kmetski koledar za leto 1908. I. letnik. V J ™ Cena 60 vinarjev. =: DOMOZl ODDE vam vse obljubujejo ali ničesar ne dajo ! V moji tirmi se držimo gesla : pošteno, solidno in ceno! _ Prevzamem vsa v in po ceni. Kupuje po najvišjih cenah staro zlato, srebro in denar. Lrkaf Harf Ackermann, urar, zaloga zlatega, srebrnega, optičnega blaga ¥ PTDJD v gledališkem poslopju priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo krasnih, dobro idočih, pošteno izdelanih in zanesljivih E ur E in srebrnega \ verižic, zapestnikov itd. čal, nanosnikov in vsega optičnega blaga itd. pustite se zapeljati od kričečih naznanil, ki Imenitna, garantirano naturna štajerska vina! Vinogradniška zadruga v Ptuju (W einbaugenossenschaf t) --zadruga z neomejenim jamstvom = prodaja po svojin članih prevzeta pristna vina iz lastnih vinogradov i. s. iz Haloz, Mestnega griča, Zavrča in to = Silvanca, Rislinga in Tramina. = Stara in nova vina v steklenicah kakor v sodcih (najmanje 1 vedro 56 1.) i Garantirana pristnost vin ! i Kdor ljubi naturno kapljico iz štajerskih goric, naj se oglasi! i Rogaška kisla»« „TEMPELQl]ELLE‘S sp sp DUETIČM FUflCfl Prinese apetit! Pospeši prebavljanje! Uredi črevesje! Vpliva, da se sline odstranijo! m M M Rogaška lisk »da „STYRIAQUELLE'i Zdravstvena voda proti: katarih v vratu, ustih, bronchial-kataru, boleznih v želodcu ali črevesju, zapiranju, Brightove'm vnetju ledic, boleznih jeter, kamenju v mehurju, cukreni bolezni, gihtu in „harnsaure Diatese“. Se dosi v apotekah, drožerijah. špecerijskih trgovinah in gostilnah. Glavna zaloga : Ignaz Trojan, Gradec, ^ Landhaus-Schmiedgasse. ..Stai ere“ izhaja vsak petek ‘“^p in je največji list v slovenskem jeziku. ------- Naročnina stane : — Za Avstro-Ogersko celo leto 3 K, Va leta 1'50 ; za Nemčijo celo leto K 5' — ; za Ameriko in drugo inozemstvo celo leto K 6' —. Inzerati: Cela stran K 64-—, Va strani K 32’— itd. V«4 strani K l-—. „Štajerc“ bodi v vsaki hiši! V444+^4AAA1AAAAAAAAAAAA1AAAAiAAAilAAAAAAAAAAAAllV A.AAÀÀÀA Aà/ A A, A. A. ÀÀA À AAÀÀ^ A. * A. A * A A A A. X A. A A A A..1^ -IS----------------------------- -K -K -IS -IS -'•K -•S -IS -4-! -K -IS -K -IS -IS -■•V -IS -IS -I* -IS -|s -Is —Is •IS -IS -IS -IS -IS -IS -IS -IS -•s -IS -4SI prevzame hranilne vloge z 4 Vi % obresti, Va letno kapitaliziranje obresti in plača sama rentni davek ; dovoli posojila na hipoteke (občinam in korporacijam tudi brez hipotek) z 5Vi°/o obresti; prevzame z 6% obresti menice V BS-kompti in vrednostne efekte v zastavkih. Vpeljane so tudi domače hranilnice (Heimsparkassen). Stanje hranilnih vlog Koncem 1006. k 1,140.470*74. Promet v gotovini leta 1006. H 2,045.060*6$. « *H>* 44* N>* 44* ^4* 44* 44* #4* 44* £4* 44* 44 44* 44* 44* 44* 44* ■«l y\ mm a: » SÄ® 8V(S Sy^SB S5VB M mm SSA® ave »> M » S Tomas Götz, fabrika za pivo T7- 2v£s,rI"boruL ri a, IDrstTri priporoča svoje imenitno, zdravo in okusno S 8 W, S/ Me !S » «MB Zaloge v vseh večjih krajih. Zaloga v Ptuju: MAX STRASCHILL. m m* 1 Josef Ornig vitez Franc Jožefovega reda, okrajni načelnik, župan ptujski, deželni poslanec, član trgovske zbornice itd. L J „Stajereevi“ kmetski koledar za leto 1908 „Xmetski stan srečni stan !. Po naročilu „Štajerčevega“ tiskovnega društva uredil Linhart Karl. —------- Cena BO vinarjev. ______: PTUJ 1908. Založilo: „Štajerčevo“ tiskovno društvo. Tiskal W. Blanke. Lieto 1903 je prestopno leto in ima 366 dni, od teh 64 nedelj in praznikov. l^eednaki katoliški prazniki so: 19. januarja praznik Jezusovega imena; 16. februarja Septuagesima; 4. marca pepelnična sreda; 10. aprila Marije žalosti; 19. aprila Velikonočna nedelja; 25., 26. in 27. maja križev teden; 28. maja Kristovi Nebohod; 7. junija binkoštna nedelja; 14. junija nedelja sv. Trojice; 18. junija dan Resnega telesa; 26. junija Jezusovo srce; 30. avgusta dan Resnega angeljna; 13. septembra Marije ime; 4. oktobra dan Rožnega venca; 18. oktobra dan žegnanja; 29. novembra adventna nedelja. — Od Božiča do pepelnične srede je 10 tednov. — Predpust traja 8 tednov 1 dan ; post začne 4. marca, ter konča 18. aprila. — Post traja 46 dni. — Štiri letni časi: Začetek pomladi: 21. mare ob 1. uri 33 minut ponoči; začetek poleti 21. junija ob 9. uri 25. minut zvečer; začetek jeseni 23. septembra ob 12. uri 4 minut opo-ludne; začetek zime 22. decembra ob 6. uri 39 minut zutraj. — Letni regent je luna. Luna je 384.000 kilometrov od zemlje oddaljena; ko plove okoli zemlje, pa pride do 354.000 km blizo in do 414 000 km. daleč od zemlje. Luna rabi nekaj čez 27 dni, da pride okoli zemlje. Znamenja za lunine krajce. Mlaj .... . . . @ Ščep ali polna luna . . • • • © Prvi krajec ... 3) Zadnji krajec .... c Nebeška znamenja. rt oven . . . V lev • . . R j^*' strelec . . . . / bik . . . . 8 (F devica . . iip kozel . . . . z 'M' dvojčka . • Ü tehtnica iJT-i vodnar ... ~ HC: rak . . . . . ® Cškorpijon . . ni t*i hi >m> riD1 . . . X 'Be$e\r)i patroni. Češka: Janes Nepomuk (16. maja) in Vaclav (28. sept.) — Bukovina: Janez Suczava (14. junij.) — Dalmacija : Hironij (30 sept.) — Galicija: Stanislav (7. maja); Mihael (29. sept.) — Koroška: Jožef (19. marca), Egidij (1. sept.) — Kranjsko: Jožef (19. marca), Jurij (24. aprila.) — Hrvatska: Elija (20. julija), Rok (16. avgusta.) — Primorska: Ciril in Metud (5. julija.) -— Avstrija: Leopold (15. novembra.) Salcburška: Rupret (24. septembra.) —■ Šlezija: Hedviga (15. oktobra.) — Siebenbürgen : Ladislav (27. junija.) — Slavonija : Janez Krstnik (24. junija,) Štajerska: Jožef (19. marca.) — Tirolska: Jožef (19. marca), Vigil (26. junija.) — Ogerska: Štefan, kralj (20. avgust.) — Podarlberška : Gebhard (26. avgusta.) (£5tro-ogr5kc dr>c barile. Češka, Tirolska, Hrvatska, Kotar, Feldkirch : belo-rdeče. — Štajerska: belo-zeleno. — Moravska: zlato-rdeče. — Ogrska: rdeče-belo-zeleno. — Dalmacija : plavo-zlato. — Siebenbürgen : plavo-rdeče-zlato. — Slezija: zlato-črno. — Koroška: zlato-rdeče-belo. — Kranjska: belo-plavo. Galicija: plavo-rdeče. — Salcburška: zlato-rdeče-belo. — Niž-jeavstrijska : plavo-zlato. — Zgornjeavstrijska : rdeče-zlato-belo. — Bregenc: belo-črno. — Trst: zlato-rdeče-belo-črno. — Istrija: plavo-rdeče-zlato. — Bozna in Hercegovina : zlato-rdeče. — Avstrijska državna barva: rdeče-belo-rdeče-zeleno; bojne ladje: rdeče-belo-rdeče; uradna barva : črno-rumeno. L)|iS8!S» 25 Pondeljek Gregor VII., papež, Urban I., p. 26 Torek Filip N., spozn.; Elevterij, muč. 27 §reda Magdalena Pac., d.; Janez, p. m. 28 Četrtek Kristusov vnebohod. Avguštin, škof. jHI 29 Petek Maksim, škof; Teodozija, muč. ti 30 Sobota Ferdinand, kralj; Feliks I., papež. © ti 31 Nedelja 6. povelik. Kancijan s tov.; Angela. J) ti Zapisnik. Kot nevesta mlada nam natura spi Kličejo kresnice vstani, draga til Kak bi veselili na lepoti se, ko skrbi ne bilo ne gladu, gorje 1 Junij — Rožnik* Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Zn. 1 j Pondeljek i Juvencij, muč. ; Gracijan, mučenec. . 2 Torek Marcelin, muč.; Erazem, šk. muč. tMif- 3 Sreda Klotilda, kralj.; Oliva, devica. M 4 Četrtek Frančišek Kar., sp.; Kvirin, škof. M 5 Petek Bonifacij, šk.; Valerija; Dorotej, m. M 6 Soboto f Norbert, škof; Bertrand, škof. ¥ 7 Nedelja Binkošti. Prihod Svetega Duha. J) $ 8 Pondeljek Binkoštni pond. Medard, škof. 9 Torek Primož in Felicijan, m.; Pelagija, m. 10 Sreda Marjeta, kralj.: Mavrin, mučenec. 'vG 11 Četrtek Barnaba, ap. ; Marcijan, mučenec. uk 12 Petek Janez Fak., spozn.; Flora, dev. U¥.. 13 Sobota Anton Padovanski, spoznavalec. M 14 Nedelja 1. pohink. Sveta Trojica. © Jtf 1 15 Pondeljek Vid, Modest in Krescencija, muč. 16 T orek Franc Reg, sp.; Beno, šk.; Jošt, op. ftÄ 17 Sreda Adolf, škof; Lavra, nuna. 18 Četrtek Sv. Rešuje Telo. Feliks in Fort., m. 19 Petek Julijana Falk., d.; Gervazij in Prot. 20 Sobota Silverij, papež; Fiorentina, dev. 1 21 Nedelja 2. pobink. Alojzij sp. ( «f 22 Pondeljek Ahaci j, muč.; Pavlin, šk.; Nicej, šk. fff 23 Torek Eberhard, škof; Cenon, škof. fff* 24 Sreda Janez Krstnik (rojstvo). Kres. fff* 25 Četrtek Viljem, opat; Prošper, škof. fff* 26 Petek Srce Jezusovo. Janez in Pavel, m. W 27 Sobota f Hema, vd.; Vigilij, šk.; Ladislav. h 28 Nedelja 3. pobink. Leon. II., p.; Irenej, sp. © 29 Pondeljek Peter in Pavel, apostola. 30 Torek Spomin sv. Pavla, apost. ; Oton, sp. UälC- ; Zapisnik. Danas trud, trpljenje ne bi bil zamàn, ne bi bil uničen revni kmetski stan. Julij — Mali srpan. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Zn. 1 Sreda Teobald, pušč.; Julij; Pambo, opat. 'M 2 Četrtek Obiskovanje Mar. D.; Procesij, m. ‘Ki 3 Petek Helijodor, škof; Bertram, Škot. 4 Sobota Urli, škof; Berta, devica. 2 \ 5 Nedelja 4. pobink. Ciril in Metod, škofa. $ 6 Pondeljek Izaija, prerok, Dominika, mučen. J) 7 Torek Vilibald, škof: Benedikt IX., pap. t-G : 8 Sreda Elizabeta, kraljica; Kilijan, škof. : 9 Četrtek Anatolija, dev.; Veronika Jul., dev. 10 Petek Amalija, dev.; Felicita, dev. M 11 Sobota Pij I., papež; Peter F., spozn. Jtf' 12 Nedelja 13 Pondeljek 14 Torek 15 Sreda 16 ' Četrtek 17 Petek 18 Sobota 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondeljek Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. pobink. Vincencij Pavl., spozn. Marjeta, d. m.; Elija, pr.; Ceslav, sp. ( Danijel, pr.; Olga; Prakseda, dev. Marija Magdah, spok.; Teofil, muč. Apolinar, škof in uč.; Liborij, škof. Kristina, dev. muč.; Roman, muč. Jakob, apostol; Krištof, mučen. H flNf -ip# n ti HC= 26 Nedelja 7. pobink. Ana, mati Marije Dev. 27 Pondeljek Pantaleon, muč.; Natalija, muč. 28 Torek Inocencij, papež; Viktor, muč. © M 29 Sreda Marta, dev. ; Beatriks, d. ; Olaf, kr. ft# 30 Četrtek Abdon in Senen, muč.; Julita, muč. $ 31 Petek Ignacij Lojol, spozn. ¥ 5. pobink. Mohor in Fortunat, m. Marjeta, d. m.; Anaklet, p.; Evgen. @ Bonaventura, šk. in uč.; Just, muč. £2 Henrik I., cesar; Vladimir, kralj. Škapul. Dev. Marija Karmelska. Aleš, spoznavalec; Generoz. muč. Kamil Lel., šp. ; Friderik. Solnce peče hudo, daljno že grmi — huda ura pride, Bog, usmil’ se ti! Zapisnik. Rože glava pada mrtva pod koso, tega zaprinesla smrt i nam ne bo! Žetve prvi časi! Kosa se blišči, pesen poje kosec kmet se veseli ! Avgust — Veliki srpan. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Zn. 1 Sobota Vezi Petra, sp.; Makabej, bratje. $ Ì 2 Nedelja 8. pobink. Porcijunkula. * 3 Pondeljek Najdba sv. Štefana; Lidija, vdova. rt 4 Torek Dominik, spoznav.; Agabij, škof. O&f 5 Sreda Marija Devica snežna; Ožbolt, kr. j) C#£ 6 Četrtek Gospodova izpremenitev; Sikst II., p. 7 Petek Kajetan, spozn.; Donat, šk. muč. if 8 Sobota Cirijak, Larg. in Smaragd, m. j€ 9 Nedelja 9. pobink. Roman, m.; Emigdij, šk. o ^ 10 Pondeljek Lavrencij, mučenec ; Hugon, škof. f» 'J? 11 Torek Tiburcij, mučenec; Suzana, devica. 12 Sreda Klara, devica; Hilarija, mučenica. © 13 četrtek Hipolit in Kasijan, muč. ; Radegunda. 14 Petek f Evzebij, spozn.; Anastazija, dev. >035» 15 Sobota Vel. gosp. Vnebovzetje Mar. Dev. 16 Nedelja 10. pobink. Rok, sp.; Hijacint, duh. fft 17 Pondeljek Liberat, m.; Sibila, d ; Benedikta, op. 18 Torek Joahim, oče Mar. Dev.; Helena, kr. ( TETfife ■ M IS 19 Sreda Ludovik Toled, škof ; Julij, muč. n 1 20 Četrtek Bernard, opat; Štefan, kralj. it 21 Petek Ivana Frančiška, vdova; Adolf. it 22 Sobota Timotej, mučenec; Hipolit, škof. 23 Nedelja 11. pobink. Srce Marijino. « 24 Pondeljek Jernej, apostol; Ptolomej, škof. m 25 Torek Ludovik kr.; Patricija, d. M 26 Sreda Cefirin I., pap.; Samuel, mučenec. M 27 Četrtek Jožef K., sp.; Natalija; Gebhard, šk. © 28 Petek Avguštin, škof, Hermet. mučenec. % 29 Sobota Obglavljenje Janeza Krstnika. j-f-r 30 Nedelja 12. pobink. Angelska. Roza L., d. ! rt 31 Pondeljek Rajmund, spozn.; Izabela, devica. 1 rt 1 Lunini izpremeni. J) Prvi krajec dné 5. ob 10. uri 46 min. predpold © Ščep dné 12. ob 6. uri 4. min. zjutraj. ( Zadnji krajec dné 18. ob 10. uri 31 min. zveč. © Mlaj dné 27. ob 12. uri 4. min. ponoči. Zapisnik. % Že jesen nam trka, zunaj se hladi. Vse se predrugači, vse se spremeni. Tudi ti, devojka, starka boš postala, zemljica ti večna postelj bo post-ljala. September — Kimavec. