost interesom kapitalizma razglašena ter znana vsemu svetu, je Hoover v svoji neprevidnosti, ko je govoril na volivnem shodu predzadnji teden oktobra v New Yorku, poskušal "očrniti" Smitha z očitki, da značijo gotove njegove (Smithove) zahteve pot v "državni socializem", torej za to deželo nekaj nedopustnega! Ampak Hoover ni dosegel takega učinka kakor je nameraval. Pripomogel je "prepričati" progresivce, da je Smith res progresiven, Raskobu in drugim milijonarjem, ki ga zalagajo, pa je dal upanje, da so si morda le izbrali zmagovitega kandidata. Tudi Smithu je tak nepremišljen očitek prišel kakor nalašč. "Če so moje zahteve, da se uvede v zvezno upravo poštenje, da se iztrebi korupcijo ter protektira oljna polja, vodne sile itd., 'državni socializem', tedaj je to, kar zastopa in brani Hoover, 'anarhizem'," je grmel Al Smith na shodu v Bostonu 24. oktobra in okrog 30,000 ljudi mu je aplavdiralo ter prirejalo ovacije. Ampak tako pričkanje, četudi se zdi nepoučenim nekaj imenitnega ter velikega, je brezpomembno. Politična mašina v New Yorku, katere predstavnik je Smith, ni nič bolj in nič manj progresivna ter nič manj in nič bolj koruptna, kakor ona, ki vlada v Washingtonu. Oba kandidata pazita, da se v svojih govorih držita proč od resničnih problemov kolikor daleč mogoče-Ljudstvo se jim je zdelo vseeno potrebno raz-dražiti, pa so privlekli preden j "vprašanje" vere, prohibicije in razne druge manj važne ter nevažne stvari. In ljudstvo se drenja po shodih in po ulicah, pretvarja se v mravljišče, da vidi Smithov klobuk, v delavnicah, doma, na ulici in kjer že nanese slučaj pa argumentira o Smithu in Hooverju radi vere, "moče" in "suše". O drugem ne govori, ker ne zna, kajti ono ve le, kar črpa iz listov, časopisje pa kontrolirajo eni in isti interesi. V njemu priobčujejo samo to, kar je za ljudstvo "dobro". Razpravam o perečih problemih se pazno izogibajo in o socialistični stranki poročajo čisto malo, ker si nočejo s svojimi sredstvi ustvarjati "politične nevarnosti". Tako je ljudstvo ponovno zagazilo v vso to histerijo za prazen nič. Sebi ne bo niti malo koristilo, pa naj bo izvoljen Hoover ali Smith. Osebne koristi bodo imeli le oni, ki bodo deležni služb, kontraktov in drugih koncesij, za ameriški kapitalizem v celoti pa se ne spremeni ni- česar, ker bo imel v beli hiši dobrega služabnika, pa naj se priseli v njo Hoover ali Smith. Če bi volilci res hoteli zadati udarec sistemu korupcije, če bi res hoteli gospodarske izboljšave ter prosperiteto, bi se morali v prvi vrsti odločiti, da nehajo metati proč svoje glasove demokratom in republikancem, ter se odločiti, da glasujejo v bodoče za socialistično stranko, ki ima konstruktiven ekonomski program, lahko izvedljiv, in koristi od njega bi imelo edino le ljudstvo. Ako zanj 6. novembra ne bo dobila mnogo glasov, bo to krivda volil-cev, ne njena. In še največ krivde gre takozva-nim "progresivcem", ki se nikakor ne morejo odločiti, da bi dali slovo starima strankama, ker se počutijo najboljše "v večini". Vzlic svojemu škodljivemu obotavljanju se bo moral tudi ameriški progresivec enkrat naučiti, da v kapitalistični stranki ne more biti nič drugega kakor privesek. Neglede na izid dne 6. novembra, neglede koliko glasov dobi socialistična stranka — ona je LJUDSKA stranka in bodočnost je njena! t^i (i® "Manevrlsanje" in poštenje, ali, kako je bil Thaelmann izključen in čemu Ernest Thaelmann, eden voditeljev nemške komunistične stranke in pri zadnjih volitvah komunistični kandidat za predsednika republike, je bil izključen iz stranke, njegov greh pa je sledeči: H. Wittorf, tajnik komunistične sekcije v Hamburgu, je bil zapleten v korupcijo in poneverbo. Voditelj Thaelmann je vedel za ta prestopek, toda je krivca protektiral s tem, da je molčal. Ko je centralni odbor nemške komunistične stranke zaznal za to afero, je oba izključil. ^ V Moskvi pa so obrnili drugače. Izdali so odlok, v katerem ukazujejo vodstvu komunistične stranke v Nemčiji, da mora sprejeti Thaelmanna nazaj ter se opravičiti pred njim, kajti Thaelmann je molčal o Wittfordovi poneverbi v interesu stranke, ker je bila v kampanji. Evo, tako to ide! Namen posvečuje sredstva! Če je kdo odbornikov tvoje organizacije tat in tudi drugače lump, molči, za božjo voljo, kajti če ga razgališ, bo trpela organizacija na ugledu! Tako tolmačijo ta nemški slučaj v Moskvi, in Thaelmann je dobil odvezo, večina ekse-kutive, ki ga je izključila, pa dolg nos. Skrinja modrosti. ADAR te ničvredneži sodijo slabo, nisi slab! ^ Pokvarjeni tipi ne morejo biti dobri sodniki; blato, ki ga mečejo nate, te ne umaže. "Škoda je Thomasa .. "Norman Thomas je dober, izobražen, imeniten človek, da mu je težko najti primere," pravijo v enem ali drugem nasprotnem taboru, "ampak škoda zanj, ker je socialist." Tega mnenja so nekatere liberalne revije, mnogi progresivni pisci in pa listi kakor je npr. "State Journal" v Lincolnu, Nebraska. "Čemu tako sposoben človek, kakor je Norman Thomas, izgublja svoj čas in energije s socialisti," vprašuje imenovani žurnal. Če pa bi njegov urednik vedel, da so najsposobnejši ljudje na svetu socialisti, ne bi vpraševal tako naivno. Največji finančni veščak, kar jih ima Anglija, je socialist (Philip Snowden), in eden najboljših ekonomov, kar jih ima Nemčija, je socialist Hillfer-ding. Največji svetovni pisatelji so bili in so socialisti. Največji slovenski pisatelj Ivan Cankar je bil socialist. Med svetovno znanimi iznaj-ditelji v vseh krajih sveta dobite socialiste. Ni ga poklica, ni je profesije, kjer ne bi dobili med najsposobnejšimi socialiste — namreč pri vsakem poštenem poklicu, pošteni profesiji in poštenem delu. Tudi v socializmu nasprotnih taborih so SPOSOBNI ljudje in veliki TALENTI. Toda mentalno so mnogi NAPRODAJ, in vsled tega se njihova veličina relativno zmanjša. Socialist-veščak je velik ne samo kot ekspert v svojem poklicu, ampak je velik še posebno v tem, da je duhovno POŠTEN, da ni naprodaj nikomur in služi edino interesom človeštva. Socialistično gibanje beleži v svoji zgodovini mnogo velikih učenjakov, iznajditeljev, državnikov, pisateljev, pesnikov itd., ki bi lahko živeli sijajno, ki bi lahko zapustili veliko imovino v denarju in blagu, če bi bili dostopni korupciji. Pa niso bili, in zato SO velikani. Norman Thomas bi prišel kot "republikanec" ali "demokrat" precej dalj "naprej", kakor pride pod socialistično označbo. Ampak Norman Thomas ni samo socialist po imenu, on je socialist PO PREPRIČANJU. Zato se ga "dobrim" ljudem v nasprotnih strankah zdi škoda, češ, tako učen, tako sposoben, pa se ukvarja s socialisti, ki mu ne obetajo nikakega blagostanja, pri katerih nima nikake bodočnosti-Tudi o Debsu so rekli tako, in o drugih. A Thomas ve, da ima bogastvo v svojem prepričanju in načelih, v svoji borbi za sistem, v katerem bo pravica in poštenje svetost, ne pa predmet iz-rogavanja. So na svetu ljudje, ki niso na prodaj, ne za dolar, ne za milijon. In če bi takih ljudi ne bilo, bi tudi socialističnega gibanja ne imeli. Socialistično gibanje kot pokret preporoda GRADE namreč samo tisti, ki so socialisti PO NATURI, in katerim je socialistični nauk in mišljenje le gonilna sila, da se bore za pravice zatiranih in podložnih toliko bolj in efektivnejše. Socialistična stranka sedaj in po volitvah Ameriška socialistična stranka je imela v tekoči kampanji silne potežkoče — boj proti o-gromni politični strukturi dvoimenske stranke (republikanske-demokratske) ter njunim milijonom, ki jih troši v agitaciji. Boj pa je težak radi tega, ker je socialistična stranka v tedanjem stanju kot organizacija zelo šibka, it ker je imela in ima za agitacijo jako majhna gmotna sredstva ter le malo število listov. Pa vendar je socialistična stranka tekom teh tednov izvršila izredno veliko agitacij skega dela. Marsikak sodrug je dal na razpolago ne le svoj čas, ampak prispeval kolikor je največ mogel tudi v gmotnih sredstvih. Thomas in Maurer agitirata ves čas neumorno; socialistični agitatorji so šli širom dežele ter sklicevali shode marsikje brez