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Zn. 1 Torek Egid, opat.: Verona, devica muč. 94* 2 Sreda Štefan, kralj ; Antonin, mučenec. c#£ 3 Četrtek Evfemija, Tekla, Erazma, Doroteja. J) X 4 Petek Rozalija, devich; Ida, kraljica. X 5 Sobota Lavrencij Just, šk.; Viktorin, škof. 6 Nedelja 13. pobink. Hermogen, mučenec. &2 7 Pondeljek Bronislava, nuna; Regina, dev. muč. X 8 Torek Mala gosp. Rojstvo Marije Device. X 9 Sreda Korbinijan, škof; Gorgonij, muč. <3SB*< 10 Četrtek Nikolaj Toled., sp.; Pulherija, dev. ® 11 Petek Prot in Hijacint, mučenca. rt 1 12 Sobota Macedonij, šk.; Gvidon, spozn. rt 13 Nedelja 14. pobink. Ime Marijino. 14 Pondeljek Poviš, sv. križa; Notburga, dev. 15 Torek Nikomed, muč.; Evtropija, vdova. 16 Sreda f Kvatre. Ljudmila, vdova. n 17 Četrtek Lambert, šk. m.; Hildegarda, op. ( n 18 Petek f Kvatre. Jožef Kupert, spozn. 19 Sobota f Kvatre. Januarij, škof. muč. 20 Nedelja 15. pobink. 7 žalosti Mar. Dev. M 21 Pondeljek Matej, apostol; Mavra, devica. M 22 Torek Mavricij in tov., muč.; Emeran, šk. M 23 Sreda Tekla, devica muč. ; Lin, papež. & 24 Četrtek Marija Dev. reš. ujet.; Rupert, op. X 25 Petek Kleofa, spoznavalec; Firmin, škof. © »S* 26 Sobota Justina, dev. muč.; Ciprijan, muč. 'Xf 27 Nedelja 16. pobink. Kozma in Damijan, m. zh 28 Pondeljek Venčesl. kr. ; Marcijal, m. ; Salomon. 29 Torek Mihael, nadangel; Evtihij, muč. 30 Sreda Hieronim sp. uč., Honorij, škof. X Zapisnik. Vina zlata kaplja, v čaši se sveti! Viničar že strelja Juhu! trte kri! Noah, bil si grešnik, ali hvala ti, da si prvi ljubil Juhu! Trte kri! Oktober — Vinotok. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Zn. 1 Četrtek Remigij, škof: Areta, mučenica. Jf 2 Petek Leodegar, škof; Teofil, spoznav. M 3 Sobota Kandid. mučenec; Evald, mučen. J) sj 4 Nedelja 17. pobink. Rožnega venca. 5 Pondeljek Placid in tovar., m.; Gala, vd. j€ 6 Torek Brunon, spozn.; Fida, devica m. 7 Sreda Justina, devica; Marko, grof. >s5Bs» 8 Četrtek Brigita, vdova; Simeon, spoznavalec. 9 Petek Dionizij, šk. m. ; Abraham, patr. @ 10 Sobota Frančišek Borg., sp.; Gereon, m. H 11 Nedelja 18. pobink. Nikazij, šk.; Firmin, šk. 12 Pondeljek Maksimilijan, šk. m.; Serafin, spoz. 13- Torek Edvard, kralj, Koloman, m. M1 14 Sreda Kalist, papež; Domicijan, škof. n\ 15 Četrtek Terezija, devica; Brunon, škof **ji 16 Petek Gal. opat ; Maksima, devica. H**T: ! 17 Sobota Hedvika, kraljica; Viktor, škof. ( *“S$ 18 Nedelja 19. pobink. Posvečevanje cerkva. M 19 Pondeljek Peter Alkant, spozn.; Etbin, opat. M 20 Torek lanez Kancijan, spoz.; Felicijan, m. $ 21 Sreda Uršula, devica; Hilarijon, opat. $ 22 Četrtek Kordula, dev, m. ; Marija Saloma. š! 23 Petek Severin, šk. ; Peter Pashazij, sp. V-J-T 24 Sobota Rafael, nadangel; Kristina, m. H-r 25 Nedelja 20. pobilik. Krisan in Krišpin, m. (g Gl» 26 Pondeljek Evarist, p. m.; Lucijan in Marcel 27 Torek Frumencij, škof; Sabina, m. 28 Sreda Simon in Juda, ap.; Fideli j, m. jEf 29 Četrtek Narcis, škof; Hijacint, m. Jf 30 Petek Klavdij, m., Marcel, m. 31 Sobota j Volfgang šk.; Lucila, d. Lunini izpremeni. J) Prvi krajec dné 3. ob 7. uri 19 min zjutraj. @ Ščep dné 9. ob 10. uri 9 min zvečer. ( Zadnji krajec dné 17. ob 4. uri 41 min. zjutraj, g) Mlaj dné 25. ob 7. uri 52 min. zjutraj. Zapisnik. -<Š>- Listjeje odpadlo, tihi vrt in plan, tužno nas pozdravlja resnih ljubih dan. Mrtvih se spod minjaj ! Megla se vali J le pripravljen I bodi da srcè zaspi. November — Listopad, Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji ■—■■■ ^ Zn. ! 1 Nedelja 21. pobink. God vseh svetnikov. J) A,\ 2 Pondeljek Vseh vernih duš; Just, m. &,\ 3 Torek Viktorin, šk. ; Hubert, šk. ; Ida, kralj. 4 Sreda Karol Boromej, šk.: Modesta, dev. 5 Četrtek Caharija, oče Jan. Krst.; Vitalij. 6 Petek Lenart, opat; Sever, šk. m. 7 Sobota Prosdocim, škof; Engelbert, škof. 8 Nedelja 22. pobink. Bogomir, škof. fr# 9 Pondeljek Teodor, m.; Orest, m. M 10 Torek Andrej Avel., spozn. ; Trifon, m. M 11 Sreda Martin, škof; Mena, m. w 12 Četrtek Martin, pap. m. ; Livin, šk. m. 13 Petek Stanislav Kostka, sp.; Didak, sp. Hi? 14 Sobota Jozafat Kunč., šk. m.; Serapijon. m. M 15 Nedelja 23. pobink. Leopold, vojvoda. m 16 Pondeljek Edmund, škof; Otmar, opat. ( h 17 Torek Gregorij, škof; Viktorija, m. m 18 Sreda Odon, opat; Evgen, spozn.; Hilda. £ 19 Četrtek Elizabeta, kr. : Poncijan, pap. m. T+J 20 Petek Feliks Val., sp.; Edmund, kralj. * 21 Sobota Darovanje Mar. Dev.; Kolumban, sp. rk 22 Nedelja 24. pobink. Varstvo Dev. Marije. 23 Pondeljek Klemen, pap. m.; Felicita, m. © C|£ 24 Torek Janez od križa, spozn.; Hrizogon, m. Jtf 25 Sreda Katarina, dev. m.; Jukunda, m. Jf 26 Četrtek Konrad, škof; Silvester, opat. 27 Petek Virgil, šk.; Ahacij, šk.; Valerijan, šk. 28 Sobota Eberhard, škof; Šosten, m. j«, 29 Nedelja 1. adventna. Saturnini, m. 30 Pondeljek Andrej, apostol: Justina, dev. J) Lunini izpremeni. j) Prvi krajec dné 1. ob 3. uri 22 min. popoldne ® Ščep dné 8. ob 9. uri 3 min. predpoldne. ( Zadnji krajec dné 16 ob 12. uri 47 min. ponoči. © Mlaj dné 23. ob 10. uri 59 min. zvečer J) Prvi krajec dné 30. ob 10. uri 50 min. zvečer. Zapisnik. Leto blizu konca, sneg nam krije svet, Božič že prihaja, večni je ta red! Aleluja poješ — ali ste še vsi ? marsikdo od lani že v gomili spi. December — Gruden. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Zn. 1 1 Torek Eligij, škof; Natalija, dev. m. 2 Sreda Bibijana. m.; Pavlina; Kromacij, šk. rt 3 Četrtek Frančišek Ksav., sp.; Lucij, škof. rt 4 Petek Barbara, dev. m.; Peter Zlat., sp. rt 5 Soboto Saba, opat; Krišpin, m. iHf » 6 Nedelja 2. advent. Miklavž šk. 7 Po n del j ek f Ambrozij, škof; Agaton, m. © ff 8 Torek Prečisto spočetje Marije Device. n 9 Sreda Peter For., šk.; Sirij, šk.; Valerija, d. HC: 10 Četrtek Loretanska M. B.; Melhijad, p. m. MjK£ 11 Petek Damaz, papež; Trazon, opat. $$ 12 Sobota Sinezij, m.; Epimah, m.; Maksencij. M 13 Nedelja B. adventna. Lucija, dev. m. 14 Pondeljek Spiridijon, škof; Nikazij, škof. <$/ 15 Torek Jernej, škof; Kristina, devica. ( ¥ 16 Sreda f Kvatre. Evzebij, škof m. 17 Četrtek Lazar, škof; Berta; Pelagija, sp. 18 Petek f Kvatre. Gracijan, šk. ; Vunebald. rhr 19 Sobota f Kvatre. Nemezij, m.; Favsta, vd. ! 20 Nedelja 4. adventna. Liberat, m. c#: 21 Pondeljek Tomaž, apostol; Glicerij, m. j? 22 Torek Demetrij in Honorat, m.; Cenon, m. 23 Sreda Viktorija, dev.; Dagobert, kralj. © «2 24 Četrtek Adam in Eva; Irmina, dev. 25 Petek Božič. Rojstvo Gospodovo. 26 Sobota Stefan, m.; Arhelaj, škof. [ 27 Nedelja Ned. pred novim letom. Janez Ev. 1 28 Pondeljek Nedolžni otročiči; Kastor, m. 29 Torek Tomaž, škof; Trofin, m. «zag* 1 30 Sreda David, kr.; Liberij, m.; Nicefor, m. ]) rt 31 Četrtek Silvester, pap.; Pavlina, m. rt 1 Lunini izpremeni. @ Ščep dné 7. ob 10. uri 50 min. zvečer. ( Zadnji krajec dné 15. ob 10. uri 18 min. zvečer. © Mlaj dné 23. ob 12. uri 55 min. opoldne. 1) Prvi krajec dné 30. ob 6. uri 45 min. zjutraj. Zapisnik. Kmetje, pozori Pri gnojenju z umetnimi gnojili ne pozabite, da porabite poleg Tomažove moke ali super-fosfata in čile-salpetra tudi kajnit ali 40 0 0 kalijeva gnojilna sol. S tem, da se i to gnojilo porabi, se dobitek iz zemljišč veliko zviša. Pojasnila kakor knjižice o temu kakor o vseh drugih gnojilih se dobi po : Kmetijski poizvedovalnici kalijevih sindikatov, Gradec, Raubergasse II. Kalijev sindikat, *5BZ- z- °- z- Stasfurt - Leopodshall, Nemčija. Kalijeva gnojila se dobi pri: Firma »Merkur« P. Majdič v Celju; Zveza kmetijskih zadrug v Gradcu; Franz Kerschischnig v Radgoni; Julius Rakusch v Celju; Kmetijska družba v Ljubljani. <-A-> Ufi* <-A-> <-A-> <-A-> MJ M*> 44-> 44-> 4^-> 44-> 44-> Uvodne besede» Prvič stopa naš kmetski koledar med ljudstvo. V mali, ponižni obliki, ali pošten in pogumen, kmetska kri. Srečno vam bodi novo leto, vi vsi, ki ste sodelovali, da se je ta koledar uresničil! . . . Kako so nas zatirali od vseh strani, kako so se trudili, da bi obmolknila poštena kmetska beseda, kako so metali strupene pušice na nas, — pa vse za-manj ! Korakali smo zmagonosno naprej in novi koledar je dokaz lepega napredovanja. Resnica se ne da premagati ! Prikrijejo jo lahko za hip, kakor prikrijejo temni oblaki svitlo solnce. Ali kmalu prodrejo njeni zlati žarki . . . Hinavščina, laž, obrekovanje, strup se sami premagajo. Kaj hočemo in zakaj nismo pristaši te ali one politične stranke na Koroškem in Štajerskem ? Boljšo bodočnost, gospodarsko neodvisnost za kmete, delavce in obrtnike hočemo. Ali nasprotniki smo vsakemu hujskanju, kajti slovensko ljudstvo zamore postati močno le v bratovski zvezi z velikim nemškim narodom, katerega gospodarska moč in katerega kultura prevladuje danes Evropo. Po tej poti smo korakali naprej in vroča ljubezen ljudstva do nemške šole in naše stranke nam je dokaz, da smo imeli prav . . . Kmet, stisni pest, kajti gospodar si ti! Ti si čebelica, ki nabira med, ti si oče, ki redi vse druge stanove ! Dal Bog da bi se vre-5 mena zjasnila, da bi postal kmet samozavesten, da bi korakali v srečnejšo J bodočnost . . . Naše geslo pa ostani : Proč s politiko, živelo gospodarsko delo ! J Proč s farji, živeli pravi duhovniki! Proč s prvaškimi izsesalci! Živela nemška šola! Uredništvo. l^iDct, 5porT)P)i $tirrry" Kot otroci smo čitali večkrat povesti o zmaju, ki je varoval skrite zaklade ali lepe princesinje. Resnično je, da so bile v pradavnih časih na svetu živali, ki so bile velikanske in podobne temu, kar si predstavljamo pod besedo „zmaj“. V muzeju v Pittsburgu (Amerika) se vidi okostje take velikanske živali („dinosaurier“), kakor jo kaže naša slika. Od konča glave pa do konca repa meri žival blizo 26 metrov, visoka pa je blizo ^ metrov. Naš slon, ki je največja sedajna žival, ni nikdar višji nego k večjem 3l/a m. m 33 lepake („tadle") pri fctipljcrji 3ÌDipi. Pri živini imamo gotove napake (bolezni, „tadle“), katere se sicer na prvi pogled ne opazi, katere pa razveljavijo kupčijo, ako se jih v postavno določenem času opazi in ako se v istem času kupljeno živino prodajalcu vrne. Nemci imenujejo to „Gewährsmängel.“ Vsakdo, kdor se peča z živinorejo ali kupčijo z živino, mora tozadevne postavne točke natanko vedeti, kajti drugače se ga oslepari na vse strani. V postavi označene te napake (tadli) so : 1. Kupčija je neveljavna, ako zboli kupljena žival 24 ur po sprejemu. 2. Kupčija je neveljavna, ako nastopijo tekom 8 dni pri prašičih ikra (Finne) ali pri ovcah koze (osepnice) ali garji (srap). 3. Kupčija je neveljavna, ako se opazi tekom dveh mesecev pri ovcah metljavico ali črve v pljučah. 4. Kupčija je neveljavna, ako se opazi pri govedi tekom 30 dni žlezno bolezen (Drüsenkrankheit, ako se krava „poja“, Stiersucht.) 