vsakega večjega sodelovanja, ker stranka nima lokalne postojanke. Razdelili so tisoče in tisoče letakov, kampanjskih brošur in tisoče izvodov tednika "New Leader". Rezultat tega dela je, da je socialistična stranka zopet na pozorišču kot organizacija v stoterih mestih v katerih je v povojnih letih izginila, in da prideta Maurer in Thomas na glasovnico v 44 državah. Koliko bo dobila glasov? Marsikak socialist ugiba in upa, da jih dobi več kot kedaj poprej. Toda znamenja so tukaj, da je Smithova-Hooverjeva kampanja ameriške delavce in celo toliko razglašene "progresivce" popolnoma omamila. Ponovili bodo zmoto, ki jo ponavljajo od leta do leta. To pa ne znači poraz, niti nazadovanje socialistične stranke, pač pa politično nezrelost ameriškega delavstva. Socialistična stranka je še vedno le šola, je ogrodje, na katerem se močno politično stranko lahko šele zgradi. Njena kandidata Thomas in Maurer v kvalifikacijah ne zaostajata za nikomur, v značaj-nosti in idealizmu pa sploh nimata primere. Če bi se šlo torej za vrline kandidatov, bi morala biti izvoljena—ampak v agitaciji kakor je ta odloča časopisje, denar in organizacija. Teh treh reči pa ima socialistična stranka zelo malo. In kaj po volitvah? Socialistična stranka ne prizna odmora, ne poraza, ker tega zanjo ni. Takoj po volitvah se začno izvajati načrti za pojačanje strankinih postojank, za pridobivanje novih članov — posameznikov in v skupinah, da se jo spremeni v MOČNO stranko. Ameriškemu delavstvu je POTREBNA, da pa bo to spoznalo in razumelo, je treba mednje z vzgojno agitacijo. t^® "Proletarec" je razširjen med najrazu-menjšimi čitatelji slovenskega tiska v Ameriki. Čitajte ga tudi vi. 0 RAZVOJU SOCIALNE DRUŽINE - ■ PREDAVAL IVAN MOLEK j v Milwaukeeju, Wis., dne 25. marca, 1928 (Konec.) Kakšna bo forma nove družine? Ali moremo iz vseh današnjih znamenj izvajati kakšne pozitivnosti? O pozitivnosti ne moremo govoriti. Lahko pa špekuliramo v luči znanih socialnih zakonov, ki so znanstveno ugotovljeni. Monogamič-na družina, ki se je pojavila globoko v starem veku, je bazirala na privatnem lastništvu zemlje in družinski produkciji. To je bil pogoj njene eksistence. Namen družine je bil, da sama skrbi za svoj obstanek in da obenem skrbi za reprodukcijo naroda. Država, ki je iz družine črpala svojo bitnost in moč, je zaščitila družino z moralnim pravom, ki je dalo družini božanski izvor in jo s tem naredilo za nedotakljivo institucijo. — Družina je bila bistveno res nedotakljiva, dokler je veljal njen eksistenčni pogoj. Razvoj industrijske (strojne) produkcije v zadnjih sto letih je anuliral ta pogoj. Velik del človeštva (delavski razred in mali posestnik zemlje) ne proizvaja več sam svojih življenskih potrebščin, kajti produkcija potrebščin se je preselila v industrije in postala organizirana. Družine producentov opravljajo danes kolektivno delo produkcije. To delo — zvezano z novimi socialnimi, ekonomskimi in kulturnimi potrebami, katerih prej ni bilo — je paraliziralo stari sistem družine, tako da ne zadostuje več svojemu namenu. Na tej točki razvoja smo danes. Organizirane industrije so pa še vedno v privatnih rokah kolikor ni podržavljenih^ V sedanji prehodni dobi pride še to, da pade privatno lastništvo organiziranega kapitala v industrijah. Kolektivnemu delu se pridruži še kolektivni produkt. Razreda delavcev in lastnikov se strneta v en razred. Obenem pride tudi industrij alizacij a zemlje, ki pokoplje kmetski stan. Proizvodnja in proizvod bosta socializirana. Vse človeštvo bo organizirano ne več v političnih državah, temveč v industrijski federaciji. Socialno življenje bo temeljito spremenjeno. Namešto družine kot socialne enote in občine kot politične enote bo industrijski svet enota družbe. In kaj more v takih razmerah logično slediti drugega kot to, da stara družina popolnoma odpade kot nepotrebna, oziroma se razširi na vso družbo? Razvoj teži po vseh vidnih znamenjih v socialno družino. Utopija? Mogoče — ali vsaj vidi se tako-Sto let nazaj ni tako daleč (nekoliko živih prič še vedno spenja to dobo), vendar je bila današnja industrijska organizacija takrat še velika utopija. Včasi je razvoj človeštva %tal na eni točki desettisoče let. Enviroment je bil tak; po- gojev za napredek ni bilo. V srednjem veku se ni Evropa celih tisoč let ganila nikamor. Tudi v bodočnosti ni to izključeno. Nisem eden tistih, ki mislijo, da je evolucija, biološka kakor socialna, nepretrgano stopnišče napredka. Reakcija je vedno mogoča, če — in to je važno — če ima pogoje za ustavitev napredka. Danes pa, ko predvidevamo enega najsijajnejših razmahov v napredku človeštva še pred koncem tega stoletja, resnično ne vidimo kake večje nevarnosti zastoja. Različne krize, ki pretresajo družbo, so dokaz, da proces razvoja deluje. In proces, ki prinaša predvidevano socialno družino, tudi deluje! Ustaviti ta proces razvoja in ohraniti stari sistem družine ter ji dati njeno prejšnjo virilno moč bi bilo mogoče samo na en način: zavreči vso industrijsko produkcijo in pognati družbo nazaj v stadij družinske produkcije. To se pravi, da moramo odpraviti vse moderne stroje, tovarne, električno in parno silo ter vsa sredstva moderne transportacije: železnico, parnike, avtomobil in aeroplan! Razume se, da bi se ves razumni svet smejal taki nesmiselni, absurdni sugestiji. Dokler se na delu razvojne ekonomske in socialne sile, ki stvarjajo nove razmere in nove pogoje za eksistenco človeka, toliko časa se mora staro življenje umikati novemu. To se ne vrši zato, ker bi morda kdo hotel in zahteval, temveč se vrši kljub temu. Ljudje lahko ovirajo in zavlačujejo razvoj — in to tudi delajo — ali s tem ne bodo nič na boljšem. Bo pa kriza toliko večja in toliko bolj eksplozivna. Je že res, da človek nekoliko vpliva na razmere, ampak končno je vpliv razmer le večji. Razmere stvarjajo naturo človeka. Največja ovira razvoju materijalnega in socialnega napredka je bila vedno in je še danes neveda mase. Večkrat pravimo, da je recimo Amerika že danes zrela za socialni preobrat, ampak ogromna večina ljudi ni. Koliko je resnice na tej zrelosti ameriških razmer, to ni danes na dnevnem redu, res pa je, da bistveno ni ameriška masna večina nič boljša kakor je evropska. Morda je v tem ali onem oziru bolj mlačna in v drugem bolj fanatična, ali povpreno je ista "happy go lucky" množica. Eno pa se lahko opaža po vsem civiliziranem svetu: razumnejša masa stremi za novimi ide-jali. Stari življenski idej ali so skrahirali. Zlasti mladina jim obrača hrbet v vedno večjem in večjem številu. Kakšni so bili stari idejali človeka? Dolge dobe je človek živel za "oni svet". Pustil si je zabiti v glavo, da je njegovo življenje na tem svetu le nekakšno prenočišče, kjer si postelje za silo in potem magari lačen zaspi, nakar se zbudi na drugem, boljšem svetu, kjer je šele njegova "prava in večna domovina". To je bil idejal, da človek živi za Boga. Ta samoprevara pa ni bila dovolj. Človek je živel tudi ža narod, za kralja, za domovino — kar pomeni, da je garal za svoje izkoriščevalce. Dandanes so vsi ti idejali izgubili še tisto navidezno jedro. Povprečni ameriški delavec je lahko še tako slep, da ne ve, da živi za privatni kapital, niti ne ve farmar, da živi za bankirje, ampak tako neumen pa ni več, da bo verjel, da dela in živi za strica Sama. Starokopitni politični moralisti so sicer skovali nov idejal. Pravijo, da človek naj živi zase . . . To je masten ocvirek. Milijoni so pogoltnili celega. Človek živi zase . . . "Vsakdo je enako ustvarjen in vsakdo ima pravico, da zasleduje svojo svobodo in srečo-" Tako je zapisano v Proklamaciji neodvisnosti. Milijoni res še verjamejo, ali onih, ki ne verjamejo več, je vsak dan večja armada. Spoznanje je vsak dan večje, da človek ne more živeti zase, dokler gara za druge. In če bi tudi delal samo zase, ne more sam ničesar doseči. Težišče socialnega razvoja je, da se človek še tesneje nasloni na človeka. Sebičnost posameznika se mora umakniti socialni sebičnosti. Čim bolj bo prevladoval med ljudmi socialni čut, smisel za skupnost, tem prej bo družba bližje svojemu najboljšemu idejalu, ki je: Človek živi za človeka! Socialna blaginja! Človek živi za človeka v svrho vzajemne blaginje in sreče! «Jt® e<7® s^® Premogarji, kako bodo rešili vaše probleme? Par milijonov ljudi živi v velikem poman-kanju vsled kaosa v premogovniški industriji. Stotisoče jih je enako prizadetih v tekstilni industriji. Kaj bo napravil zanje Hoover? Pravi, da je treba industriji ozdraviti, pa bo potem tudi za delavce dobro. In kaj pravi Smith? Nič. On obljubuje pivo v "mokrih"' krajih, je za uveljavljen je prohibicije v suhih, hvali ljudi kako so pametni in tudi drugače je ringaraja na vse viže. v?