5. Kupčija je neveljavna, ako se opazi pri konjih tekom 15 dni smrkavost ali naduho (Dampf); nadalje, ako se opazi tekom 30 dni črve, vrtoglavost (štritlovost), črno slèpoto ali mesečnost. Ti dnevi se računajo od časa prevzema; dan sprejema pa se ne računa. Ako se v omenjenem času eno teh bolezni opazi, potem naj kupec to takoj prodajalcu naznani. Ob enem naj pusti bolano žival po strokovnjakih ogledati. Za druge bolezni ne jamči prodajalec, razven ako se je pri kupčiji za zdravje živali zavezal (da stoji dober za vse tadle). Priporočati je, da se pri vsaki kupčiji zahteva jamstvo za zdravje živine. Tudi je dobro, ako imaš pri vsakemu nakupu priče, kar je ugodno ob priliki poznejših prepirov. V slučaju, da je prevzel prodajalec jamstvo za zdravje živine, stoji skozi 6 mesecev dober, da je bila žival pri prodaji zdrava. Ako zboli v teh 6 mesecih žival, naj se jo pusti takoj od živinozdravnika preiskati; le-ta bode izprevidil, ali je bila žival že ob času nakupa bolana ali pa se je pokvarila šele pozneje. V prvem slučaju naj kupec prodajalcu to takoj naznani; kajti po preteku 6 mesečne dobe nima kupec nobene pravice, zahtevati odškodnine. Tudi v tem slučaju prične 6 mesečna doba po dnevu sprejema. Ako je kdo kupil par živali, rečimo par konj za skupno ceno, torej ne vsak komad posebej, — potem ima pravico, da zahteva v slučaju bolezni, da vzame prodajalec oba konja nazaj, čeprav je eden zdrav. To velja seveda za vse živali. Pazite pri kupčijah! (Sestavil J. Murko.) Spisal Linhart Karl. Noč temna je. Oblaki črni prikrili svitli firmament z debelim plaščem so povsod. V dolini sem. Ko v grobu tihem obdarja nočni me pokoj; ko da je vse razpadlo davno, kar vstaril solnčnati je dan . . . Ko v grobu temnem . . . Tiho je in duša bojazljiva čuti: Strahovi hodijo po svetu . . . A noč popolna noče biti; glej tam na griču, tam na levo: H vidiš zvezdo modro, jasno? In dimnik, — dim se vije bled fantastično navzgor počasi, — in ropotanje, tiho, tajno . . . Glej tam na desno: ista slika, — dim, zvezde, ropotanje daljno, — kot bi pulziralo življenje in dihalo trpljenje tam . . . V naročju zemlje spal je premog pač tisočletno trdo spanje; brez nade odrešenja spal je, brez misli, da bi videl zopet v krasoti zore jutranje svobodno zlato solnce, — solnce! — to solnce večno, ki sijalo na drevju še zelenem je, poljubovalo cvetje je . . . Noč temna je, — popolna noče biti, Suj pišč in vrisk, pošasti nočni, podobna pridrdra mašina, in voz za vozom premoga, s trpljenjem pridobljenega, in voz za vozom tja hiti . . . Oj, kam hitiš? . . . Tja doli v svet, v tujino neizmerno tja . . . V tujino svitlo, jasno, krasno, v dežele solčnate, v palače, v bogata mesta, razsvetljena električno, brez teme, sence, in brez gorja in brez strahov . . . Tu pa je temno, strašno je: Strahovi hodijo po zemlji . . . Strahovi, da, s krvjo po žilah, čeprav vodena je postala! Kot krti so prerili zemljo: kjer grič je bil, je že dolina, in kjer dolina bila je, se dviga gora, priča dela! Strahovi, da . . .s svetilko bledo v črevesju zemlje rijejo, tam v večni noči neprozorni, da svet živi, — da ti se greješ, ponosni bogatin, ki sit si in proletarca le preziraš. S svetilko bledo, drug za drugim, v neskončni vrsti jih požira odprta, črna jama, — doli, kjer delo večno je . . . kjer nagi v vročini grozni delajo . . . In gledam, gledam . . . In vsi, ki so umrli v jami junaško smrt, še bolj junaško kot smrt je na bojišču tužna, — vsi so strahovi maščevalni . . . Premagali so, zemljica, v življenju pač te tisočkrat, zdaj zmagala si ti nad njimi! Postlala, zemljica, si jim, usmiljenejša kot ljudje . . . A mrtvi niso . . . Solnce pride, zasije nad svobodnim rodom . . . . Rudarska kri se oživi, Zastava pa zaplapola . . . m ir) pijar)ceJdr)je. Mi gotovo nismo sovražniki dobre kapljice, ki nam oslajša sem-tertja grenkoto življenja. Ali vsaka alkoholična pijača, ki se jo vživa v preobili množini, deluje kot strup in škoduje zato grozovito. Koliko nesreče, bolezni, zločinov je povročilo že preobilo pijančevanje! To nam naj dokazujejo le sledeče številke, ki jih je izračunil veliki francoski učenjak Charles Richet in ki se tičejo preteklega stoletja (1800—1900). V teh sto letih je izgubilo v raznih vojskah po celem svetu okoli 14 mili-jonev oseb svoje življenje. Dr. Helenius pa je zopet izračunil, da to število presega ono tistih ljudi, ki so umrli vsled pijančevanja. Na leto umre namreč vsled pijančevanja: v Angliji............* . . 40.000 oseb „ Belgiji.................. 20.000 „ „ Rusiji.................. 100,000 „ „ Francoski................ 40.000 „ „ Nemčiji.................. 40.000 „ „ Skandinaviji............. 10.000 ., Skupaj torej 250.000 oseb V 100 letih bi bilo to '25 milijonev mrličov, torej skorej 2 krat toliko, kolikor jih je v vojskah umrlo. Pri temu je pa še omeniti, da razne države, kakor Avstrija, Italija, Španija itd. niti vračunane niso. To so plodovi preobilega pijančevanja! Pijančevanje bije človeštvu veliko večje rane nego vojske. „fVoe od ^strije!" Madžaroni so podobni ježu v lesičini luknji. Na avstrijskih rame-nah so zrastli, z avstrijskim denarjem so postali veliki, so si vstvhrili zdravo kmetijo in lepo industrijo. In zdaj, ko so berači lepo suknjo ob- lekli, zdaj stiskajo pest in vpijejo „Proč od Avstrije!“ Kaj vse so zahtevali gledè armade, glede zastav in vojaških znakov! Kaj vse zahtevajo madžaronski prevzetneži glede pogodbe! — Kolovodja madžaronske politike je seveda Košut, sin tistega madžaronskega „svetnika“ Košuta, ki je bil voditelj revolucije in je „odstavil“ avstrijskega cesarja „od trona sv. Stefana . . .“ Ni čuda, da so se končno drugače tako ponižni Av-strijani pričeli obotavljati. In pričeli so na Avstrijskem vpiti: „Proč od Ogrske!“ Čimbolj pa se je pričel širiti avstrijski klic „Proč od Ogrske“, tembolj je otihnil madžaronski klic „Proč od Avstrije“. Madžaroni so vedeli, da so vraga toliko časa na zid slikali, da je res prišel. Naša'slika kaže ta položaj. V postlji ležita dvojčka Avstrija in Ogrska; poleg stojijo zastopniki avstrijskih narodov. Košut v zdravniški obleki pa premišljuje: ali naj izvrši težavno operacijo in prereže dvojčka ali ne? Mi ti svetujemo, Košut, da izvršiš operacijo, kajti mi Avstrijani bodemo od ločitve le — profitirali! L>5e todle datiber staji . . Lepak : Dauber juter, guspa ; no kej pa ke kauvega kanja nucajo. Imam enga prav fest šimelna. Sentakov ka : Nucala bi enega konja, poseben za lauf, pa mogu bi bit zanesljiv, dab se sama z njim mogla voziti. Lepak : No taj pa je tak najbauljše, če tega šimeljna vzamejo ; Pa jim za vse todle dauber stojim. Manšetar Tona: No tega žiher vzamejo, frova je rejs dober konj. S e n t a k o v k a : Ja če mi za vse tadle dober stojite, kaj bi pa tej koštev šimel ? L e p a k : Nu če ne bojo nič hondlali, jim pa paustim šimelna za staunušajsdeset guldinarjov ; pa le ne paugledajo, ko majo taule za enga fest kaunja; nu pa če jim pauvem, da za vse todle dauber stojim. Sentakovka: Tu le so priče. Vi Tona in Vi Šima ste čuli, da mi Lepak za vse tadle dober stoji in če je res taku, Vam dam za šimelna glih 150 goldinarjev. L e p a k : Al tist je pa premolu, al le ne paugledajo kak fest stanji, ma nauge kak kauvu žrebe pa tujd za cug je dauber; al bi ga Puskausu kak gre ? Sentakovka : Tele imate denar, če hočete dati ; pa tist Vam Povem, da če ma kov tadlu, da ga nazaj dobiste. L e p a k : Tist pa tak, frava, sim je reku, de za vse todle dauber stojim ; če nij takau, mi pa smajo v ksiht plaunit. * Gospa Šentak izplača konja in se pelje z novim šimelnom proti domu. Ali pri prvem bregu konjičku v glavo pade, da je ja „štritlov“ in za vraga ne gre naprej. Gospa je čez to nepokornost šimelna celo ob-upana, posebno ker jo nekaj sejmarjev gleda in ker se ta šmentni konj tudi na najlepše besede samo ogleduje, kakor da bi jo za norca imel. pomaga »gajžla* in še manj lepe besede: šimel se ne gane naprej, drugega >mitlna«, — Sentakovka ga pusti izpreči in domu peljati. An hudičev Lepak, s tem konjem se bodeš pa sam vozil! Teh misli je bila gospa Šentak, vsa osramočena, da se je pustila od tèga falota Lepaka nafarbati. Kaj bo pa mož doma rekel ? Smejal se ji bo, ker vedno trdi, da se pri konjih bolj zastopi kot on. Gospa pride komaj domu, ko že Lepaku rekomandirano piše, naj pride po svojega »štritlevega« konja, sicer ga bode tožila. Lepak pa ji piše nazaj, da konja že vzame, pa »gnorja nejma več, ki jih je ži zanücal.« Nato gospa Šentak Lepaka toži. Na dan obravnave pride Lepak v trg, kjer ima Šentak tik sodnije svojo krčmo. Lepak se kar poda k Šentaku, da bi »en gauleš pojajdu in frtal vina spiv.« Šentak se mu nareži: No, po kaj si prišel? Al ne veš, da imamo dans obravnavo zovoli konja? — Lepak odgovori: »Al tist pa tak vajm, se bomo ži per sau-dniji zmajnli. Zdej mi pa en gauleš dajte, kau sem tak ločen ! « — Šentak razburjeno zakliče : »Pri men nič ne dobiš in poberi se, nesramnež, drugače ti bom podplate nabrusil.« — »Hvala lejpa, tist si še pa lehk som priskrbim«, pravi Lepak in jo odkuri. * Pri sodniji. Sodnik: Vi zatoženec, ali poznate to gospo ? Lepak: Al kak bi jih pa ne pauznov, se so častivredna frova. Sodnik: Vi ste tej gospej enega konja prodali? Lepak: Al tijst pa tak; jenga šimelna sn jim predau, al se so ga pošten pločali. Sodnik: Pa kakor gospa pravi, je konj »štritlov.« Lepak: Al tijst ja pa tak mugauče. Sodnik: Pa tukaj so dve priči, da ste za vse tadle dober stali. Lepak: Tist pa tujdi; se se na ložem, — al pa naj m a vsaj h t odio v? * Lepak je bil obsojen. Ali ako je Šentakinja svoje denarje nazaj dobila, tega pa »mi ne vajmo.« ^OLJesti od cekarja ^ojefa. I.*) Nekateri menihi na Dunaju so pričeli čevlje nositi, vkljub temu, da jim je to njih red prepovedal. Tamošnji škof je to vpošteval in od menihov zahteval, naj nosijo zopet sandale in ne čevljov. Ko se menihi temu niso pokorili, obrnil se je škof do cesarja. Cesar pa je rekel: ,.Prav lepo, gospod škof, da se tako brigate za red. Ali meni bi bilo ljubše, ko bi pričeli menihe predrugačiti — pri glaveh in potem šele pri nogah . . II. Ko je pričela turška vojska, odpotoval je cesar v Mariazell. Ljudje so to videli in mislili, da je šel cesar na romanje. Ali cesar je *) „Bauernbündler“-Kalcnder 1907. dejal enemu svojih zaupnikov: „Ljudje se motijo; to ni romanje, marveč skrb za lepo kamenje in srebrne kelihe. Kajti v mariaceljski kroniki je zapisano, da so Turki oslepili, ko so stopili prvič pred krasno sliko v cerkvi. Bojim se, da bi imeli Turki zdaj boljše oči!“ III. Na potovanju v Pariz je izvedel cesar, da se je v neki vasi vse za njegov sprejem pripravilo. Cesar ni hotel slavnosti in je odposlal v vozu nekaj gospodov naprej. Kmetje s župnikom so stali v sredi vasi, ko je prišla lepa kočija, v kateri je sedelo več finih gospodov. „To je cesar“, so mislili kmeti in vpili: „Živio naš cesar!“ Župnik pa je stopil k vozu in držal lepi govor. Ali v vozu je bil le cesarjev — kuhar, ki je kmetom tudi dejal, da pride cesar šele pozneje. Ali ljudje mu tega niso verjeli in poljubovali so kuharju roko ter vpili „živio“ na vse pretege. Ko se je pravi cesar čez par ur skozi vas peljal, ga ni nikdo pogledal, kajti kmetje so sedeli v krčmi in si pripovedovali, kako ljubi, debeli gospod je presvitli cesar . . . l^a!*o jc cebelariti l) paojib $ prcPT^aMji^ifT) ddorr>? Spisal Anton Martinjak, nadučitelj in potovalni učitelj za čebelarstvo. ^nano je, da se kmet v slovenskih pokrajinah jako rad peča s čebelarejo. Bistri um in precej dobre razmere naših krajev so opozorile priprosto ljudstvo že v starih časih na pridno čebelico. Brez dvoma je, da nam koristi ta pridna živalica s prinašanjem strdi in voska, katera pridelka prodajamo za srebrne kronice; brez dvoma je, da ko bi ne bilo čebelic, bi izostalo veliko plemenitega sadja in vrh tega si prihrani čebelar veliko srebernikov s tem, da se zabava v nedeljah pri čebelnjaku, med tem ko popivaju sosedi po gostilnah težko prisluženi denar. Prazni čebelnjaki in stari panji nam pričajo o razvitju čebelarstva pred leti ; žali Bog, da se je to zgodilo, da so opustili kmetje čebelarstvo z vzrokom, „da nima časa“, ali „da čebele ne koristijo nič.“ Vzrok, da čebelarstvo peša, je to, da se čebelari na kmetih samo v panjih z nepremakljivim satorjem, da se pečajo po starem kopitu in se ne zavzemajo za novejše iznajdbe. Vsak je že slišal o panjih s premakljivim delom, vendar se ne poprime tega panju, ker nima zaupanja v njega. Kakor je treba napredka v vseh strokah kmetijstva, tako tudi pri čebelarstvu. V kratkih besedah hočem pokazati čebelarjenje v novih panjih. Rad bi pisal več, pa prostor v našem koledarju mi tega ne dopušča. Za naše razmere je primeren panj zistem Holbauer-Meyer; panj je napravljen iz močnih desk, izvrstno izdelan in pripravljen za roj. Napolnjen je z okvirčki (remelci) panj in nastava (škatla). Ta panj stane sicer lepih 11 K, vendar kdor ta panj izkusi, vidi, da ni predrag. V re-melce se nalepljejo začetniki ali umetne medstene, katere napravi čebelar sam po navodilu kakšne knjige ali kakšnega razumnega čebelarja. Ti začetniki kažejo čebelam, kako morajo delati. Če denemo 6 ali 7 remelc z začetniki v panj, je ta za roj pripravljen. Roj se ugrebevz drevesa v lahek panj in se presuje zvečer v pripravljeni novi panj. Ce je dobra paša, izdelajo čebele v par dnevih te začetnike popolnoma in se pridene polagoma remelc, da je sod poln. Pri ugodnem vremenu napolnijo čebele v kratkem času satovje s strdjo, in mi jim ali odvzamemo strd in 'obesimo noter prazne remelce z medstenami, ali pa mu pridamo nastavo (škatlo), katera je izpolnjena s praznimi medstenami. Odvzete remelce grejo v točilo (kjer se izvzame strd in se obesijo zopet v panj, ali pa se hranijo za krmljenje v prihodnji vigredi.) Katere prednosti ima panj s premakljivim delom ? 1. Vsaka remelea se lahko odvzame enemu panji vsak čas; če imamo n. pr. v vigredi slabiča, mu opomoremo, če odvzamemo močnemu ljudstvu eno ali dve remelci zalege in jo damo slabiču. Na ta način izenačimo v pomladi naša ljudstva. Panj ima v vigredi premalo hrane. Obesimo mu okvirček s strdjo, in panju je pomagano. Najpristnejše pokladanje! 2. Matica se lahko najde in nadomesti, ker ti panji se odpro od zgoraj in od zunaj tako, da se vsak čas brez vznemirjenja čebel panj lahko vizitira. 3. Iz sata se vzame strd točilo tako, da se sat more zopet rabiti ker se obesi prazen sat zopet v panj. S tem se čebelam prihrani delo novega satorja, in morejo nositi zopet strd. 4. Roji se, kadar je treba, zabranijo, če je pa čebelarju všeč, se lahko napravijo umetni roji. 5. V panjih s premakljivim delom se pridela veliko več strdi kakor v starih. Kako je začeti čebelariti v novih panjih ? Priporoča se, da noben čebelar ne odstrani na enkrat vse stare panji ; kupi ali naredi si sam dva ali tri panji kakega novega zistema, bodisi Hofbauer-Meyer, Gerstung, Ambrožič i. t. d., ga pripravi kakor popred popisano in vsuje vnanj močen roj. Ta pot se vsakemu priporoča in je priprosta. Druga pot je ta, da se izženejo čebele iz starega soda v drugega, se izreže satovje in se priveže v okvirčke i. t. d. To delo se ne priporoča, ker se čebele preveč vnemirijo in trpinčijo. Upam, da bom dosegel s temi vrsticami moj namen, da se poprime ta ali oni novega zistema. Skušnja je več, kakor beseda, zatorej velim vsakemu : napravi panj s premakljivim delom. Nazadnje še nekaj. Varujmo se reklame in cenikov raznih tvrdk (fabrik), kateri nam ponujajo razo-vrstne panji in druge predmete 1 Nikdar ne odstranimo naša stara korita, ker ta so izvrstna za kupčijo. V naših starih panjih rojijo čebele jako rade. Priporočam tole čebelarimo tako, da pride en nov sod na dva stara. Na ta način imamo od novih veliko dobre strdi, od starih za potrebo rojev. Zapomnimo si sledeče stavke in nam in čebelicam bo šlo dobro: 1. Privošči čebelam mir. 2. Snago ljubijo one pred vse. 3. Skrbi za pripravna stanovanja. 4. Ne trpi slabičev v čebelnjaku, ampak jih združi. 5. Pristopi k čebelarskem društvu, prebiraj čebelarske knjige in časopise. 6. Občuj, če mogoče, veliko z izkušenimi čebelarji. Vremenska hišica štev. 9455 takoimenovani „Vremenski prerok“ krasota za sobo 22 cm. vi- ■# _,nr V boljši izpeljavi. soko, 14 cm. široko komad ““ belo lakirano. lepa. raznobarvna materija 18 cm. vis. K 2'—, 24 cm. vis. K 2.50. Velika izbira v glavnem cenika. Veksirna denarnica čtev. „Glückshand“ pravo goveje usno. nikelnasti „bigel“, 3 predali notranji predal z „bigelnom“, močni notranji futer. solidna, trajna, z navodilom (brez kate- rega ne more nikdo denarnice odpreti) K 150. Boljše veksirne denarnice po K 180, 2-50, 3-50 in naprej. Garancija: Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju c. in k. dvorni liferant HANNS KONRAD v Brüxu štev. 1727. (Češko). Zastonj in Iranko dobi na zahtevo vsakdo moj glavni cenik z 3000 podobami. n uril in na pni ure vlepo polirani omari iz orehovega lesa. gre 30 ur, bela cifernica, ,71 cm. visoka K 10 50, ista s 14 dni idočem zvonovjem na uro in "pol ure K 14 60. ura na pendelj z masivnim 8 dnevnim „Federzug-werkom“, I-a kvaliteta v orehovo poliranem ohištvom, 90 cm. dolga, bela emajl-cifernica K 18 50, ista z zvonovjem na 1 in pol ure K 22 50. zvonovje kot na stolpu (Gongschlagwerk), dvigne ceno pri 1 dnevnim kolesjem za K I'—, pri 14 dnevnim za K 150. Te ure so zaradi cenosli in krasnega izdelovanja kos lepega pohištva, llra-kukavica K 8 50. kuhinjska ura K 3’—, budilniea s cerkveno-stolpnim zvonovjem K 9 80. Za vsako uro 3 leta pismene garancije. Ni rizike, izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošilja po povzetju I. fabrika ur v Brüxu URIIIIC IT flN O A n c. In k. dvcrnl liferant v Erttxu n h n ra a nurattHU, nev. 1727 (češko). Glavni cenik s 3000 podobami se pošlje na zahtevo vsakomur zastonj in franko. Pipe iz Bruyére lesa prima kvaliteta iz pravega nevničljvega Bruyére lesa. Gladka glava z daleč zavitim Bruyére-odlivom. višnjah ror. naustnik iz roga in šlavh. cena 21 cm. dolga K 150. Ista pipa, ali z okoli rezano BruvVre-leseno glavo K 180 Največja izbera v rekvizitah za kadenje dobite v mojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Dobi se pri: t. in k. duornem liferantu HANNS KONRAD, razpošiljevalna hiša v Brüxu št. 1727 (Češko). Zahtevajte v lastnem interesu moj bogato ilustrovani glavni cenik s čez 3000 podobami zastonj in poštnine prosto. 4 Najboljše ure in k. dvorni liferant K 3' K 6*80 prodaja svetovnoznana firma FrVÄaur HANNS KONRAD v Brüxu štev. 1727 (Češko). Nikel-Rementoar ura......................K Zist. Roskopf patent ura.................K Z dvojnim manteljnom......................K Itementoar-ura, črno jeklo, odprto.......K Švicarski zist. Roskopf patent............K Reg. Adler-Roskopf rementoar.............K Prava srebrna rementoar „Gloria“ kolesje . K Dvojni mantelj, kovinska tula rementoar . . K 10 50 Prava srebrna rementoar zist. Roskopf patent K 11-— Z dvojnim manteljnom.......................K 1350 Konkurenčna budilnica......................K 2'90 Budilnica dvojna zvonca (2 zvona)........K 3 80 Adler-Roskopf-alarm-hudilnica reg. marka . . K Budilnica s stolpovim zvonenjem..........K Švarcvaldovka............................K Ura-kukavica ..............................K Ura na pendelj ............................K Za vsako uro strogo reelna 3 letna pismena garancija ! Pošlje po povzetju ali naprej-plačilu ! Ni rizika ! Izmenjava dovoljena, ali denar nazaj ! Vsako leto^se razpošilja od mene čez 50.000 ur v polno zadovoljnost mojih p. t. kupcev. — Čez 200 oseb je uslužbenih za razpošiljanje. — Vsako, tudi najmanjše naročilo, se natanko efektuira. Eksport v vse dežele! Osnovano 1887. Tisoče priznanjevalnih pisem iz vsega svete ! — Zahtevajte moj glavni cenik z nad 3000 podobami, ki ga na zahtevo vsakemu zastonj in franko pošljemo. 3 — 4-— 6-80 4-— 5 — 7'— 8-40 3-80 6-60 2-80 8-50 8-50 lleobbodno potrebno n vsako bišo in delavnico! Univerzalni inštrument „Hamerzange“ Dvojna racijska tehtnica t. z. „Mondwage“ ki združuje 10 najpotrebnejših orodij v enem komadu i. s.: 1. Sekiro. 2. Rez za droto. 3. Kladivo. 4. Dvigo valeč žebelj. 5. Dvig. šravb. 6. Klešče. 7. Ključ za šravbe. 8. Klešče za „gasror“. 9. Orodje za orehe. 10. Stemmeisen. Ta inštrument je napravljen iz jekla, fino zanik-lan, zelo soliden in trajen ter košta le K 2'40. Isti 16 cm. dolg K 3’Y0 19 cm. dolg K 4'50. -------------- Garancija! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! ------------— Pošlje po povzetju c. in k. dvorni liferant HANN$ KONRAD razpošilna hiša v Brüxu štev. 1727 (Češko). Zahtevajte moj glavni cenik z nad 3000 podobami, ki ga na zahtevo dobite zastonj in franko. 3 3 0 < zo zo zo E E le oc oc oc Gì ČJ' Hri'> •s, O- O- O- o o o /vT/ p COh*>- o o o 1° j ll 't! ?r rr rr (p /p p V VÄ o » 3 £T ^ o* o O 1 t* Q-Pr < -° e2. o' 3 £ »L 3 o 3 3 O PT o ° T. K/ 1C CO o- pr — Al — l$aj $aiT)i go3dr)i potolč . . . Spisal Peter Rosegger.*) Veliko jih pozna široko alpsko dolino. Tako tesno je obsejana z vasmi in fabrikami, da bi človek mislil, da je deset milj dolga dolina le eno samo mesto. Na obeh straneh doline vidiš gozdne gorè z ozkimi stranskimi dolinami. Vsaka teh dolinic prinese sveže, čiste vode iz visokih gozdov in planin. K eni teh stranskih dolinic se večkrat želim. To je najdaljša. Na poti, ki vodi poleg potoka, enkrat na levo, enkrat na desno, moraš pet ur hoditi, da prideš tja, ker prihajajo med grmovjem in encijanom vodice, ki napravijo v dolini tako krepki potok. Pri vhodu v dolino stoji žaga, nenasitljiva, ki kriči dan in noč neprenehoma : dile, dile, dile . . . Dolina je mokra in gozd temen. Na cesti pa je dovolj vozov, ki peljejo les, — v kose razbiti gozd je to in žaga poje svojo pesen : dile, dile, dile, — in voda žene kolese. To je nezmiselno, moj lepi potok, da goniš žagi tako radovoljno kolesa; v par desetletjih bodejo njeni zobi gorske gozdove razjedli in tvoji viri se bodejo posušili v vročem solncu. Voda tega ne veruje. „Solnce v zvezi s hladno senco je moj vir, večno se dvigam k nebu in večno padam zopet.“ Pot poleg potoka grè polagoma navzgor. Prišli smo v visočino, kjer ni več vozov. Tako močno poje tukaj potokova pesen, kot da bi hotela človeku kaj povedati. „Gozdni potok, kaj mi hočeš povedati, kaj mi pripoveduješ tako glasno ?“ „Človek, pripovedujem ti o večnosti.“ Temne doline so za nami in solnčnate paše nas pozdravljajo. Gore okoli in okoli so plave od gozdov. Ja, človek ne čuti miru, kèr je vse posvod polno življenja. To je visoko gorovje. Takšna je zemlja, v katere dolinah se nabira tista čista voda, ki se potem združuje v močni potok. In na potoku, zadaj gorovje, stoji gozdna hišica. Izgrajena je iz lesa. Zadaj stoji skupina stoletnih smrek in pred hišo teče večni potok. Poleti sedim v tej hiši, mračno in hladno je in pri odprtem oknu čutim mili gozdni vonj. Pri oknu stoji miza, na kateri sanjam ali pišem. Ako stoji zutraj gozdna gora svečano v rdečezlatem solncu, medtem ko so moje smreke še v mraku; ako zahaja popoldne nežni solnčni trak za smrekami, pozabim na šumenje potoka. Ali po noči, ko stoji polna luna nad črnim drevjem, kakor strah, ki se dviga izgubljen proti nebu, — takrat zašumi moj potok močno, kot da bi mi imel veliko, neizmerno veliko povedati. „Moj ljubi potok, kaj mi poveš?“ „— Človek, pripovedujem ti o večnosti. Tam doli žaga naj še tako hitro vpije : dile, dile, dile, — včeraj je še ni bilo in jutri je ne bode več. Gozd pa je bil predvčerajnem in bode še pojutrajnem. Jaz Pa sem bil pred njegovim začetkom in bodem še po njegovem koncu. Pred večnimi časi sem odhajal in sem le vedno tukaj . . .*• „O ljubi potok, raje bi imel, ko bi pripovedoval kaj o usodi 01 oj ih predhodnikov.“ *) „D. Schulvereins-Kalender“ 1908. 4* In potok je pričel v svojem šumenju tako-le pripovedovati : „Predaleč nazaj ne morem iti ; povedati ti hočem le nekaj o moji zadnji preteklosti. Takrat so bili v teh krajih prebivalci, ki so se imenovali Kelti. Stanovali so na visokem drevju in v zemeljskih votlinah; poleti pa v kroni dreves in v hišah na jezeru. Kajti tam, kjer vidiš zdaj pašo, je bilo lepo plavo jezero. In v jezeru so si sezidali takratni prebivalci svoje Benetke, tisočletja predno so nastale današnje morske Benetke. Ti tvoji pradedje so se živeli od lova in ribištva; oblačili so se z živalskimi kožami. Na blisku neba so si zažgali svoj ogenj. Močni so bili in prosti. Ako ti pripovedujejo o lepih starih časih, potem misli na te čase zdrave divjosti; in ako ti govorijo o pogreznenem mestu, potem misli na poslopja teh pradedov na jezeru. Kajti k temi močnimi prebivalci je prišla novica o tujem ljudstvu na jugu. Tam v širokih planjavah, na močnih rekah, so se naselili Rimljani in zidali svoje hiše. Bili so ljudstvo polno moči in krasote in tvoji pradedje so jih hoteli izpoznati in se njih šeg priučiti. Duha moč in pamet niso imeli in tako so Kelti na tujih, njim neprimernih šegah poginili. Ne z orožjem Rimljanov so bili uničeni, temveč vsled omehkuženja . . . Potem je prišla ta pokrajina zopet v divjost; le divje zverine in temne megle so bile tu. Ali po stoletjih, ko so prišli tuji naseljenci in pričeli obdelovati zemljo, našli so v zemlji človeške kosti. Ti naseljenci so bili Germani, ki so prišli iz dežel Donave. V one dežele so prišli namreč knezi in vojskovodje, ki so vzeli ljudstvu starodavno očetovsko vero in postavili v vseh krajih znamenje križa. Z ognjem in mečem so ljudstvo prisilili, da se je pripognilo pred tem znamenjen. Zato so marsikateri domovino zapustili in v tuje kraje zbežali, kajti tam so zamogli prosto svoje stare bogove častiti. Tako so dobile te pokrajine drugič prebivalce. V visočinah vidiš velikanska kamenja umetno naložena; to so bili oltarji poganskih bogov. Ali novi duh, pred katerim so bežali v tujino, je prišel za njimi. Ne s sredstvom nasilja, temveč z mehkimi besedami. Kajti tudi tu-sem so prišli navdušeni možje s križom, z mirnimi navadami in veliko delom. Prinesli so plug seboj in železno sekiro in kolo in marsikatero iznajdbo. Pričeli so prebivalce divje zverine zasledovati ali jih navadili na dom, gozdove izboljšati, jezere osušiti in močvirje odstraniti. Tuji možje so jih naučili, njive obdelovati. In svitleje je postalo v pokrajini, megle so izginile v solncu, močne hiše so se sezidale. Križu se niso prebivalci več zoperstavljali, v tajnem pa so se še držali poganskih šeg. V delavnosti, poštenosti, zadovoljnosti, tako je prišel v teh gorah en rod za drugim. Dolgo časa je bilo tako. Ali potem se je pričelo ponavljati, kakor svoj čas pri Keltah. Kakor so padli oni kot žrtve lahkoživnosti Rimljanov, tako je prišel med te gorske može strup sveta in jih pregnal iz gozdov . . .