® «i® Mednarodna konferenca soctalisttnj Ob priliki mednarodnega socialističnega kongresa v Bruselju, se je vršila tudi konferenca socialističnih ženskih organizacij. Na kongresih in konferencah razpravljajo odposlanci o zadevah, ki se tičejo onih, katere zastopajo. Tako so delegatinje na mednarodni konferenci socialistinj razpravljale o zadevah, ki se tičejo zlasti žen in o neprilikah, ki tarejo prav posebno še pro-letarstvo. K prvi točki "Mati in otrok" je bila sprejeta resolucija, ki tirja sledeče in za kar se ima boriti žen-stvo vsega sveta. Ratifikacijo Washingtonskega dogovora o varstvu materinstva, ustanovitev sklada za podporo ženam v materinstvu, zagotovitev brezplačne zdravniške nege vsem materam, ustanovitev materin- škili domov, kjer naj bi dobivale noseče žene, porodnice in doječe matere zdravniško, moralno in mate-rijalno pomoč. Dalje ustanovitev dečjih domov, gojitev javnega zdravstva, pobijanje tuberkuloze, alkoholizma in spolnih bolezni. Naglaša, da je zdravstveno varstvo materinstva predpogoj za ljudsko zdravje in poziva žene, da se vedno bojujejo za to načelo. Dalje tirja resolucija uzakonjenje popolne enakopravnosti za nezakonske otroke napram zakonskim otrokom. Uvaževanja vredna dejstva so, da čimdalje več žen ugrabi prezgodnja smrt ali pa zapadejo dolgotrajnim mučnim boleznim, ker se tajno poslužujejo sredstev za odpravo telesnega plodu. Njihov strah pred naraščanjem družine je utemeljen v današnji socijalni bedi, katero povsodi povzroča kapitalistični režim in v nevarnosti obolenja ali smrti ob ponovnem porodu. Zato delegatinje na konferenci tirjajo odpravo zakonov, ki predvidevajo kazni za izveden splav in tirjajo tudi, da se uzakoni zdravniški pouk ženam, kako preprečiti nadaljnjo nosečnost. V zvezi s tem tirja konferenca socijalistinj državno preskrbo vsakega otroka. Ko bo vsak otrok za življenje preskrbljen, tedaj bo tudi ženski odpor proti rojenju ponehal. Žena ne sme biti siljena v rojenje. Medtem ko v "Društvu narodov" razpravljajo o razorožitvi in mirovnem paktu, ugibajo že v nekaterih državah, kako bi uzakonili vojno službo za ženske. Ta dolžnost bi zadela po večini zopet samo delavske ženske, ker bi žene iz meščanskih krogov gotovo ne bile dodeljene v strelske jarke, marveč bi kot ženski častniki priganjale in izkoriščale ženske voljake enako kot to delajo moški častniki z moškimi vojaki. Sodružica A. Popp iz Avstrije spominja na ženske pomožne moči v zadnji vojni, ki so bile komandirane v prostitucijo. Zato je naša dolžnost, da obvarujemo ženske takih dolžnosti. Konferenca socijalistinj poziva vse žene, matere in socialistične stranke vsega sveta, da se enako energično bojujejo proti mobilizaciji ženske kakor proti vojni sami. Uzakonitev ženske vojne službe pomeni oboroževanije, kar nasprotuje težnjam po svetovnem miru, ki jih goje vsa ljudstva sveta. Skoro polovica vseh žen je zaposlena v delu izven svoje družine, zato je posvetila konferenca tudi delavkam v obrti, industriji in trgovini svojo pozornost ter tirja za žensko popolno svobodo uveljavljenja v pridobitnem življenju. Enako tirja delovne pogoje, ki so v prospeh ženskemu zdravju in razvoju. Važna zahteva je tudi 8-urni delavnik ne samo v industriji, marveč tudi v obrti, trgovini in gospodinjstvu. Kakor iz teh poročil razvidite, ima delavstvo vsega sveta enake želje po miru in izboljšanju svojega so-cijalnega položaja. Žene vso.. okt. — Rev. Norman Thomas, predsedniški kandidat socialistične stranke, je pričel svoj govor na shodu v tem mestu z molitvijo, potem je govoril eno uro o kontroli vodnih sil in završil govor zopet z molitvijo. Vsa važna vprašanja iza delavstvo je socialistični kandidat absolutno ignoriral. Prisotni so bili večinoma mali trgov-ci ter takozvana 'inteligenca'." Torej "navadna vest", poročana kot vest, ki kon-statira, da je Norman Thomas duhovnik, kar ni, in da je molil pred in po svojem govoru, kar seveda tudi ni res. Ampak v interesu "revolucije" je vsaka laž dovoljena . . . Seznam Šubljevih koncertov Šubljevi koncerti v tej sezoni so bili vsi uspešni, najsibo glede programa ali udeležbe. "Gorenjski slav-?ček", kakor pravijo Šublju, to ime po pravici zasluži. Prošle tedne je imel koncerte v Girardu, La Sallu, v Collinwoodu v Slovenskem domu, v Western Reserve University, Cleveland, College for Women, v Lorainu v Slov. nar. domu, in povsod je triumfiral! Slovenska pesem, kakor jo interpretira Šubelj, zelo ugaja tudi ameriški publiki. V Clevelandu je dobil od nje povabila za nastope zopet na pomlad, in enako tudi ob pri-Jiki svojih koncertov pred nekaj tedrii v Milwaukeeju. Angleški dnevniki zelo pohvalno pišejo o njemu ter prinašajo njegovo sliko. Ostali njegovi dosedaj aranžirani koncerti med Slovenci se vrše na sledeče datume: Springfield, 111., \ nedeljo 4. novembra, Carpenters Hall. Sheboygan, Wis., v nedeljo 11. novembra v Hrvat-kkem domu. Chisholm, Minn., v nedeljo 18. novembra. Duluth, Minn., v nedeljo 25. novembra. Waukegan, III., 9. decembra popoldne v Slovenskem nar. domu. Pueblo, Colo., 16. decembra zvečer. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA. DOPISI. ALI BOMO GLASOVALI ZA PRIJATELJE ALI SOVRAŽNIKE? MOON RUN, PA. — Dne 6. novembra bo ameriško delavstvo odločilo, kdo bo prihodnji predsednik. In vemo, da bodo letos glasovali večinoma še za demokrate in republikance. Kaj pa mi, premogarji? Smo se kaj izučili v stavki? Ali bomo oddali svoje glasove Hooverju, Smithu ali Thomasu? Stavkali smo 18 mesecev, v Moon Runu prav za prav tri leta. V tem boju nam nista pomagala ne Hoover ne Smith, borili pa so se za nas možje kakor sta socialista Thomas in Maurer. Ali naj sedaj, ko imamo priliko izraziti svoje zaupanje in nezaupanje, glasujemo za sovražnike? Ne, kajti naša stranka je socialistična in naš predsedniški kandidat je Norman Thomas. Ne pustite se zapeljati onim, ki vas napajajo z obljubami. Ob vsaki volilni kampanji prihajajo pred vas in vam obljubujejo dobre čase in pivo ter velike plače. In kaj dobite od njih po volitvah? Isto mizerijo kot ste jo imeli prej. Delavci nimamo pričakovati ničesar od Smitha in ničesar od Hooverja. Glas, oddan njima, je za delavca vržen proč, glas pa, ki ga oddaste za socialistične kandidate, je glas, ki protestira in ki zahteva pravico in pa blagostanje za vse, ki delajo. Predsednik U. M. W. of A. agitira za Hooverja; pred štirimi leti je agitiral za Coolidga. Ali je nam Coolidge kaj pomagal? Ali nam bo Hoover? Pomagali pa so nam republikanski sodniki, šerifi itd. — toda pomagali tako, da je škodilo nam in koristilo kompa-nijam. Proč s takimi voditelji, in proč s tako politiko! # » ■ Klub št. 175 JSZ. obdržava svoje seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne. Sodrugi, udeležujte se jih polnoštevilno in bodite vsi aktivni. Pridobite svoje prijatelje, da postanejo člani, kajti kot od vseh drugih klubov, se tudi od našega pričakuje, da v iem letu poveča število članov.