“ „Ja, ljuba voda, ta strup ne poznam.“ „Vidiš, človek, ta strup si tudi ti pil. Zapustil si grudo tvojih očetov in stopil v vznemirjenost in usoda tvojih otrok je slična usodi slabih barčic na morji . . .“ Jeznp so šumeli valovi in mi metali mrzle kapljice v obraz. In tako sem slišal vode šumeti in šumenje mi je dajalo misli ter postave. Kadar vidim to vodo, mi postane nemirno v prsih in dvomi vprašajo: Ali razumeš šumenje gozdnega potoka? . . . „Voda! Povedala si mi, kako je bilo enkrat v teh goreli. Povej mi tudi, kako bode pozneje enkrat?“ „Ja človek-1, je odgovoril potok, „usodo bodočnosti? Pričela je že! Na vozèh na cesti si videl, kam potuje gozd. Se dolgo bode potoval, kèr raste z mladostno silo. In oni tam daleč so gladni po lesu, po kamenjih. Železna proga pride kmalu. Kadar bode gozd izsekan, kadar bodejo gorè brez obleke, kadar se pokaže kamenje, takrat se bode v gorèh po premogu iskalo, po železu, po magnezitu, kvarcu, po zlatu, — kakor divje živali bodejo padli preštevilni ljudje čez pokrajino. Kakor se dviga danes jutranja megla, tako se bode vil iz dimnikov smradljivi dim in bode zadušil vse naturno življenje. In kadar bode zadnjo koristno kamenje porabljeno, takrat se bode zapustilo oropano pokrajino. Kar je bilo preje divja pokrajina, postane puščava. To je okvirje človeške zgodovine.“ „Tako si mi pokazal konec sveta 1“ sem rekel potoku. „Oj človek“, je odgovoril, „konca ti še nisem pokazal. Ko bode vse golo in mrtvo, ostane še eno življenje: jaz — voda! Prišlo bode z vetrovi, padlo raz neba, budilo nove moči. In v tisočletjih bodejo tukaj zopet velikanski gozdovi, divje zverine in krasne rože v jutranji rosi in — šumeči potok ... Jaz potok sem reditelj in vstvaritelj zemlje. Stare gorè bodejo izginile in nove vstvarjene in — vstvaritelj sem jaz . . .“ „Rekel si“, pravim, „da se vrne vse po tisočletjih. Ali morem jaz zopet kot človek v to pokrajino priti?“ „Ali to želiš?“ vpraša potok. „Želim to srčno.“ „Veruj, kar želiš !“ . . . To mi je bilo novo razodetje. Ne veruj, kar veš, — veruj, kar želiš . . . . . . „Ali hočete to mrzlo noč zunaj spati in jutri umreti ?“ S temi besedami me je vzdramil nekdo iz sanj. Bil je to stari lovec. Peljal me je v hišo. Bilo je temno. V moji sobi sem zaprl okno, kajti zunaj je bilo mrzlo. Celo noč sem čul v spanju potokovo pesen o večnosti in zopet je zašumelo: Veruj, kar želiš! . . . rT)arija. Polagoma pade na zemljico otožni flor; na nebu zvezdice blede se mehko žare. Od daleč, daleč, kot da bi donelo iz drugih svetov, prihaja zvonenje po vetru, na lahkih valovih . . . In jaz čujem in čujem . . . Ave Marija ... Ti tiha žalost v moji trudni, bolni duši! O padaj, le padaj ti temni flor, potisni me na zeleno livado k mirnemu spanju . . . V daljavi naj čujem zvonenje ... L. K. Hranilnica {Sparkassel mestne občine -------= CELJE ------------------ se nahaja v lastni hiši nasproti kolodvora. Hranilne vloge obrestuje s 4°/0 in plačuje hranilnica rentni davek. 5 ^ Hranilnica izposoduje domače štedilnice (Heim- H If Sparbüchsen) v najmanjši svoti 4 K. —--------- Posojila —-------------- daje na hipoteke po 5%, proti menicam (Wechsel) po 5V2% in na zastavke po 5%- Hranilnica oddaja železne hranilne predale katere zakleni naročnik, sozaklepa jih tudi zavod, tako se zanesljivo vrednostne efekte hrani. Tudi sprejema hranilnica s g MRT* odprte depote. ,r Uradne ure za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. f^oliko tobaka $c porabi ? V naslednem je razvidno, koliko tobaka se porabi v raznih državah na leto : Država Skupno funtov Vsaka oseba markov Severna Amerika 430,000.000 5-40 Nemčija 201,753.000 344 Rusija 150 244.000 1T0 Francoska 84.395.000 2T6 Anglija 83,378.000 1-95 Avstrija 78,755.ooo 3-02 Ogrska 47,905.000 242 Belgija 44,873.000 6-21 Italija 34,449.000 105 Meksika 18,870.000 1-30 Kanada 15,300.00 2-74 Avstralija 10,158.000 2-59 Vseh teh 12 držav porabi torej letno čez 1.209 milijonov funtov tobaka. To je pač velikanska številka. Po množini se porabi največ tobaka v Severni Ameriki, najmanj v Avstraliji. Razmerno pa se kadi največ v Belgiji, kjer pride na prebivalca letno čez 6 markov za tobak ; potem pride Nemčija (3‘44 markov) in Avstrija (302). To so pač velikanski izdatki, brez katerih bi država sploh več izhajati ne zamogla. In pred nekaj stoletji je bilo celo kadenje postavno prepovedano. V srednjem veku je bil celo na Francoskem vsakdo, kdor je kadil, na smrt obsojen. m rT)ala £lr?cka. Spisal Karl Ewald.*) Mala Ančka je imela starega očeta, ki je bil ravno tako dober kakor vsi stari očetji. Tudi Ančka sama ni nič hudobnejša, nego mala dekleta sploh. Ali tega ne mara, da bi želela staremu očetu „dobro jutro.“ Morda se dolgočasi, da bi se to tako slavnostno zgoditi moralo. Morda se ji zdi to nezmiselno, ker se prikaže stari oče vedno šele tako pozno. Morda je dovolj drugih vzrokov. Ančka sama molči o temu. Samo neumnosti dela in nekega dne štrajka čisto očitno. „Ančka, reči staremu očetu lepo „dobro jutro.“ „Vbogi stari oče bode tako žalosten, ako mu ne rečeš „dobro jutro.“ ') Jugend“, 1905, Nr. 45. Mamica ne vè ničesar več. Pokličejo očeta, ki porabi vsa svoja sredstva, ali brez uspeha. Stari oče se že jezi. Vsi se zavedajo, da tako ne more naprej iti. Stari oče grè v svojo sobo in se vrne z zapeljivim kosom potice. „Ako bode Ančka zdaj prijazna in ako bode rekla staremu očetu lepo „dobro jutro“, potem dobi to potico.“ Vsi pričakujejo, kaj se bode zgodilo. Ančka gleda na potico. Usta se ji tresejo in oči se svetijo. Krasna potica je to . . . In kakor učeni diplomat razjasni Ančka položaj. Veselo raztegne roko in pravi mirno ter prijazno : „Dobro jutro, — potica!“ . . . Priobčil F. Malenscheg. Oča ino mati so meni žnidrali Napravli so mi hlače in lajblc pisani — Olarala lala, laralaralala Napravli so mi hlače in lajblc pisani. Tri okrogle leti sem mogu zibati Te majši dve dekleti pri rajnem Dolšeki Olarala lala, laralaralala Te majši dve dekleti pri rajnem Dolšeki. Tri okrogle leti sem mogu služiti Pri sami suhi repi pri gornem Krušniki; Oralala lala, laralaralala Pri sami suhi repi pri gornem Krušniki. Na preboldskih fužinah sem dogu pudler biv, Po hribah in dolinah sem sladko vince piv, Oralala lala, laralaralala. Po hribah in dolinah sem sladko vince piv. Pustu sem fužine in postov sem pol tkavc Kej so mi mrcine odnesli levi pave; Oralala lala, laralaralala Kej so mi mrcine odnesli levi pave . . . Oča ino mati so žlohtnega stanu Očeta so obejsli in mati glih taku Oralala lala, laralaralala Očeta so obejsli in mati glih taku. ill V Ameriko! Najstarejša tvrdka za špediranje potnikov i ZWILCHENBART i Basel (Švica) Centralbahn platz št. 9 sprejme potnike za linijo čez PaNz-Havre ------- po najnižjih cenah. ----------- sa Vožnja na morju je 6 do 7 dni. Odhod parobrodov redno vsako soboto. Za večjo gotovost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. j?)ÌL>ljep>jc r)& debeli ir) J rDc^ttJ. Povest. Spisal Anton Schacherl.*) I. Ob malern jezeru leži vas Mirna. Okoli so gozdovi in gore, raz katerih tečejo gozdni potoki. Na eni strani vasi pa je planjava. Tam imajo vaščani svoje najboljše travnike. Cela vas obsega ednajst posestev, en mlin, ki ropota celo leto, eno občinsko kovačnico in petnajst koč, — to je vse. Ljudje so živeli v prijateljstvu in ako je kdo kaj potreboval, šel je k sosedu ; sosed je napravil prihodnjič to isto tako. Vaščani so bili 4 ure od mesta oddaljeni in so prišli malokedaj z meščani v dotiko. Le ob nedeljah in praznikih, ko so korakali v eno uro oddaljeno farno cerkev, so videli druge ljudi. Tam so kupili pri kramarju vse, kar so potrebovali čez teden. Bili so pridni ljudje. Ali s časom je to drugače postalo. Parna moč je premagala svet in povsod se je pričelo graditi železnice. Tudi v Mirno so prišli inženirji in pričeli meriti za progo. Sredi skozi lepe paše so jo označili. Kmalu so prišli tudi delavci, Cehi in Italijani in prišlo je dostikrat do tepežov. Zgradilo se je kolodvorček in hišo za turiste in tako se je odprlo vas prometu. Kmetje so najprve grdo gledali, ali naposled so se potolažili in pričeli sami po železnici voziti. Po leti je prišlo veliko tujcev v Mirno, ker je bila pokrajina tako prijazna. Med drugimi je prišel v počitnicah tudi študent Martin Kohler. Bil je sin bogatega advokata in živel lahko razkošno. Ali mestno in kmetsko življenje je dvojno. V mestu je dovolj nemarnih deklet, ki tečejo za vsakim hlačam, — na deželi se to redkokdaj zgodi in v Mirni tega sploh ni bilo. To je manjkalo našemu študentu. Mlada ljubka dekla kmeta Zagorjana, Ančka, ki je bila sirota, se je študentu dopadla. Zato jo je pričel zasledovati. Ali Ana se ni zanj brigala. On pa je iskal prilike, da se ji bliža.- In našel je to priliko. Ko si je Ana nekega večera na dvorišču obleko prala, prišel je Kohler na dvorišče. Ana se je vstrašila in mislila najprve pobegniti. Ali potem je ostala pogumno na dvorišču. »O dober večer, lepa Ana«, je rekel študent. — »Dober večer« je odgovorila, brez da bi pogledala od dela. — Kohler je pričel razgovor in rekel: »Zakaj se še trudite, ko ste vendar celi dan delali? Tu se vidi kako kmeti trpite.« — Ana je odgovorila : »Ja, delati moramo več kot dovolj, pot je pri nas zelo poceni.« — »Tako je«, rekel je študent in že vedel, kako ima nastopati. »Zakaj pa ne greste v mesto? Tam se ni treba truditi, dolgo lahko spite, zvečer ob 6. uri ste prosti, špacirate lahko in naposled dobite lahko še bogatega uradnika za moža. Na kmetih pa ostanete vedno le‘dekla.« — Ana je mirno poslušala in naprej delala. Fant pa je govoril naprej : »Vbogajte me in pojdite v mesto; jaz poznam razmere.« — Govorila sta tako naprej. V par dneh je Ana službo odpovedala, svoje stvari zvezala in polno upanja v mesto odpotovala. Oče Zagorjan ji je rekel : »Jaz t.i nočem sreče braniti, želim ti *; »Bauernbündler Kalender« 1906. vsega dobrega v mestu ; ako bi pa enkrat nazaj prišla, te vzamem zopet v službo, kajti starišev itak nimaš«. — „Ako je v mestu res boljše nego na deželi, potem pač ne pridem«, je rekla Ana. — »Bodemo videli ! Ti si še mlada, si v letih, v katerih ima človek še visoke misli. Ali zajec leta dolgo okoli, končno se pa le vrne v svoj brlog.