—Jacob Tomec. ČEMU SE J. P. S. NE ZAVZEMA ZA SODELOVANJE Z J.S.Z.? DETROIT, MICH. — Med hrvatskimi delavci v tej deželi, katerih je po številu precej več kakor slovenskih, ni skoro nikakega socialističnega gibanja. V enem ali drugem klubu JSZ. je poleg slovenskih sodrugov tudi nekaj srbskih in hrvatskih, v JSZ. pa je sedaj samo en klub, ki ga tvorijo izključno srbski sodrugi. Drugi bi bil lahko v Detroitu, kjer bi imeli mesto srbski in hrvatski delavci. V tem smislu je nanje vplival s. P. Kokotovich, ki je bil v septembru tukaj na obisku. — Težkoča pri delu za socializem med hrvatsko-srb-skimi delavci pa je, da nimamo socialističnega lista v njihovem jeziku. Komunisti imajo dnevnik "Rad-nik", eselpisti tednik "Radničko Borbo", klerikalci in narodnjaki imajo svoje liste — brez glasila pa ne more uspevati noben pokret. In tako so se mnogi socialistično orientirani delavci med Hrvati in Srbi začeli obračati na Jugoslavenski Prosvjetni Savez, ne sicer s kakim posebnim pritiskom, ampak s sugestijami, da naj se omenjeni Savez pretvori v hrvatsko-srbsko sekcijo Jugoslavenskog Socijalističkog Saveza ter deluje v njemu s slovensko sekcijo za socialistični program po socialističnih metodah za probujo jugoslovanskega delavstva v Zedinjenih državah. Kot sem dejal, vse to so bile do letos v glavnem sugestije, o katerih se je razpravljalo tudi med člani Jugoslavenskog Prosvjet-nog Saveza v Chicagu, Mihvaukeeju in v naši naselbini. Kot smo videli v zapisniku VII. rednega zbora JSZ., je zaključil, da povabi J.P.S. uradno na sodelovanje. To povabilo je imel J.P.S. na svoji letni konferenci dne 2.—3. septembra v Detroitu in ga odklonil. Nihče se ni za povabilo na vso moč zavzel, dasi mu sentiment delegacije ni bil neprijazen. Protivi pa se glavno vodstvo, pred vsem Teodor Cvetkov. Če bi bil on za reorganizacijo J.P.S. v J.S.Z., pa bila tudi delegacija. J.P.S. kot samostojna prosvetna organizacija ne bo mogla nikdar doseči toliko kakor bi, če bi delala kot hrvatsko-srbska sekcija JSZ. Ohranila bi lahko vse svpje aktivnosti na prosvetnem polju in jih celo pomnožila, ra'zširila bi svoj vzgojevalni delokrog še na političnem polju, in ob enem bi nudila hrvatskemu delavstvu izhod iz političnega kaosa in močvirja, v katerega so ga zavedli "komunisti", narodnjaki in klerikalci. To so naloge, ki bi jih delegatje na prošli konferenci MORALI uvidevati — ne v interesu kakih zunanjih faktorjev, ampak V INTERESU J.P.S. samega in v interesu HRVATSKEGA DELAVSTVA V TEJ DEŽELI. Mlačnost in neodločnost v teh časih je škodljiva in se bo maščevala predvsem nad J.P.S., ker noče uvideti svoje prave misije. Zelo bi bilo želeti, da članstvo J.P.S. o tem resno razmišlja, da se pametno sporazume in popravi sklep svojega prošlega zbora. — M. KAJ JE S POSETI NAŠIH PREDSTAV IN KONCERTOV? CLEVELAND, O. — Dramatično društvo se trudi, igralci hodijo na vaje, žrtvujejo čas in dostikrat tudi denar, da bi dali občinstvu lepo predstavo. Pevski zbor se pripravlja za koncert pol leta, in skozi ves čas ima stroške. Pevci in igralci vabijo: Pridite na predstavo! Pridite na koncert! Slavno občinstvo pa čita in se muza. Če je udeležba slaba, tolmačimo: Bilo je preslabo vreme. Če pa je lepo vreme, tedaj pravimo, da je bilo prelepo vreme krivo, kajti ljudje gredo "na prosto". Nekateri domnevajo, da so preslabi časi, drugi, da so naši ljudje že vsega naveličani itd. V nedeljo 23. septembra je dramatično društvo "Ivan Cankar" v Clevelandu otvorilo svojo dramsko sezono z uprizoritvijo Molierjeve komedije "Zdravnik proti svoji volji". Ne pišem tega zaradi ocenjevanja predstave, kajti s tem se naj pečajo drugi. Rad pa bi vprašal, čemu tako majhna naselbina v "ameriški slovenski Ljubljani" na otvoritveni predstavi dramskega društva, ki si je s svojim neumornim delovanjem na polju dramatike res izvojevalo priznanje in sloves — no, pa naj bo. Ne lepo ne grdo vreme, ne slabi ne dobri časi niso vzrok, kadar se primeri, da je poset slab, in to se na naših kulturnih prireditvah le prerado dogaja — kajti vzrok je brezbrižnost, kakršna brezbrižnežem ni v čast in naselbini v nikak kredit. V četrtek 29. novembra, na Zahvalni dan, uprizori pevski zbor "Zarja" opero "Turjaška Rozamun-da", katero je uglasbil John Ivanush, vodja zbora. Režiserka je Mary Ivanush. .Glavne vloge imajo igralci-pev-ci Louis Belle, Frank Plut, Mary Ivanush, Emily Svigel, Dani Oblak, Antoinette Simčič, Vatro Grill, Walter Lazar in drugi, ki so se vsi zavzeli, da mora biti to priredba, ki bo nadkrilila vse, kar jih je imela "Zarja" dozdaj. -Naloga ki si jo je nadela je ogromna, in tudi stroški! In mi, slavno občinstvo naše metropole? Napolnili ibomo dvorano, oziroma, pričakujemo to, kajti čas je, da se v tem oziru poboljšamo in s svojimi poseti negujemo naše kulturne organizacije, naše petje in naš oder. — X. GLASUJTE ZA NORMANA THOMASA. GLENCOE, O.—Cim več glasov dobi socialistična stranka, toliko jačji bo njen protest proti korupciji, v kateri se kopljeta republikanska in demokratska stranka. Kdor se ne strinja z razmerami, v katerih je trpelo in trpi pomankanje stotisoče ljudi v premogoniških krajih in v tovarniških mestih, bo oddal svoj glas stranki, ki je za odpravo vzrokov, radi katerih Imamo bedo, stavke, izkoriščanje, korupcijo, vojne in druge socialne nadloge. Če bi dobila naša stranka pet milijonov glasov — kar bi bilo milijon več kot jih je odbil La Follette, pa bi postala tolikšna sila, da bi se ameriški kapitalizem v marsičem pomišljal predno bi šel v boj proti delavstvu s tako brezobzirnostjo kot je šel npr. proti pre-mogarjem. Tudi če dobimo letos samo pol milijona glasov, bo to pomenilo pol milijona ljudi, ki znajo glasovati razumno. Delavstvo v Ameriki si ne bo izboljšalo svojega socialnega stanja, in farmarji ne bodo rešili svojih problemov, dokler bodo glasovali za kandidate kapitalističnih strank. Treba je v kongres in legislature socialistov, kajti kongresniki, senatorji in drugi, ki jih izvolite na listi republikanske ali demokratske stranke, ne zastopajo naših interesov, tudi če so jim eni — takozvani progresivci — naklonjeni. Nič obupavati, če ne dobimo. 6. novembra toliko glasov, kakor bi jih morali. V zadoščenje naj nam bo zavest, da ameriško delavstvo ne bo za vse čase udinjano kapitalistični politiki. Nekega dne pride streznjenje, in pojavila se bo kampanja za našo stranko kakor se je pred štirimi leti za LaFollettovo kandidaturo, s to razliko, da bo naša potem trajna. Sodrugi in somišljeniki, agitirajte, da gre vsakdo na volišče in da vsakdo glasuje za našo stranko. Rojakinje, tudi na vas apeliram, kajti izkušnje imate in veste, kako težak je boj za obstanek. Pojdite na volišče ter napravite križ pod rubriko Socialistične stranke. Pridobite tudi svoje prijateljice, da store isto. Nace Žlemberger. LISTNICA UREDNIŠTVA. Poročilo o priredbi kluba št. 45 JSZ. v Spring-fieldu priobčimo prihodnjič. —- Isto sporočamo poročevalki iz Waukegana. Ker je to zadnja številka v tej volilni kampanji, so morali izostati nekateri dopisi, ki se ne nanašajo na volitve, da smo mogli porabiti kolikor največ mogoče kampanjskega gradiva. Poročilo o 25-letnici "Slavije" in dopis o prihodnjem koncertu "Save" bo priobčen v naslednji številki. ANTON ŠUBELJ BO PEL NA KONCERTU V SHEBOYGANU. SHEBOYGAN, WIS. — Pod avspicijo moškega pevskega zbora "Danica" in ženskega "Slovenka" se bo vršil dne 11. novembra zvečer koncert, ki ga bo izvajal Anton šubelj, znani pevec-umetnik, bariton državne opere v Ljubljani. Ne njegovo željo se bo prireditev vršila v Hrvatskem domu. Na naše priporočilo in našim razmeram primerno se je g. Šubelj odzval z jako obširnim ter izbranim sporedom, ki bo vseboval slovenske in hrvatske narodne pesmi in druge pesnitve. Opozarjamo občinstvo na to izredno priliko in iskreno priporočamo, da naša naselbina izkaže brez razlike nazorov s številno udeležbo priznanje sinu našega naroda, pevcu-umetniku, ki širi med svetom sloves naše pesmi. Več podrobnosti prihodnjič. Pripravljalni odbor. RAČUN RAZPECANIH ZNAMK J. S. Z. za mesec avgust 1928. DRŽAVA •> 1 A i ti •o C 0 , «N 5'- ¡«s*; IN MESTO V a "•i C u "* o ■SB 2S Is H Is 3 • £ LH nu •A»IO ■Cjj O o ILLINOIS: Virden..... 4 .. .. $ 1.20 $ .40 Nokomis . . . 1 8 . . 3.10 .90 Gillespie . . . 3 6 . . 3.00 .90 Waukegan . . 9 6 . . 4.80 1.50 La Salle . . . 2 3 . . 1.65 Chicago No.l . 50 10 . . 18.50 $ 7.65 $ 7.65 6.00 INDIANA: Clinton .... 4 2 2 1.90 .60 Universal . . . 12 . . 12 3.00 1.3 5 V. 3 5 1.20 MICHIGAN: Detroit .... 20 20 . . 13.00 3.00 3.00 4.00 MINNESOTA: M. at L..... 12 3.60 .90 .90 1.20 OHIO: Cleveland . . . 40 12.00 4.00 Collinwood . . 10 • • • . 3.00 .... 10.0 Bridgeport . . 14 , . . , Maynard . . . 17 ¥.75 3.75 PENNA: Latrobe . . . 3 8 . . 3.70 1.10 Herminie . . . . 19 1 . . 6.05 2.00 Lawrence . . . 4 . . 1.40 .40 Grays Landing 17 .... 5.10 1.70 Canonsburg . 18 5.40 1.80 Luzerne . . . 8 2 .. 3.10 • • • • 1.00 Braddock . . . 6 1.80 .... .60 West Newton 5 2 . 2.20 .70 Forest City . 2 5 . . 2.35 . . . . .70 Sygan .... 11 . . 20 3.30 . . . . 1.10 Conemaugh . 20 10 . . 9.50 . . . . .... 3.00 Pittsburgh . . 14 6 . . 6.30 . . . . 2.00 Avella..... . . . . 4 .... • • • • Moon Run . . 18 ____ 12.07J 12.07 i .... WISCONSIN: Willard .... 4 11 . . 5.05 . . . . 1.50 Sheldon .... 3 . . 1.05 . • . . .30 Sheboygan . . 20 20 . . 13.00 4.35 4.35 4.00 Skupaj . 314 127 93 $138.65 $33.07i $33.07i $43.60 Rednih Dualnih Izjemnih Znamk na roki 1. avgusta. ..... 188 27 95 Prejeli od stranke...........200 200 — Na roki 31. avg. 1928 ......... 74 .388 227 95 314 127 93 , 74 100 2 Tajništvo J. S. Z. Našim dopisnikom in poročevalcem Ako želite, da bo naznanilo, ki ga pošljete, priob-čeno pravočasno, je potrebno, da ga pravočasno pošljete. To znači, da mora biti v uredništvu Proletarca ne pozneje kot v pondeljek ob 2. popoldne. Le če je zelo nujno in važno, se lahko prirede za / objavo v številki tekočega tedna krajše notice iz poštnih pošiljatev in brzojavov, ki pridejo do pondeljka zvečer. V torek dopoldne je že prepozno, in mnogo važnih naznanil in dopisov prejmemo šele v torek dopoldne in popoldne, ki morajo čakati do naslednjega tedna, ali pa sploh ne pridejo v list, ker se nanašajo na kako prireditev ali zborovanje v tekočem tednu. Nemalokrat se dogodi, da dobimo naznanilo, npr. vabila na seje, shode itd., na katere so vabljeni člani ne le iz naselbine v kateri se vrši, pač pa tudi iz okoliških, pol dne ali en dan prepozno. Nekateri so pomanjkljivi. Kdor pošilja taka naznanila, naj pazi, da navede: 1.) prostor; 2.) datum; 3.) čas; 4.) natančen naslov, in če potrebno, poda naj tudi navodila, kako se pride na prostor zborovanja. Publiciranje, ki je pravilno in pravočasno, veliko pripomore k uspehu. In ker je potrebno oglašati, ne bodite s sporočili, naznanili in vabili pozni, kajti boljše danes, nego jutri! Če se vrši v vaši naselbini kaka važna priredba, ali konferenca J.S.Z., ali shod, poročajte! Navedite, kakšen je bil program, kdo ga je izvajal in kolikšna je bila udeležba. O konferenci poročajte, koliko klubov in društev je bilo zastopanih, kdo ji je predsedoval, kaj je sklenila, in koga je izvolila v odbor. Dogaja se, da o kaki zelo važni naši priredbi sploh ne dobimo poročila. Izgovori, da nima nihče časa in po-/ dobni ne drže. Delo se lahko razdeli, najslabše pa je, če se ljudje zanašajo drug na drugega, kajti v tem slučaju se le prerado dogodi, da ostane delo neopravljeno/ __ "Pred poroko" na waukegan-skem odru. Tako se imenuje burka, ki jo vprizori klub št. 45 J. S. Z. v Waukeganu, 111. v nedeljo popoldne 11. novembra v Slovenskem narodnem domu. Vsebina burke je na kratko povedano sledeča: Jereb, bivši mornariški častnik, se zaljubi v graščakovo hčer, Adelo Zagorjanovo in jo hoče poročiti. Adela je tudi do ušes zaljubljena v Jereba. Torej kar set ljubezni tiče, je med mladima vse v redu. Vselej se pa dobi kdo, ki vtika svoj nos v take stvari. No, tukaj je gdč. Suhadobnikova, pristarna devica in velika prijateljica Adeline matere, pri kateri je imela precej vpliva. Na njeno sugestijo je mati Adelina poslala svojega nečaka Filipa v Trst, kjer je Jereb prej bival, da poizve, kako in kaj je z Jerebovim poštenjem. Filip se vrne iz Trsta in pove, da je Jereb imel mnogo več ljubic kot se je poprej sploh domnevalo. To tudi sam priznava. Toda na čuden način je pregovoril Filipa, da je ta vse drugače govoril pred gospo Zagorjanovo in jo prepričal, da je Jereb najboljši zet, kar si jih more misliti. Adela pa itak sama pravi, da so ženske same krive, če so moški pokvarjeni, češ, da vse preveč tišče v moške, in se jim nastavljajo, potem si pa te reve uboge domišljajo nekaj ... In kaj morejo moški, če jih dekleta povsod zalezujejo . . . Reveži so, — da! Jereb piše eni svojih ljubic v Trst, da se bo oženil. Piše tudi svojemu prijatelju Ahačiču in ga vabi na svatbo, naj pride z ženo. Ahačič mu odgovori, da ga ne bo, ker ženo kočnik boli. Pride pa njegova ljubica, akoprav je ni povabil. In kako nenadoma se vtihotapi v sobo. Sreča je le, da ga samega najde. Lahko bi se vse pokvarilo in ravno sedaj, ko so vsi prepričani, da je poštenjak. Sam je bil tudi prepričan, da mu ne more nihče stopiti po sredi. Hitro se da ta njegova ljubica, Milena, pregovoriti, da jo predstavi domačim kot Ahačičevo ženo, in to v zadnjem trenotku, ko ni bilo drugega izhoda. Nepričakovano za tem se pripelje Ahačič sam brez žene. Jereb in njegov prijatelj Rogelj ga prisilijo, da sprejme Jerebovo ljubico za svojo ženo, to pa le toliko časa, da bo poroka minila. Ker so začeli z lažmi, morajo tudi izvršiti po tej poti. Ahačič, velik prijatelj Jereba, se je vdal v božjo voljo. Gospa Zagorjanova pričakuje nove hišine. Vsak čas bi morala priti. Med tem pa se pripelje z vlakom Ahačičeva žena, Jelisava. Strašne zadrege, laži se množe. Profesorjeva žena bo morala streči gostom na svadbi! Ahačič in Jereb sta kriva njene nesreče. Zdaj se šele začne pravi dirndaj. Višek vsemu—škandalna katastrofa—pa je, ko mora Ahačič iti spati z Jerebovo ljubico, Mileno, njegova žena mu pa mora svetiti. To je površen izvleček te tridejanske burke. Je smešna od začetka do konca. In niti ena vloga ni dolgočasna. Vsaka ima svoj izvor, ki se izliva v vrtinec celega dogodka. Vstopnina za odrasle 50c. Otroci v spremstvu sta-rišev do 10. leta prosti, drugače plačajo 15c vstopnine. Nabavite si vstopnice v predprodaji. PREDAVANJE O MODERNI AMERIŠKI LITERATURI. — DRUGA PREDAVANJA IN DISKUZIJE V KLUBU ŠTEV. 1. CHICAGO, ILL. — Dne 23. novembra po seji kluba št. 1 bo v dvorani SNPJ. predaval Ivan Molek o moderni ameriški literaturi. Predmet je ne le samo zanimiv, ampak tudi poučen, kajti znanja o iiteraturi nima človek nikdar dovolj. To bo prvo predavanje v našem klubu o ameriški (angleški) literaturi. Vstop dovoljen vsakemu in vstopnina je prosta. V petek 26. oktobra je bila po seji kluba diskuzija o predmetu, "Jugoslovanske podporne organizacije, 'politika' in politika". Referat je podal Fr. Zaitz, nato je sledila razprava. V svojem izvajanju je našteval, kako je vsaka organizacija in vsak aktiven posameznik "zapleten"^v eno ali drugo "politiko". In tiste jugoslovanske podporne organizacije, ki imajo na papirju zapisano, da so nepolitične in versko nepristranske, so ravno tako v "politiki" kakor one, ki svoje "nepristra-nosti" ne naglašajo s tolikšnim poudarkom. Našteval je slučaje s konvencij raznih jednot in zvez, delovanje njihovih odbornikov ter taktiko njihovih glasil. Gonja proti "politiki" v jugoslovanskih, odnosno v slovenskih podpornih organizacijah, ni gonja proti politiki, ampak proti tistemu delavstvu, ki misli socialistično in deluje socialistično. Politika za Smitha po njihovih nazorih ni politika. Sodelovanje v demokratskih kampanjskih odborih, posojevanje imenikov članov in naročnikov demokratskim političarjem ni "politika". Politika je le, če si za socialistično stranko. Tako tolmačijo politiko jugoslovanski političarji demokratske in republikanske stranke. V prošli volilni kampanji so storili vse kar je bilo v njihovih močeh za demokratsko stranko, in eni so bili za to "nestrankarsko" strankarstvo tudi dobro plačani. Nihče njihovih vodilnih mož ni delal iz prepričanja, ampak iz predsodkov, iz navade, ali pa za plačo. To je škodljiva politika, katere je bilo, dasi "neuradno", prošlih par mesecev v nekaterih jugoslovanskih podpornih organizacijah toliko kot še nobenkrat dozdaj. Politika zavednega delavstva pa je podpornim organizacijam v korist, kar dokazujejo tiste, bile slovenske, nemške, židovske ali druge, v katerih jim je delavstvo dalo