« n. Štiri leta po temu dogodku, nekega jesenskega večera, najdemo žensko z otrokom na roki, ko je pri Zagorjanovih trkala. Prosila je prenočišče in oče Zagorjan ji je to dovolil. Ko mu je dala delavsko knjižico, je spoznal v ženski svojo nekdanjo deklo Apo. Ali kako je izgledala ! Preje krepka, cvetoča postava, zdaj pa izstradana, revna ženska ! — »Ja kaj pa se ti je zgodilo, da izgledaš tako slabo? Povej —« Ana se je vsedla in obrisala solze. Potem je pričela pripovedovati : »Ko sem šla od vas, bila sem čisto sama v svetu. Študent, ki me je odpeljal v mesto, se ni več pokazal ; sramoval se je kmetske dekle. Sla sem v posredovalnico za delo, kjer je bilo že več takih deklet. Po štirih tednih sem dobila službo. Ali v enem mesecu sem morala zopet iti. Pri gospodi v mestih ni lahke službe, kajti človek jim mora biti suženj ; in kako znajo fine gospe šikanirati ! Špacirati se tudi ne hodi in omožiti se z bogatim uradnikom tudi ne gre tako lahko . . .* Ko je Ana to pripovedovala, pričela je jokati. Oča Zagorjan jo je poslušal in je zamišljeno rekel : »Ja v mestu se zamore človeka le rabiti, dokler je krepak. Ako postaneš star ali bolan, potem nimajo več kruha zate. Potem moramo imeti mi kmetje dobro srce. Meni tudi ničesar iz neba ne pade, ali toliko kruha že imam, da bodem skrbel za to nedolžno deco; saj mi je moj edini sinček umrl. Ako hočeš, lahko ostaneš pri meni kot dekla. Silim te ne, to je tvoja prosta volja ! « — » Bog vam povrni tisočkrat, oče, ako me obdržite z mojim otrokom ! Delala bodem pridno in onim dekletam, ki hočejo v mesto, naj bodem svarilo 1« III. Šest let pozneje. Bil je vroči septcmberski dan. Bilo je sicer dovolj dela, ali vaščani so si hoteli ogledati manever, ki se je vršil okoli vasi. V Mirni so vojake „einkvartirali.“ Oče Zagorjan je dobil dve kom- Pngniji. Vojaki so se odpočili in uganjali burke. Nekaj mož, navidezno rezervistov, je prišlo v kuhinjo, kjer je Ana delala. In prišlo je do čudnega dogodka! Ana ni verovala lastnim očem, ali pozneje je vendar iz-Poznala, da je bil eden rezervistov njeni prejšni ljubček, — oče otroka, k' je ležalo poleg nje v ziboljki. Ana je bila hudo vznemirjena in vpraša se je na tihem: ali mu naj to povem? On jo ni izpoznal. Pričela se Je razgovarjati in pokazala na otroka ter rekla: „Čez nekaj let bode ta-le ludi cesarsko suknjo nosil.“ — „Oj do tega je še daleč ; sploh pa bodite Veseli, ako sploh ne bode vojak.“ — „Ta otrok mora postati vojak, kajti tudi njegov oče je vojak. Morda se eden ali drugi od vas na kako ljubezen v času aktivne službe še spominja?“ — „Za Boga, na to se ne moremo več spominjati“, so rekli rezervisti; „za vojakom letajo neumna dekleta; ako si katera življenje in srečo pokvari, je to pač sama kriva. ~~ „Mislite in sodite, kakor hočete“, je rekla Ana, „ali tudi vojak ima dolžnost, da skrbi za svojega otroka.“ — Ana je prijela enega rezervistov za roko in mu zašepetala nekaj v uho. Postal je razburjen in rekel: „Ne, ne, to bi potem lahko vsaka dekla rekla, jaz te ne poznam!“ — „Ali jaz tebe poznam“, je odgovorila Ana; „jaz sem bila tvoja „sladka Anica“; ko si šel na „Urlaub“, sem ti pisala pisma, ali poslal si jih nazaj. Skrbela sem doslej za nedolžnega otroka, ali danes te je prinesel slučaj sem. Ti pa imaš trdo srce in zato bodem i zanaprej sama za otroka skrbela. Božji mlini meljejo počasi . . .“ „Mi ne potrebujemo pridig“; s temi besedami so šli rezervisti iz kuhinje in vpili: „Aha, ta dekla si išče med nami očeta za svojega otroka.“ Ana je izvrševala vsa dela pri očetu Zagorjanu in polagoma so jo kar h družini računali. Zagorjan je skrbel, da je njeni sinček pridno šolo obiskoval ; potem je pričel otrok pri delu pomagati. Zagorjan je hotel, da bi otrok pridni delavec postal. Kajti mož je bil pravi napredni kmet, vpeljal je v svojem gospodarstvu vse praktične novosti in delal razumno na svojih pašah in poljeh. Umevno je, da si je prihranil nekaj denarja, ki ga je naložil v šparkasi bližnega mesta. Nekega lepega večera v juniju, ko je sedela družina ravno pri večerji, potrkal je nekdo na vrata. V sobo je stopil tujec, ki je rekel, da je turist in prosil za mleko. Rekel je, da si hoče ogledati pokrajino in ker je v gostilni že vse napolnjeno, je prosil tudi za prenočišče. Tujec je izgledal prav čudno, ali kmetica mu je dala kruha in mleka in Zagorjan mu je pustil napraviti postelj na mrvi. Ker je prišel večkrat kak turist, se ni nikdo zanj brigal in to tudi drugi dan ne, ko je bil že izginil. Drugi dan pa je že prišlo poročilo iz mesta, da je izginil neki advokat pri hranilnici s 30.000 kronami. To poročilo je tudi Zagorjana hudo prestrašilo, ker je imel vse svoje prihranjene denarje v dotični šparkasi. Šel je v mesto in izvedel, da je pobegnil advokat Martin Kohler z vsem denarjem. Zavod je razpisal 200 K za tistega, ki zamore kaj o Koblerju povedati. Žalostno je prišel Zagorjan domu. Vsi so se razgovar-jali o tej tatvini, ko pravi Ana naenkrat: „Martin Kohler, kdo je to? Aha, se že spominjam: to je bil tisti študent, ki me je spravil v mesto. Ta je z denarjem že Bogvé kje.“ — „Daleč ne more biti“, je rekel oče, „kajti telegrafirali so takoj na vse kraje; mož mora potovati peš.“ — „Peš? Zdaj vem ! Tisti tujec, ki je včeraj pri nas prenočil, to je tat. Zdel se mi je tako znan“, je rekla Ana. — „To je mogoče“, je rekel Zagorjan. In res, orožniki so našli tata v žitju. Pri sodnijski obravnavi sta bila tudi Zagorjan in Ana navzoča. Ana je opomnila obtoženega advokata, da jo je svoj čas spravil v mesto in da je deloma kriv njene nesreče. — »Zakaj ste kmetska dekleta tako lahkoverna ?« je rekel obtoženec. — »Z mestnimi ljudmi sem slabo opravila», je odgovorila Ana; »eden me je pustil z otrokom stradati in drugi pobegne s tujim denarjem.« — Advokat je bil na 4 tedne obsojen ; denarja niso več pri njemu najdli. V. Po 20 letih. Stopimo na posestvo Zagorjana. Vse gospodarstvo kaže pridnost posestnikov. V kuhinji dela pridna gospodinja, v hlevu je vse čedno. In kdo je posestnik? To je Adolf, sin dekle Ane. Zagorjan ga je pustil izobraziti, kmetijske šole obiskovati in ko je Adolf od vojakov prišel, mu je rekel oče Zagorjan : »Adolf, jaz sem prestar in sem se naveličal trpljenja. Otrok nimam in zato sem tebe za mojega naslednika izbral.« — »Oče, nikar se ne šalite«, je rekel Adolf. Ali oče je mislil resno in pri oblasti se je takoj vse prepisalo. Na posestvu je bila sreča in veselje. Ana je ostala pri svojem sinu in ko si je Adolf ženko izbral, varovala je njegovo deco, dokler ji ni smrt oko zatisnila. V par letih sta sledila tudi stari Zagorjan in njegova žena klicu mrtvaškega angelja. Križ na pokopališču kaže mesto, kjer počiva ta dobrotnik od svojega dela. Mladi posestnik Adolf je bil vzorni kmet, katerega so sosedi dostikrat za nasvete povpraševali ; kjer je zamogel pomagati, storil je vse, kar je bilo v njegovih močeh. Vaščani so mu tako zaupali, da so ga izvolili občinskim predstojnikom. Kot taki je skrbel vedno za blagor občine- Ustanovil je kmetijsko družbo in naročeval napredne časnike ; na dolgih zimskih večerih so se zbrali pri njemu vaščani in marsikatero pametno besedo o občinskih in gospodarskih zadevah se je izpregovorilo. Adolf je bil tudi pravi oče ubožcev. Noben berač, noben revež, ki je pri njemu potrkal, ni šel neobdarovan proč. Nekega dne v pozni jeseni je našel Adolf na svojem travniku poleg ceste starega berača, ki se je tresel od mrazu in ni mogel nikamor več. Kmet je pustil berača v svojo hišo prinesti in ga okrepčati. Polagoma z zdravniško pomočjo je revež ozdravil. Ko se je starčka za dokumente vprašalo, našli so v knjižici ime »Leo Wolfner.« „Leo Wolfner! Sveti Bog!“ je zaklical Adolf. Postal je bled kot zid in se je moral prijeti, da ne bi padel. „Leo Wolfner! Tako se je pisal moj oče, kakor mi je povedala moja pokojna mati. Ničesar ne vem o svojemu očetu, le ime; nikdar nisem ničesar o njemu slišal in zdaj sem rešil svojemu lastnemu očetu življenje. On kot izobraženi meščan me je zavrgel, ali jaz z mojim kmetskim srcem mu tega ne zamerim ; saj je vendarle moj oče.“ Vprašali so berača po njegovih razmerah in izpoznali, da je resnično Adolfov oče. Ko ni mogel več delati, ga je fabrika iz službe spodila; pil je itak vedno žganje, in ko ni mogel več kruha služiti, je moral beraško culico vzeti ter pri kmetih prosjačiti . . . Počasi se je starčku naznanilo, da je kmet Adolf njegov sin ; berač je bil žalosten, osramočen in solze so mu tekle v sivo brado. Hotel je prositi odpuščanja, ali Adolf je rekel: „Vi ste moj oče in jaz se tega ne sramujem. Največje veselje mi je, da sem našel svojega očeta 'n da sem mu rešil življenje. Vi ostanete pri meni do konca življenja. Beraško vašo palico pa bodem skrbno shranil, da bodo moji potomci videli, kako daleč pridejo fabriški delavci, ki so iz dežele v mesto odhajali.“ Danes počiva starček že pod zemljo. Ali kmet Adolf ima beraško palico še vedno skrbno shranjeno kot dokaz za tiste delavce, ki odhajajo v mesta, da bi si zboljšali položaj in stare dni . . . sss Mestno s s s soparno kopališče (Dampfbad) '--=111 v Ptuju. — Da zadošča potrebi ljudstva in omogoči tudi revnejšim ljudem kopanje, znižalo je mestno kopališče v Ptuju cene. In sicer stane kopelj s Maponom: = Vsak navadni dan ob I uri popoldne in vsako nedeljo ali praznik ob VaII uri predpoldne le 60 vinarjev. —— ■ .— = Istotam se nahaja mestna parna pralnica (Damf Wäscherei) .... v kateri se prevzame perilo po najnižjih cenah. Priporoča se najtopleje Vodstvo mestnega kopališča in parne pralnice. ò L>ir)ogrddr5Ì5tL>tJ. Spisal vinogradniški strokovnjak. Uspešno se pečajo z vinogradništvom ljudje v spodnji in deloma v srednji Štajerski. Na zgornjem Štajerskem so vremenske razmere preslabe. Vinogradništvo na Štajerskem je že zelo staro in je za prebivalstvo vir večjih dohodkov. Marsikateri posestnik živi izključno od vinogradništva. Zal da izgleda vse tako žalostno, kajti trtna uš je vinograde uničila in ponovitev stane velikanske svote. Vsled tega je pričel deželni odbor poizkušati, da dobi mali kmet možnost, ponoviti svoje gorice. Tako n. p. se na leta brezobrestna posojila s pogojem daje, da se z njimi vinograde s cepljenimi trtami naloži. Da se ravna s takimi novo nasajenimi vinogradi pravilno, nastavil je deželni odbor vinogradniške inštruktorje, ki potujejo po deželi in podučujejo prebivalstvo o primerni gojitvi trsja. Tudi je uresničila dežela viničarske tečaje. Viničarji in posestniški sinovi si priučijo vseh delov, t. j. cepljenje domačih vrst trsja na amerikansko trto, ravnanje z njo tekom leta, dela za Štajersko tako važne sadjereje itd. Po praktičnem tečaju so učenci zmožni, prigojiti si dragi rastlinski materijal, rekonstruirati gorice strokovnjaško in ravnati pravilno z njimi, zlasti z ozirom na boj proti živalskim in rastlinskim škodljivcem. Kdor hoče nasaditi vinograd, mora imeti v prvi vrsti primerno zemljišče; iz zemljišča, ki je preveč severno, premokro ali ako leži prenizko, naj se ne dela vinograda, kajti pridobilo bi se le manjvredne plodove, rastline bi bile vsled mrazu v nevarnosti, dobiček bi bil izključen in precejšni stroški bi se ne izplačali. Vinogradi so uspešni edino na primernem, južno ležečem, dovolj visokem zemljišču. Pri uresničenju vinogradov treba se je ozirati tudi še na sledeče točke: 1. Vodni jarki (grabni), ki so v naših krajih neobhodno potrebni, se morajo pred rigolanjem izmeriti in označiti (ausstecken) ; ne sme se jih rigolati, da ima voda trdno pot in da se prekmalu ne pokvarijo. Tudi ne smejo biti jarki preveč navkreber, ker bi potem vinogradu veliko zemlje odnesli. Priporoča se, da se naredi v jarkih jamice, v katere se nabira odtekajoča zemlja, katere se mora pa po vsakem dežju izčistiti (Fanggruben). 2. Pri novih goricah je rigolanje neobhodno potrebno. Napačno je, ako se napravi grabne in nasadi trte v njih, kakor se to še semtertja vidi. V takih grabnih se v par letih korenine ne morejo raztegniti in je trsje potem slabeje. Rigola se tako globoko kakor to zemlja zahteva. Kamnita tla se mora globoko rigolati. Ali povsod se mora gledati, da je rigolana zemlja najmanje 80 cm. do 1 m globoka. V strmih goricah morajo napraviti žolne grabnov stopnice, ki niso paralelne z površjemin na katerih leži zrigolana zemlja ; drugače bi se po dežju zemlja v dolino zdrsnila. 