delavsko dušo ter jih prepojilo več ali manj s socialistično ideologijo. Razprave so se udeležili mnogi sodrugi, v kateri je prišlo v ospredje tudi vprašanje vere in socialistične agitacije. Ker je to točka zase, je bil osvojen predlog, da se po eni prihodnjih sej otvori razprava o vprašanju, "ali je dober socialist lahko dober katoličan in obratno". Odbor za predavanja in diskuzije bo najbrž dal to vprašanje v razpravo enkrat v decembru,—P. O. KLUB ŠT. 1 DOBIL POSEBEN AGITACIJSKI ODSEK ZA PRIDOBIVANJE NOVIH ČLANOV. GHICAGO, ILL. — Vsak klub JSZ. ima poleg drugih odbornikov organizatorja, čigar glavna naloga je glasom pravil skrbeti za pridobivanje novih članov in širjenje socialističnega tiska. Ne bilo pa bi pravično, če bi se med člane naselil nazor, da se agitacijsko delo njih ne tiče, kajti vsak dober član je aktiven pri našem delu v enem ali drugem oziru. Je pa v prilog uspešnejše agitacije, če so tudi agitacijska dela razdeljena po odsekih. In tako je klub št. 1 na svoji prošli seji v petek 26. oktobra izvolil poseben odsek treh članov, ki bo vodil agitacijo za pridobivanje novih članov. Razume se, da se pričakuje od vsakega sodru-ga in sodruginje, da agitira v tem smislu kjerkoli nanese prilika, odsek pa bo storil svoje. Člani tega odseka so, John Sprohar, Joseph Gerbajs in John Hujan. Sprohar je dobil v klub tekom prošlih dveh mesecev pet članov, in na seji dne 26. okt. je dejal da se člani dobe, samo če hočemo agitirati. Naša agitacija z za-ključitvijo predsedniške kampanje ne preneha; imamo pred seboj še mnogo dela, da pa ga bomo vršili tem-boljše, potrebujemo čimveč članov. V Chicago se je v tem letu priselilo mnogo Slovencev iz premogovniških okrajev v Kansasu, južnem Illinoisu, Indiani in tudi od drugod. Mnogi izmed njih so bili v enem ali drugem času člani našega pokreta in naročniki Proletarca. Mnogi bi prišli k nam, postali bi aktivni v naši organizaciji in se naročili na naš list, ako bi bilo v klubu več članov, ki se bi potrudili z agitacijo v tem smislu. Sodrugi in sodruginje, kar smo v tem oziru zamudili, poskušajmo nadomestiti s povečano agitacijo v zimskih mesecih! P. O. DNE 3. NOVEMBRA VESELICA ŽENSKEGA^ DRUŠTVA S. N. P. J. V WAUKEGANU. WAUKEGAN, ILL.—Žensko društvo št. 119 SNPJ. bo imelo v soboto 3. novembra veselico, na kateri bodo imejitelji srečnih številk dobili: električno svetilko; malo mizo, ki jo je podarila firma Goodman in pa krasno ovratnico. Torej trije dobri dobitki. Vabljeni ste na to zabavo vsi.—Članica. "Kamnolom" Predzadnjo nedeljo, 21. oktobra, je socialistični klub št. 1, J.S.Z., otvoril svojo sazijo, ki bo brez dvoma prekašala prejšnje: saj ima vse stare moči pri dramskem odseku, zraven pa polno dobrih mladi moči, pa še pevski zbor "Sava" se mu je pridružil, tako da bo nam lahko nudil razen dram in komedij tudi kako lahko opereto in koncerte. Program za prvo prireditev je bil dobro izbran, toda nekoliko preobširen. Nerodno je bilo tudi to, da se je en govor vršil med dejanji. Bil je to govor starega socialističnega borca Koopa, ki je bil sicer kratek a jedrnat, toda lahko bi se prej spravilo to točko na dnevni red. Filip Godina je na kratko raztolmačil pomen in potrebo doma JSZ., pa par krepkih apelov na volilce ni pozabil. — "Sava" se je odrezala z "Nazaj v planinski raj". Naš mladi Lewis Vites je zasviral na vijo-lino par točk sam in par v duetu s Paul Schmidtom. Ni bil prvič pred nami, pa upamo, da tudi one zadnjič. Predstavitelj je omenil, da starši mnogo žrtvujejo, da ga 'izučijo za umetnika' — no, nikogar se ne da izučiti za umetnika, če nima talenta, kvečjemu ga lahko izučijo za dobrega godbenika, pa vse kaže, da ima dečko pravo žilico in da bo nekoč v ponos ne le staršem, temveč tudi nam ameriškim Slovencem. — Iz Kansasa došla rojaka Frank in Chas. Sotosek sta zaigrala na harmoniko in banjo nekaj komadov, med njimi par jazzovskih — prvi jazz, kar sem ga imel priliko slišati na naših prireditvah. # "Kamnolom" je tragedija v štirih dejanjih. Spisal VESELICA CLEVELANDSKE FEDERACIJE S. N. P. J. v soboto večer 10. nov. v Slovenskem delavskem domu, Waterloo Rd., COLLINWOOD, O., Ker je prebitek namenjen za nakup farme S. N. P. J. vabimo rojake na obilno udeležbo. Zabave obilno za stare in mlade. ✓ ODBOR. jo je Tone Seliškar, ki je ameriškim Slovencem potom "Družinskega koledarja" in "Proletarca" dobro znan. To pot je bila prvič predvajana na odru. Dejanje se vrši v Sloveniji, toda lahko bi se in se dejansko tudi vrši po vseh industrijskih mestih na svetu. Vsebina sama na sebi je precej vsakdanja: Oče Adam je zaveden delavski fooritelj; njegov sin Milan ima v kamnolomu nevarno delo minerja, njegova žena Liza pa ni baš krepkega značaja in na srečo predstavlja le jako mal odstotek delavskih žen. Domišljavi in brezobzirni obratovodja Alfred se zagleda v lepo delavčevo ženo Lizo in jo brez posebnih težav tudi pridobi. Liza je povsem zatelebana v Alfreda, sanjari o lepih oblekah in veselem Dunaju, niti oddaleč ne sluteč, da se lahkoživi Alfred le igra z njo. Milan opazi kajpada spremembo v Lizinem obnašanju in oče ga poduči o dejanskem stanju. Ko ga hoče Alfred poslati v Bosno, da bi lahko nemoteno užival lepoto Lize, se Milan upre. A kmalu na to se pripeti običajna nesreča: mina v kamnolomu se potaji in ko gre Milan vkljub svar-jenju sodelavcev in sodelavk pogledat, nastane eksplozija in tako poškoduje Milana, da zgubi vid, -sluh in razum. Lizi je pohabljeni mož samo v napotje in ko se neke noči priklati k njej Alfred in jo očara z mestno obleko in napoji z vinom, zakolje moža z nožem, ki ji ga potisne Alfred v roko. Alfred pobegne v svojo vilo, Liza pa za njim, kjer ji Alfred brezobzirno odkrije, da je nikdar ni ljubil. Adam, ki je prišel z dela, najde umorjenega sina in takoj zasluti, kaj se je zgodilo. Pokliče delavce iz sosednjih hiš in odpravijo se na sodbo proti vili Alfreda. Toda Alfred jo je že popihal proti Dunaju, sodba se zlije le nad zapeljano Lizo, ki umre v Adamovem naročju, kličoč: "Očka! Očka!" Donald J. Lotrich je imel težko ulogo Milana; v prvem dejanju je bil nekoliko prebojazljiv, neodločen, boljši je bil v tretjem dejanju. Lizo je igrala Angeline Tich; v zadnjem dejanju je bila izborna, v prvih treh dejanjih pa ni dosegla vrhunca. — Charley Pogorelec je bil za svojo ulogo- — Adama — kot ustvarjen. On ni samo igral "delavskega vodjo", on je svojo ulogo živel. — Alfreda je dobro p'redstavljal John Olip; toda v ljubezenskih prizorih ta Alfred ni bil tako don-juanski, kot bi pričakovali od človeka, ki tako natančno ve, po čem so ženske v javnih hišah in drugod. — Delavke — igrane po Ani Mihelčič, Pavli Skavich in Kristini Renar — so se dobro postavile, kakor tudi delavci: Joseph Gerbajs, John Rak, Stanko Možina, Charles Renar, John Hujan, Frank Wegel in Joseph Mesojedec. Prizor v drugem dejanju, ko nastopijo vsi delavci in delavke, je bil dobro igran. Vinko Ločniškar je dobro pogodil ulogo pohlevnega paznika. Splošno je bila drama dobro igrana, zlasti če pomislimo, da je to prva v tej seziji in da je bilo jako malo časa za vaje. V prvem dejanju se je vsem igralcem poznalo, da jim besedilo ne teče gladko, toda v drugem dejanju so premagali začetno negotovost. Režija je bila v veščih rokah Franka Zaitza, ki se je pač trudil na vse pretege in naslednje malenkosti ne padejo na njegovo glavo. — Pri prvih točkah sporeda so bile uporabljene kulise prvega dejanja. Scenerij, ki se rabijo med igro, se naj nikar ne uporablja pri drugih točkah, ako je to količkaj mogoče. V tem slučaju, ko je oder dobro opremljen s kulisami, je bila to pač velika napaka. — 'Kulisen-šibar' je bil to pot skrajno malomaren ali pa nesposoben. Enkrat so se začele kulise že podirati, vedno pa so bile postavljene KLUB ŠT. 45, J. S. Z. WAUKEGAN, ILL. V nedeljo 11. Novembra, 1928 v Slovenskem narodnem domu "PRED POROKO" burka v treh dejanjih Dvorana odprta ob 1. popoldne. Pričetek ob 2:30 OSEBE Auguitin Zagorjan, graščak .......Rudolf Skala Emerencija, njegova žena ......France» Velkovrh Adela, njuna hči ................Mary