3. Velika naloga je tudi izbera pravih vrst trsja. Pomembna je podložba (Unterlage), kajti plemenita trta se ne razvija v vseh položajih ednako in podložba tudi ne v vsaki zemlji. Kdor ni glede izbere vrst (sort) dobro podučen, naj se obrne raje do kakšnega strokovnjaka. Priporočljive sorte za male posestnike so : italijanski risling (Wälschriesling), mozler, silvanec, traminec in t. zv. »gutedel«. Sorte podložb pa: Riparia portalis, Vitis solonis, Rupestris & Gotha št. 9 in Riparia & Rupestris št. 10114- 4. Oddaljenost pri nasajenju menja po položaju od 110 cm do 120 cm, V strmih krajih se lahko ožje sadj kakor v globokih. Preredbo sajenje ni priporočljivo, ker bi se zemljo ne izrabilo popolnoma. V kratkem naj omenimo še vinogradniške škodljivce. Isti se raz-delujejo v rastlinske in živalske škodljivce. Rastlinski škodljivci so: Peronospora, Oidium, t. zv. »schwarzer Brenner« in »Wurzelfäule« (gniloba v koreninah). Zlasti opozarjamo na Peronosporo, ki je dostikrat cele trgatve uničila. Borimo se proti nje s tem, da špricamo s 1 do ll/a% bakreno-apneno tekočino. Ako se hoče uspehe, mora se 4 do 5 krat špricati. Tudi nastavke grozdja se mora močno poškropiti, ker ni bolezen le v listju tfemveč tudi v grozdju. Prične se s škropljenjem, kadar so poganke 10 do 15 cm. dolge; ker so poganke še nežne, vzeti je 1/i% tekočino. Drugo škropljenje se ima zgoditi pred cvetom, tretje po cvetju, vsako škropljenje nadalje pa, kadar se pojavi bolezen. Od živalskih škodljivcev omenimo gosenice (Eulenraupen) in »Traubenwiklerja«. Treba ju je uničevati z vsemi močmi. Kmetje, napredujte tudi na polju vinogradništva ! Naše upanje je, da bodo te vrstice tudi v tem oziru koristne. <5e$tdrr)crjt Gospoda 3e3u (Sicilijanska legenda.) Ko je naš Gospod Jezu Kristi od tega sveta odhajal, bil je v veliki zadregi, ker ni vedel, komu bi blago zemlje zapustil. Premišljaval je in premišljaval: »Komu naj vse to zapustim... ako dam vse meščanom, bodo plemenitaši nezadovoljni ; — ako podarim vse plemenitašem, kaj naj potem meščani storijo ? In kmeti ? In rokodelci ?« — Kratko rečeno ni vedel, kaj naj stori. Medtem pa so že plemenitaši prihajali : »Oh Gospod, zdaj ko odhajate od zemlje, — zakaj nam ne daste vse to kot dedščino ?« In Gospod je razdelil vse med plemenitaše. Ali zdaj so opazili larji, da se hoče Gospod odsloviti ; prileteli so in vpili : »Gospod, Gospod, ali nam ne bodete pri slovesu ničesar zapustili ?* »Prišli ste prepozno«, je odgovoril Jezus, razdelil sem vse med plemenitaše.« »O vraga!« so kleli farji. »Dobro ! Vraga zapustim vam.« In prišli so menihi eden za drugim : »Ali nam ne daste ničesar?« »Ne ničesar, kajti plemenitaši so že vse vzeli.« »O vraga«, so zavpili menihi. »Vraga so že farji vzeli.« »Torej potrpežljivost«, so mrmrali menihi. »Da, potrpežljivost zapustim vam«, je dejal Gospod. Zdaj pa so tudi trgovci čuli, da se hoče Gospod posloviti. Pritekli so in vpili: »Gospod, kaj ste nam dali kot dedščino?« »Prišli ste prepozno ; zapustil sem vse plemenitašem.« »O vraga« so rekli trgovci. »»Tega dobijo farji.«« »Torej potrpežljivost ! « »»To so vzeli menihi!«« »To je švindel!« so mrmrali trgovci. »Ta naj bo vaš«, je določil Jezus Kristus. Najzadnejši so prišli kmetje, vbogi, izsesani ljudje ; žalostno so rekli : »Gospod, vi hočete zemljo zapustiti ; razdelite jo preje in dajte nam naš del.« »Prepozno, plemenitaši so dobili celo zemljo!« »O vraga«, so zavpili prestrašeni kmetje. »Tega imajo farji!« » »Potrpežljivost !« « »To imajo menihi !« »»To je švindel!«« »Tega so vzeli trgovci !« »»Božja volja naj se zgodi!«« »Dobro, vam kmetom zapustim Božjo voljo« .. . Tako je prišlo, da zapovedujejo na tej zemlji plemenitaši, da strašijo farji z vragom, — kmetje pa morajo v potu svojega obraza delati za — Božjo voljo ! I^ratl^a rr)c$ccr>a nahodila 3a čebelarja. Spisal Anton Martinjak, nadučitelj in potovalni učitelj v Medgorjah, Koroško. Januar. Mir in zopet mir hočejo čebele po zimi. Ne stikajmo po čebelnjaku, ker to je čebelam jako škodljivo. Po zimi imamo vse opravljeno, če gremo poslušat, ali je vse mirno. Če imamo čas, sedimo k peči in prebirajmo knjige in časopise o čebelarstvu in če je priložnost, obiskujmo čebelarska zborovanja. Pripraviti je treba panje za prihodnjo vigred. Februar. Proti koncu tega mesca so lepi, solnčni dnevi; vzbudimo čebelice k prvemu izletu, da se osnažijo. Poslušajmo zvečer, ali je v vseh panjih mir; če je to, smo prepričani, da je vse v redu. Če ni mirno, če lazijo čebele zunaj do panju, je znamenje brezmatičnosti. Tako ljudstvo se združi pozneje z drugim. Imejmo panje prav toplo odete! 5 Marec. Odstranimo mrtve čebele, preglejmo vsa ljudstva (matica, strd, zalega). Krmljenje za silo se zgodi v velikih porcijah, 1 kg ali več na enkrat. Pokladajmo zvečer. April. Ne trpimo brezmatičnega ali slabega panja v čebelnjaku ! Skrbimo za toplo odejo in razvijanje zalege. Špekulativno pitanje in pripravljenje za rojenje spadajo v ta čas. Maj je mesec rojenja. Nadaljujmo pridno in previdno s špekulativnim pitanjem. Ajdov med in roda, vsakega polovica, se malo ogreje in ta mešanica se podaja vsak drug dan, 1/8 1 na enkrat, tako dolgo, da se prične izdatna paša. Podajati se sme samo močnim in srednje močnim ljudstvom. Junij. Kakor maj, je tudi junij mesec rojenja. Močni roji nam dado močne plemenjake, kateri so za kupčijo in pridelovanje medu. Združujmo slabe roje po dva in dva. Tretjake in četrtjaku dajmo izrojencem nazaj. Julij. Pazimo ta mesec na matice; mlada, krepka matica je glavna reč za razvitek ljudstev. Pazimo na ropanje, ne odpirajmo cela žrela in ne točimo strdi v čebelnjaku, ampak v zaprtih prostorih. Avgust. Pripravljajmo naše ljubljenke na jesensko (ajdo, vres) pašo. Pospeševati se mora stavljenje zalege s špekulativnim pitanjem. (Glej maj!) Združevati je slabiče, ker le močna ljudstva nam kaj nanesejo. Potrebovali bomo točilo in nastavke (škatle.) Pazimo na trotovke. V drugi polovici avgusta se pripeljejo čebele v ajdovo pašo. September. Plemenjaki se odberejo in drugim se odvzame med in satorje. Ne zažveplajmo nobene čebele! Izpodimo „muhe“ s satorja in jih dajmo plemenjakom. Plemenjaki morajo imeti: 1. mlado, krepko matico; 2. obilo čebel; 3. dovolj dobrega medu. Kjer je slaba jesenska paša, se mora plemenjakom sedaj pokladati. Poklada se lahko sladkor v vodi kuhan, in da se na enkrat 1 — 2 kg v panj. Oktober. Če je treba, pokladajmo naprej. Zaprimo žrela na ozko in pazimo na ropanje. Satorje, katera se ne rabi več, je odstraniti. Dobre medstene hranimo na suh kraj, (omaro) kateri se dobro zapre. Ravno tako med. November. Zima se sicer začne, vendar čebele odeje še ne potrebujejo; čakajmo, da pride hud mraz. Če imajo čebele pretoplo, razširjajo še zalego. Varujmo čebelnjak pred solčnimi žarki. Čebelar, kateri stori septembra svojo dolžnost, nima zdaj nič kaj opraviti. December. Zima je tukaj. Skrbimo za dobro odejo. Snažimo pred čebelnjakom in skrbimo, da ne nadlegujejo miši čebele. Treba je nastavljati pasti. Zadržimo solnčne žarke od žrel, da ne kalijo mir čebelam. Skrbimo za popolen mir! Treba je pogostoma poslušati pri žrelih, ali so čebele mirne, ker se zgodi, da jim manjka zraka ali vode. 0jegoL> sodrjil*. Spisal B. Rittwcger.*) Zopet je sobotni večer. In že skoraj polnoči. Ona sedi in čaka z bojazljivim srcem, kakor že marsikatero soboto, kedaj bode domu prišel. In njeni otrok, vboga, bolana deklica čaka z njo. V postelji leži z zaprtimi očmi, kajti mati ji je rekla : „Spančkaj, Anica, spančkaj sladko !“ Ali kadar vzdihne mati težko, zašepeče mala : „Mama, ali še vedno oče ne pride?“ In mati ne ve odgovora. Tako je bilo skoraj vsako soboto. Vse je žena poizkusila. Prosila ga je z milimi besedami, govorila je resno z njim, jokala je, -p ali vse zastonj ! Ni vedno sedela in čakala. Preje je marsikaterikrat v postelji ležala, ali pijani mož je potem še bolj divjal ; vpil je po luči in budil bolanega otroka. Nikdo ne ve, koliko trpi ta žena; samo njena hčerka vè vse to. Sosedinja ji je enkrat rekla : „No, vaš mož je vsak teden enkrat pijan, moj pa vsak dan; to je križ!“ Večni Bog, — kaj še bode? Kako je neki vse to prišlo? Bil je preje vendar trezni, pridni delavec in bila sta zadovoljna, vkljub temu da je bilo edino dete bolano. Ali vse to je minulo. Minule so ure, ko je prišel po delu domu in sta sedela z otrokom ter prijazno govorila. Gostilna ga je pokvarila; nima več miru med svojimi stenami. Vsak dan grò od doma, ali pravočasno pride k počitku, kèr vé, da ga drugi dan delo kliče. Kajti kot zidarski polir ima veliko opravila. Le v soboto ostane v mestu in pije . . . Kako trudna je vboga žena ! In kako se ji trese bolano srce ! Vsak teden postaja slabejše; kmalu morda bode rešena trpljenja. Kako lirepeni po miru ! Samo otrok jo drži nazaj, drugače bi šla rada k počitku. Ali tako mora živeti, že zaradi otroka. Polnoči je že proč. Na stolpu že zopet ura bije : ena, dve, tri, štiri, — ena je. In njega še ni. Na posteljici vpraša bolani otrok : „Ali še vedno ni očeta?“ — „Kmalu pride, le spavaj, otrok!“ *) „Baucrnbündler-Kak-nder“ 1907. 5* Cuj — na cesti se sliši korake, — udarec na vrata, — zdaj pride ! Z negotovimi koraki in rdečim obrazom pride. Z neopravičenim očitanjem zmerja ženo. Brez da bi mu odgovorila, mu pomaga škornje in suknjo sleči. Njeni mir ga še bolj razburi in psuje jo vedno grše. Ona se ne brani ; le z roko pokaže na otročjo postelj in pravi : „Vbogo dete se boji.“ Za trenutek ga je sram; ali potem ga prime strastna jeza in kar še nikdar ni storil, — on dvigne roko in udari vbogo žensko. Ona se ne joka ; levo roko pritisne na srce in pogleda ga z bolestjo ter zaničevanjem. Vbogi bolani otrok gleda prestrašen na očeta in na mati. Potem prične ihteti in to reže celo pijancu v srce. Kajti svojega otroka ne more videti trpeti ; on ljubi otroka z ljubeznijo močnega. Bliža se otroku in ga misli pomiriti ; ali dete se obrne k zidu in se trese na celem telesu. On pa se vrže na svojo postelj, brez da bi se brigal za ženo, ki se je vsedla v veliki naslonjač. Pijanec pade v težko spanje. On ne čuje ihtenje žene, ki trpi na srčnem krču. Otrok čuje to, pa pomagati ne more. Ko poneha ihtenje in postane vse mirno, zaspi tudi otrok. Jutro pride in ko se zidar zbudi, najde svojega otroka spečega, svojo ženo pa — mrtvo. Otrok ne more razumeti, da je mamica umrla. Boji se očeta, kakor še nikoli. Oče je kriv materine smrti, — on je mati tepel, on jo ni ljubil. In zato ga tudi otrok ne more ljubiti, vkljub temu, da je odslej vedno z njim dober in prijazen. Zidar se kesa grozno. Na srčnem krču je umrla njegova žena. Že preje enkrat je bila bolana in zdravnik mu je takrat rekel : „Le vzne* mirjenja ne, ne jeze, kajti če se bolezen ponovi, ne morem več pomagati!“ Zdaj je vse pri koncu ! On je njeni morilec in s svojo ženo je izgubil tudi svojega otroka! In ljubil je vendar oba! Samo to nesrečno pijančevanje! Bilo je tako prijetno, s tovariši pri vinu sedeti, — doma pa je bilo dolgočasno. Zdaj pa je vse tako grozno . . . Ali vse to mu ni pomagalo. Svoje mrtve žene ne more zbuditi ! Živeti pa mora za svojega otroka, — živeti in delati! In trezen mora biti. Od te sobote ne gre v nobeno gostilno več. Ves prosti čas sedi pri svoji hčerki. Bogve, kako dolgo jo bode še imel! Stara teta, na katere nasvet se je v mesto preselil, je rekla, da ima otrok že mrtvaške oči.. Od materine smrti je otrok vedno tih in žalosten. On ga prosi za ljubezen, hoče se igrati z otrokom, ali vse zastonj. S pokojno materjo se je otrok smejal in kratkočasil, z njim pa se noče. Ko bi ga le enkrat z malimi ročicami okoli vratu objela! Potem bi mislil, da je vse krivde oproščen. Ali zastonj čaka na otroško ljubezen. Vse to je vzela pokojna mati seboj v grob. Otrok gleda prestrašen, kadar se mu približa in ničesar, prav ničesar ga ne razveseli. Vsako soboto gre zidar v prodajalne in kupi za otroka igrače, jedila, lepo obleko. Ali ko pride s svojim darilom domu, pravi otrok: „Hvala, oče!