Železnik Filip Zagorjan, Auguštinov nečak. . . Anton Turšič Florijan Jereb, bivši mornariški častnik ........................Vinko Pivk Grčar, trgovec z lesom ...........Frank Brance Anči, njegova hči ............Frances Hrovatin Gospodična Suhadobnikova.....Frances Zakovšek Rogelj, posestnik ................Andrej Možek Dr. Silvester Ahačič, profesor......Martin Judnič Jelisava, njegova žena ............Ana Mahnič Milena Rajakovičeva, cirkuška ja- halka...................... Mary Pierce Franc, sluga pri Zagorjanovih ......John Gantar Godi se v sedanjosti na Zagorjanovi graščini. Prvo in tretje dejanje se vršita v sobi za gospode. Drugo dejanje v graščinski veži. Pohištvo za to igro posodila The Gordon Fur-niture Co., 10th St., North Chicago. Vstopnina za odrastle 50c. Za otroke 15c. Otroci v spremstvu staršev do desetega leta prosti vstopnine. PLESNA ZABAVA. Po programu ples in prosta zabava v spodnjih prostorih SND. Med dejanji in za ples igra dober orkester. Vstopnice k popoldanskemu programu so veljavne tudi zvečer za plesno zabavo. Otroci zvečer prosti vstopnine. Vstopnina na ples zvečer 25c. zelo nerodno, kar ni mučno samo za igralce, temveč tudi za gledalce. Pri zavesi ni bilo nobenega reda in z lučmi je bilo vedno kaj navzkriž — celih pet minut je bila dvorana v temi, in ko je bilo treba luči v dvorani ugasniti, so bile pa ugasnjene predodrske luči. Ko se najame dvorana, naj se režiser dogovori tudi glede oskrbe odra. — Eksplozija je bila scenerirana dobro za oko, toda slišati je bilo, kot da bi počil otroški balonček; sicer je to mogoče še priporočljivejše, da se otroci, ki jih naši ljudje jemljejo k igram, ne ustrašijo. — Tudi na take malenkosti bi se moralo malo bolj paziti: igralca na odru ugotovita, da je polnoči, ker parna piščalka zatuli — toda zatulila je dobro minuto potem, ko se bile besede zgovorjene; gospodinja, ki živi leta in leta v isti hiši, ve, da je kljuka na desni strani vrat, pa je ne bo iskala na levi: če gre kdo koga iskat, naj gre v tisto stran, v katero je dotičnik odšel. Še nekaj je vzbudilo mojo pozornost: Milan večkrat poudari, kako je njegova Liza metala poljubčke za njim, ko je odhajal na delo in zahteva, da ga poljubi. Slovenski kmet mi je dobro znan, pa vem, da ima čuteče srce, a tega ne kaže na zunaj, pa zdi se mi, da velja isto za slovenskega delavca. Tone Seliškar je učitelj in četudi se zanima za delavstvo, je menda vendar prezrl to pomanjkanje izražanja čustev na zunaj. Dvorana je bila polna in opaziti je bilo precej mladine, — tu ne mislim drobiža pod deset let, — ki je z zanimanjem sledila igri. Prišel je čas, ko bo treba za to našo mladino priobčiti vsebino v listih in na letakih v angleškem jeziku. J. Z. Slovenski volilci 5. distrikta 5. in 12. warde mesta Milwaukee, storite svojo dolžnost na volilni dan 6. novembra in IZVOLITE DELAVSKEGA KANDIDATA JOSEPH RADLA za poslanca legislature države Wisconsin. Delavci in delavke, pokažite svojo moč na volilni dan. Agitirajte in glasujte za slovenskega kandidata, kateri bo zastopal vaše delavske interese. (Authorized and paid by F. Ferko, Sec'y-, Radel for Assembly Club.) ZADRUŽNA BANKA V LJUBLJANI se priporoča rojakom v Ameriki za vse finančne transakcije. Njene ameriike zveze so: 1.) S. N. P. J. v Chicagu. 2.) Amalgamated Trust and Savings Bank, Chicago, 111., Ill West Jackson Blvd. 3.) Amalgamated Bank of New York, 11—15 Union Square, New York. 4.) Frank Sakser State Bank, New York. Hranilne vloge obrestuje nevezane po 5% vezane po 7% Denar za našo banko se lahko pošlje eni teh bank s pristavkom: Na račun Zadružne banke, (On account of Zadružna Banka), Ljubljana, Jugo«lavia Zadružni banki pa je treba sporočiti, koliko in kam se js denar nakazal in kakšnemu namenu naj služi. Obračajte se v vseh bančnih in podobnih poslih na lat zadružni zavod. Zapisnik pennsylvanske konference «J* 3« *Za» Devetnajsta konferenca klubov in društev Izobraževalne akcije JSZ. za zapadno Pennsylvanijo se je vršila 30. septembra 1928 na Sygan-u, Pa. S. Victor Vodišek, tajnik Konference, otvori zborovanje ob 11. dopoldne. Pozdravi navzoče ter obžaluje, da udeležba z ozirom na bližajoče se predsedniške volitve ni številnejša. Za predsednika nominirani, Zornik, Glažar, Kvar-tič. Poslednja dva odklonita, Anton Zornik izvoljen. Za zapisnikarja izvoljen Vinko Peternel. Zapisnik 18. konference sprejet kot čitan. — Tajnik Vodišek poroča o pripravah za popoldanski shod in pravi, da je v smislu sklepa prejšnje konference povabil s. Fr. Zajca, urednika Proletarca, da pride sem kot govornik. Odgovoril mu je, da je zelo za-posljen in če le mogoče, da se ga oprosti. Tajnik je poročal tudi o drugih stvareh agitacijskega značaja ter odgovarjal na vprašanja, nakar je bilo poročilo sprejeto. V konferenčni blagajni je $15.05. Ker konferenčni organizator s. John Terčelj radi bolezni ni prišel na zborovartje, poroča v imenu nadzornega odbora s. L. Glažar, da so knjige v redu. Predlaga odboru zaupnico. Predlog soglasno sprejet. Pod točko 'poročila zastopnikov klubov in druš- Dr. Otis M. Walter Zdravnik in kirurg 4002 West 26th Street, Chicago, 111. Uradne ure: Od 2. do 4. popoldne in od 6. do 7:30 zvečer. TEL.: LAWNDALE 4872. iiiiniiiiiiimniiiiii Frank Mivšek Ä0 «w»?l Wankegan, IU. Phone 2726 SLOVENSKA PEKARNA Slovencem in Hrvatom v North Chicago-Waukegan, III., priporočamo moderno, higijenično pekarno "ROYAL BAKERY" Gospodinje, vprašajte pri vašem trgovcu vedno in povsod za kruh iz naše pekarne. ANTON F. ŽAGAR, lastnik 1724 So. Sheridan Rd. Tel. 5524 North Chicago, 111. tev" so govorili: za Sygan, Uršič in Kavčič; Pitts-burgh, Glažar; Canonsburg, Česnik in Vodišek; Brad-dock, Rednak; Lawrence, L. Britz; Aliquippa, B. Je-/rant; Herminie, Zornik; razen teh so poročali ter komentirali poročila tudi drugi udeleženci. Vsi soglašajo, da je prošla stavka učinkovala porazno na premogarje, in da je stavka točasno izgubljena. Posledica tega je, da je po naselbinah nastalo mrtvilo, kar je bilo pričakovati. Vendar pa se v zadnjem času, vsled aktivnosti v predsedniški volilni kampanji, opaža več živahnosti vsaj v našem gibanju, če je že ni v splošnem. Z ozirom na poročila nekaterih zastopnikov, ki so naglašali, da jim imejitelji dvoran računajo visoko najemnino za seje klubov, ali pa povzročajo še druge neprijetnosti, je bilo v razpravi naglaševano, da so naši sodrugi delovali za zgraditev dvoran z vsemi močmi, in delali so povsod in vselej nesebično pri vsaki napredni delavski akciji; smatrajo, da je neodpustno, ako tisti, ki odločujejo v zadevah oddajanja dvorane za seje, tem klubom povzročajo nepotrebne stroške. Nato je bil stavljen in podpiran predlog, da se spiše posebno resolucijo z apelom na prizadete, da odstopijo od take taktike. V resolucijski odbor so bili izvoljeni Vodišek, Glažar in Kvartič. Po poročilih zastopnikov društev Izobraževalne akcije se sklene, da konferenca odobrava akcijo izvrše-valnega odbora SNPJ., ki je poslal Andreja Kobala na predavateljsko turo, kajti s tem se mnogo pripomore, da se ustvari med našo mladino zanimanje za delavstvu koristne organizacije. V razpravi o agitaciji za "Proletarca" govore Britz, Rednak, Kvartič in drugi. Sklenjeno, da se apelira na Gasolinska postaja in zaloga avtomobilskih potrebščin. Popravljamo avtomobile. Se priporočava Slovencem. John Thaler & Ciril Obed lastnika. OGDEN HIGHWAY GARAGE 4841 Ogden Ave., Cicero, 111. Tel.: Cicero, 2687. ! FEIMCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. Tel.: Crawford 1382 \ Pristna In okusna domača Jedila. Cene zmerne. Postrežba točna. ? S Pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "PROSVETA". List stane za celo leto $5.00, pol leta pa $2.50. Ustanavljajte nova društva. Deset članov(ie) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. zastopnike po naselbinah, da so pri svojem delu čim aktivnejši ter z naročniki v stalnih stikih. Obenem s. Kvartič apelira na navzoče, da postane naše delavstvo v tej kampanji živahnejše. L. Glažar sugestira, naj se bodoče konference, ako bodo združene s shodom, razglaša tudi s pomočjo plakatov. Sklenjeno, da se bo priporočilo po možnosti upoštevalo. V odboru Konference ostanejo prejšnji: Victor Vodišek, tajnik, organizator John Terčelj, in v nadzornem odboru Louis Glažar ter Louis Britz. Sklenjeno, da se vrši prihodnje zborovanje na Braddocku. Predlagano, da naj bo čas zborovanja izadnjo nedeljo v novembru, ker bodo volitve že končane in se bo konferenca lahko pečala z drugimi problemi. Protipredlagano, da se vrši v nedeljo 28. oktobra, in to iz razloga, da se izkoristijo zadnji dnevi kampanje za soc. stranko kolikor največ mogoče. Pro-tipredlog sprejet. Resolucijski odbor je sestavil sledečo resolucijo: Devetnajsta konferenca soc. klubov ter društev Izobraževalne akcije JSZ., z delokrogom v zapadni Pennsylvaniji, zborujoča 30. septembra na Syganu, Pa., je vzela v pretres težkoče klubov v posameznih naselbinah, ki jih imajo z zborovalnimi prostori, kajti glasom pritožb od strani zastopnikov računajo nekatere napredne organizacije, ki lastujejo svoje dvorane, klubom pretirano najemnino za seje, kar ta konferenca obsoja in smatra tako taktiko škodljivo napredku in nevredno naprednih elementov. Mi upoštevamo dejstvo, da je treba dvorane vzdrževati in da morajo prinašati dohodke v svrho da se MARTIN BARETINCIC | POGREBNI ZAVOD | =——==—= J 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN, PA. '4 * .i. i t i f I y ANTOINETTE BEAUTY PARLOR FRANCES A. TAUCHAR, lastnica Edino slovensko podjetje te vrste v Chicagu. Permanent waving, marcelling, finger and water waiving etc. Znižane cene za stalne kljientinje. 3525 W. 26th STREET, CHICAGO, ILL. -— Tel.: Crawford 1031. :~x~x~x~x~xk~x~x«x~x~xk~x~x~x~x~x~x~x I I Y Y i k »mV« rW Tel.: Crawford 2893. Dr. Andrew Furlan edini slovenski ZOBOZDRAVNIK V CHICAGU 3341 West 26th Street. Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 6. popoldne in od 7. do 9. zvečer. Ob sredah od 9. do 12. dop. izplačajo, toda dogodili in dogajajo se slučaji, kjer so naši klubi vzlic temu da takih vzrokov ni, diskri-minirajo, to je da se jim nalaga finančno breme ne da bi bila dvorana res v potrebi za take dohodke. Dvorane so bile postavljene, da služijo potrebam naprednega delavstva v naših naselbinah, in v akcijah, da se jih zgradi, so bili člani naših klubov, ki so ob enem člani raznih naprednih Sl-uštev, najaktivnejši. Pravično in pošteno je, da se gre tem klubom na roke in da se jim nudi v dvoranah, ki so last organizacij, vse mogoče ugodnosti. Klubi JSZ. delujejo na prosvetnem polju in se bore proti nazadnjaštvu ter za osvoboditev delavstva izpod kapitalističnega izkoriščanja. Kot taki so vredni podpore vsega delavstva v naselbinah v katerih delujejo in mi upamo, da so tega uverjenja tudi uprave dvoran, na katere apeliramo, da jim pomagajo kolikor mogoče. Za resolucijski odbor, Victor Vodišek, Louis Glažar, John Kvartič. Ker je dnevni red izčrpan, zaključi predsednik zborovanje s pozivom, da se udeleže vsi shoda popoldne v domu druš. "Bratstvo" SNPJ. na Syganu, in da se udeleže prihodnje konference. Anton Zornik, predsednik; Victor Vodišek, tajnik; Vinko Peternel, zapisnikar. SODRUGOM V CLEVELANDU. Seje kluba št. 27 JSZ. se vrše vsak drugi petek ob 7:30 zvečer in vsako tretjo nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. narod. domu. So-drugi, prihajajte redno na seje in pridobivajte klubu novih članov, da bo mogel napraviti čim več na polju socialistične vzgoje in v borbi za naša prava. DR. JOHN J. ZAVERTNIK ZDRAVNIK IN KIRURG Urad, 3724 West 26th Street Stan 2225 S. Ridgeway Ave., Chicago, III. Tel. na domu Crawford 8440, v uradu Crawford 2212-2213. Uraduje od 2. do 4. pop., izvzemši torek in petek, in od 6. do 8. zvečer vsak dan. ANTON ZORNIK HERMINIE, PA. Trgovina z mešanim blagom. Peči in pralni stroji naša posebnost. Tel. Irwin 2102—R 2. VICTOR NAVINSHEK 331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA. Trgovina raznih društvenih potrebščin kot rega-lij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd. Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah. V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUM-BIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je: ZMERNE CENE IN TOČNA POSTREŽBA. Pišite po moj veliki cenik. Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila s« toplo priporočam. PAŠKO ALUJEVIČ NA PRIHODNJEM "URINEM" KONCERTU. CHICAGO, ILL. — Na prihodnjem koncertu "Lire" v nedeljo 11. novembra bo gostoval baritonist Paš-ko Alujevič, ki nastopi v dveh solospevih: "Na morju" in "Gor čez jezero", v odlomkih "Marthe" pa bo pel v vlogi "Sir Tristai®" Koncert otvori mešan zbor "Lira" s pesmijo "Ti veselo poj". Gostoval bo pevski zbor "Slovan" in pa poljski izbor, katerega ste čuli ža na dveh "Lirinih" koncertih. Program bo bogat in bo ljubiteljem petja gotovo ugajal. Vstopnice so v predprodaji po 50c in pri blagajni 75c. Po koncertu bo plesna zabava. Anna Basha. ZAHVALA. Priredbe kluba št. 1 zahtevajo mnogo in različnih delavcev. Veliko dela izvrše člani, sodelujejo pa dostikrat tudi nečlani. Pri vprizoritvi Seliškarjeve tragedije "Kamnolom" v nedeljo 21. oktobra je bil klub deležen mnogo prijateljskega sodelovanja. Vsi so se potrudili, da je bila prireditev v celoti izvršena dobro in s čimmanj-šimi stroški. Aktivni člani in članice so pomagali pri raznih delih med programom in zvečer na veselici, dela pa je bilo pri toliki udeležbi mnogo. Na odru je pomagal fotograf Math Arbanas, ki je poskrbel za potrebni blisk pri eksploziji, Anton Svoboda je maskiral igralce, H. G. Perušek pa je pomagal pri kulisah, ker je bil oderski mojster (postavljalec kulis), katerega ima dvorana, odsoten in je nam dala v nadomestilo popolnoma neizkušeno moč. Temu je tudi pripisati, da v sceneriji in lučnih efektih ni bilo vseskozi takega reda kakor smo ga bili navajeni v tej dvorani na prejšnjih predstavah. Peruškova pomoč je bila tukaj res potrebna. Dramski odsek se zahvaljuje vsem tem, nadalje Mrs. Katki Zupančičevi, L. Vitezu in P. Schmidtu, pevskemu zboru "Sava", bratoma Fr. in Chas. Sotesku, ter sploh vsem, ki so na en ali drug način sodelovali. — Dram. O. ŠUBELJ PRIDE DNE 4. NOVEMBRA V SPRINGFIELD. SPRINGFIELD, ILL. — Ob priliki koncertne ture Antona Šublja smo tega gorenjskega slavčka povabili tudi v Springfield. Odzval se je in tako nastopi med nami v nedeljo 4. novembra ob 4. popoldne v Carpenters Hall na Sedmi in Adams cesti. Vzrok, da se vrši popoldne je, ker želimo, da bodo imeli priliko priti na koncert tudi iz okoliških naselbin. O Antonu Šub-lju smo že mnogo čitali. Želeli smo, da ga čujemo peti tudi mi, in želja je nam izpolnjena. V nedeljo 4. novembra ga bomo poslušali v omenjeni dvorani, v katero pridite točno, da ne zamudite nobene točke sporeda. Vstopnina v predprodaji je samo 50c, pri vratih 75c. G. Šubelj je upošteval naše slabe delavske razmere ter je radevolje pristal na nizko vstopnino. Navadno je vstopnina na njegove koncerte od 75c do dolar in pol ter tudi več. Po koncertu bomo imeli ples in prosto zabavo. Jos. Ovca. URADNA POTRDILA NASELJENCEM O ZAKONITEM PRIHODU. Kot se glasi najnovejši dodatek k ¡migracijskemu zakonu te dežele, imajo v bodoče žene in otroci, ki so pod 21. letom starosti, od priseljencev, ki še niso državljani, v bodoče prednost v kvoti. Ameriški konzulati v Jugoslaviji zahtevajo, da mora priseljenec, ki želi dobiti za seboj svojce glasom te določbe, priložiti v prošnji za pripust tudi dokaz, da je prišel zakonito v deželo. Dosedaj je bilo pri dobavljanju tega dokumenta mnogo potežkoč, ker ni bilo odrejenega sistema. Sedaj so te ovire odstranjene. Kdor koli irna ženo ali otroke in jih želi dobiti sem, naj takoj vpraša za dokument o svoji legalni naselitvi. Vse informacije o tem dobite, ako se obrnete na potniški oddelek Kaspar American State banke, 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. naši vlagatelji radi svojih vlog pri nas nimajo, kajti to delo opravljamo mi le cez 45 let; mi skrbimo za njihovo varnost in dohodke. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.