“, — veselja pa ne pokaže nobenega. Zidar čuti: ta otrok je njegov sodnik! To je kazen za greh, ki ga je storil. Vedno težje mu postaja to breme in mnogokrat ga prime vroče hrepenenje po mrtvi ženi, po nje, ki je bila tako dobra, čista, in ki je morala umreti vsled njegove brezsrčnosti. Vse to čita v očeh svojega otroka, ki ga obtožujejo vedno iz novega. Ali še ni dosti trpel? Ali ne pomanjkuje pokojnica ravno njemu najbolj? O kako srečen je bil z njo, dokler ni postal pijanec. Zopet pride sobota. V prodajalnah išče kaj za otroka. Ali ničesar se mu ne dopade. Vse je že imelo in vse ni razveselilo otroka. In vedno slabejši postaja otrok, vedno bolj bleda lica ima. Izgubil bode tudi otroka; mala bode šla k mamici; združena bosta brez njega . . . Ničesar ni najdel. Zato grè naprej, dokler ne ponehajo hiše. Nekaj ga sili, da gre po tej poti. In nakrat pride na pokopališče. Ob zelenem griču poklekne, prvič je to. Trava je zrastla na grobu in plave cvetljice gledajo prijazno iz zelenja. Moliti hoče, — kakor otrok moli očenaš : Odpusti nam ... In nakrat pade na tla in ihti in joka. Ali mi je odpustila ? Ali me bode moj sodnik, mali otrok, še enkrat ljubil? In polagoma mu pride mir v srce. Tako mu je, kot da bi našel nekaj davno izgubljenega . . . Težko se loči od groba. Ali on mora domu. Ničesar ne nese danes za otroka in tako s praznimi rokami ne more priti. Ali bi se otrok rožic razveselil? Kdo vè! Odtrga pest rožic, pozdravi še enkrat grob in koraka v mračnem večeru proti domu. Tam je njegov dom, pa čeprav ga pozdravita le stara teta in resne oči bolanega otroka, — njegovega sodnika. Otrok sedi pri oknu. Teta dela v kuhinji. V sobi je že temno, vendar pa še vidi otrok rožice, katere ji položi oče v naročje. „Lepa hvala, oče“ — in resno ga pogleda, „kje pa si dobil rožice?“ — Počasi pravi zidar: „Te rože so zrasle na grobu tvoje matere, — bil sem danes tam —“ „Oče, ljubi oče“, zavpije bledi otrok in objame z ročicami očetov vrat, — „ti si bil tam, ti mi prineseš rožice od matere? Oče, ali si imel vendar mamico rad? O oče, kako se veselim, da bodem prišla kmalu v nebesa k mamici, povedala ji bodem, da si jo imel vendar rad. Kako se bo veselila !“ In vedno močneje objame otrok očeta. Ta se čuti oproščenega, novo življenje čuti v notranjem. Našel je zopet svojega otroka in v otroku svojo mrtvo ženo. In on vè, da je sodnik milosten . . . Do jeseni še je živela hčerka; bila je zdaj vedno polna ljubezni do očeta. Zidar vidi še njeni smeh, njene vesele otroške oči, kadar pride zvečer domu. V jeseni pa je padlo listje in otrok je šel k mamici . . . Zidar je zdaj čisto sam, sam s spomini na ženo in otroka in na svojo krivdo . . . Iztiska gro30L>ladd. Kakor znano, se bije na Rusovskem že leta sem krvavi boj med ustaši in med biriči carjevega trinoštva. Bodalo, strup, bomba, revolver, — to so sredstva tega najbolj krvavega boja, kar jih pozna zgodovina. V tej revoluciji pa se pojavljajo semtertja tudi karikature, to se pravi slike, ki kažejo v smešni obliki resnične razmere. Svoj čas se je razširje-vala v Rusiji slika, katero prinašamo tudi mi. Slika kaže iz človeških trupelj napravljeni stolp. Na višku stoji carjeva dvojica (das Zarenpaar). Potem pride dvorna kamarila (die Hofkamarila), to so tisti plemeniti troti, ki imajo pravzaprav vlado v roki in katerim je tudi car le igračka. Za njimi pridejo popi (ruski farji), ki z poneumjenjem in žganjem obdr-žujejo ljudstvo v temi in suženstvu. Pod popami vidimo vojaštvo (Militarismus), pripravljeno, da strelja na uporno, lačno ljudstvo. Zopet spodaj opaziš „najvišjih deset tisoč“ (die oberen Zehntausend), to je tista # geheime russische Ka.rik.a-tu-}'cmf die Schreckte ns he rrschaftr. lahkoživna gospoda, ki se masti na ljudske troske, ki žre in popiva kri in mozeg ruskega ljudstva. In čisto spodaj vidiš ljudstvo, ki mora vse druge na svojih ramenah nositi, ki trpi in dela in umira . . . Res, globoki pomen ima ta slika ! go3dr?e stelje. O rabi gozdne stelje so razširjeni še napačni pojmi. Avstrijska gozdna postava z dnè 3. decembra 1852, dr. z. 1. st. 250 obsega v §§ 11 do 13 glede dobave stelje iz gozda sledeče: Steljo na tleh (Bodenstreu) ki obstoji iz odpadlega listja in šivank ter mahu, se sme nabirati edino z lesenimi grabljami. Ni pa dovoljeno, da bi se razpraskalo in nabiralo tudi zemljo (tla) samo. Rastline, ki se jih rabi za steljo» se smejo le tako odrezati, da ne trpijo škodo lesne .rastline (drevje). Steljo v gozdu nabirati se sploh ne sme, ako bi se s tem ponovljenju drevja škodovalo. Steljo iz vejic (Hackstreu) naj se v prvi vrsti tam dobiva, kjer se les podira. Od debelj, ki so že podrti, se sme vzeti vse vejevje. Od debelj pa, ki še stojijo, pa so vendar za posekanje določeni, se sme vzeti le spodnji dve tretjini vejic. Debija, ki niso sploh za posekanje določeni se mora pustiti nedotaknjena. Izven prostorov za podiranje(sekanje) se sme vzeti le eno tretjino močnejših vej. Slabejše vejice, ki se nahajajo med močnimi vejami, se mora pustiti. Na drevju, ki ni določeno za posekanje v doglednem času, se sme jemati vejice za steljo le od avgusta do konca marca, pri temu pa izključivši strogi zimski čas. Prepovedano je tudi železje za plezanje (Steigeisen). Na enem in istem mestu se sme dobavljati steljo k večjem vsako treto leto. Nikdar pa se ne sme vzeti na enem in istem mestu od vejic in od tleh; ali se vzame vejice ali pa listje. Poraba mladih lesnih rastlin kot materijal za steljo pa je dovoljena po mnenju posestnika. To so glavne določbe o tej stvari. Glavno je torej: na enem mestu gozda smeš jemati le listje ali le vejice in to k večjem vsako treto leto. Kdor se tega ne drži, zapade lahko občutni kazni. Največja kazen je pa ta, da si sam pokvari in uniči gozd. Gliba r?joL>? 63 ?? ?? mačkah 8 ?? 56 ?? ?? zajklah 4V* » ?? 30 ?? Seveda so to le srednje številke, kajti čas brejosti menja pri kobilah in kravah za 80 dni, pri ovcah, kozah, svinjah za 15 dni itd. Koledarček valenja. Naša domača ptica vali tako-le: 1 kokoš izvali v 19 do 24 dneh 16 do 18 jajc 1 pura ?? „ 26 ?» 29 ?? 18 „ 24 „ 1 gos ?? „ 28 ?» 33 •» 12 „ 15 1 raca ?» „ 28 ?» 32 ?» 15 „ 18 1 golobica ?? „ 17 ?? 19 ?? 2 (letno 6 do 10) jajc. Umetna gnojila. Vsak kmet naj poizkusi najbolje sam svoje travnike, polja in vinograde. V splošnem pa naj se porabi približno sledeče množine umetnih gnojil na 1 hektar, to je na 13 4 orala : Pri travnikih 600 do 800 kil kajnita, 500 do 700 kil Tomaževe moke. — Pri boljših travnikih in ob spomladnem gnojenju 150 do 200 kil 40% kalijeve soli, in 500 do 700 kil superfoslata. -— Pri zimskemu žitju 560 do 600 kil kajnita ali 150 do 200 kil 40% kalijeve soli ; 400 do 500 kil Tomaževe moke ali superfosfata ; 150 do 200 kil čilskega salpetra ali žvepleno-kislega amonijaka. — Pri ovsu: 400 do 600 kil kajnita ali 120 do 200 kil 40% kalijeve soli, 300 do 400 kil superfosfata, 150 do 200 kil čilskega salpetra. — Pri rži: 500 do 600 kil kajnita ali pa 150 do 200 kil 40% kalijeve soli, 300 do 350 kil superfosfata, 100 do 150 kil žvepleno-kislega amonijaka ali čilskega salpetra. — Pri detelji: 500 do 700 kil kajnita ali 150 do 200 kii 40% kalijeve soli ; 300 do 400 kil Tomaževe moke ali superfosfata. — Pri lucerni: 600 do 700 kil kajnita ali 200 do 220 kil 40J/0 kalijeve soli, 400 do 500 kil Tomaževe moke ali superfosfata. — Pri krompirju : 700 do 800 kil kajnita ali 220 do 250 kil 40% kalijeve soli; 300 do 400 kil superfosfata in 150 do 200 kil čilskega salpetra ali žvepleno-kislega amonijaka. — Pri koruzi: 500 do 700 kil kajnita ali 150 do 220 kil 40% kalijeve soli; 300 do 400 kil superfosfata ali Tomaževe moke, 250 do 300 kil čilskega salpetra. '— Pri ajdi: 300 do 400 kil superfosfata, 150 do 200 kil 4O°/0 kalijeve soli, 80 do 150 kil čilskega salpetra. — Pri trtah: 200 do 300 kil 40% kalijeve soli, 700 do 800 kil Tomaževe moke ali superfosfata 200 do o00 kil čilskega salpetra ali žvepleno-kislega amonijaka. — Marsikatero teh umetnih gnojil je seveda še zelo drago. Ali v koliko se jih porabi, naj se drži teh številk,- 5i*T)e5r?ice. Kovačevi Tona pozvoni v temni zimski noči pri apotekarju. Po j dolgem zvonenju pogleda ta v drugem Štoku skozi okno in zakriči: „Kaj pa hočeš?“ — „No“, pravi Tona; „kaj pa druga, arcnije bi rad mev.“ — Apotekar pride, seveda zelo jezen, da ga je dvignil ta šment iz tople posteljice, in zareži: „No kaj češ za ene arcnije?“ —Tona: „Tist kok se j reče malcbonbon za 10 krajcarjev.“ — Apotekar: „Presneti človek, za tist bi pa juter čas biv, se ne boš še dens poginil.“ — Tona : „Vidite, vidite, gaspud apotekar, tist je pa spet res; bom pa juter pršu; lahko noč vam želim“ ... In Tona odhaja, apotekar pa se priduša za njim. * Hudomušni deček se spenja do ročnika hišnega zvonca, pa ga ne more doseči, ker je premajhen. To vidi stari, prijazni gospod. Hiša je zaprta in gospod misli, da hoče fantek notri. Zato reče dečku: „No, ti fantek bi rad pozvonil, pa si premajhen?“ — „Ja, ja, gospod, pozvonil bi rad“, odgovori mah. — „No, ti_ bom pa jaz pomagal in za-te pozvonil“, pravi gospod in res pozvoni. Že se čuje, da nekdo k vratam pride. Mali paglavec pa se zareži: „Zdaj pa bejživa, ker nekdo pride . . . “ » * Na Tirolskem je še navada, da ljudje prostega stanu vsacega tičejo, čeprav je višjega stanu. V neki vaški šoli je bil obisk škofa napovedan in učitelj opozarja otroke, da morajo staro navado opustiti ter škofu reči: „vi milostljivi gospod škof.“ Ko pride drugi dan res škof, si ogleda mladino ter vpraša za poizkušnjo nekega fantička: „Ti mali, ali mi znaš povedati, kako se glasi sedma zapoved Božja?“ — Deček se l spominja, kar je gospod učitelj opozarjal, da ne sme škofa tikati in pravi: „Vi gospod milostljivi škof ne smete krasti ..." * Tirolec in Dunajčan se peljeta skupaj po železnici. Navada Dunajčanov je, da se ob vsaki priliki iz Tirolcev norčujejo. Zato vpraša ta Dunajčan : „Čujte, ali je res, da Tirolci šele s 40. letom pamet dobite ?“ — „O ja", odvrne Tirolec, „to je pa res. Stvar je taka : ko postane Tirolec 40 let star, započi nekaj, kakor da bi ustrelil; ako Tirolec to opazi, je dobro ; drugače pa ostane takšni bedak, kakor ste vi . . . “ * Učitelj: „No Tonček, mi moreš povedati koliko je 6X7?“ Tonček : „O ja, šest krat sedem je 62." Učitelj : „Kdo ti je to povedal ?" Tonček: „Moj oče.“ Učitelj : „Kaj so tvoj oče?“ Tonček: „Natakar v gostilni k slonu.“ * Tone; „Joj jo, ali se že ču Anza, da so Boltatejovga Pepeta žan-darji odgnali?“ Anza: „Kaj pa je naštimo, se pa ni kje stepu spet ?“ Tone: „Tist ne, pa sv. Vidu je od sončne ure gvihte vkradu.“ * Sodnik: Kje ste rojeni? Obtoženi: Ko, jez? Sodnik: Vi, ja! Obtoženi: Jez su doma v Bistrici. Sodnik: Ste oženjen? Obtoženi : Ko, jez ? Sodnik: Vi ja, kdo pa drugi? Obtoženi: Jez su vdovec. Sodnik: Koliko stari? Obtoženi: Kdau, jez? Sodnik: No seveda, ali menda jaz? Obtoženi: Ja oni bojo po kokih šajstdeset lajt stori... * Anza: Al si ži ču, Jura, ko je na Kebli nuvega? Jura: Ko pa? Anza: Vejš ta stori Frančok ži osm dnij ležij, fajmošter ga pa ne pustijo pukopat . . . Jura: A šmejnt, zako pa nej? Anza : Ja ku pa še nej omaru. Jnra : O ti beštja, le čeki, drukrat bom pa jes tebe za norca pustovu. ----------- 5cjpoi. == Na Štajerskem. Kedar pade sejem na nedeljo ali zapovedan praznik, se vrši naslednji dan. V Celju v soboto po sredpostni nedelji, 21. oktobra in 30. novembra in vsak prvi pondeljek v mesecu živinski sejem. Sejmarji so štantnine prosti. V Ptuju vsako prvo in tretjo sredo v mesecu sejem za živino. Prosinec ali januar: 2. v Št. Jurju ob južni železnici; pond, po sv. treh kraljih pri Novi cerkvi v Šmarju blizu Celja; 4. nedeljo po božiču v Marenbergu; 5. konjski sejem v Konjicah; 11. v Planini; 14. pri Sv. Filipu v Veračah; 17. v Kapeli pri Brežičah in v Pletrovčah; sv. Boštjana dan pri Sv. Andražu (pri Ptujem), v Arnužu pri Sv. Mohorju (Podčetrtkom), v Buče in Vrenskagorce; sv. Neže dan na Teharjih; sv. Vincenca dan v Št. liju in v Mozirju; sv. Pavla dan v Gomilnici, v Artišah in v Slovenjem Gradcu; 14. dni pred pustom v Ponikvi; 25. v Studenicah; 29. v Rajhenburgu, v Št. Jurju ob Tabru za živino in blago; 31. v Dobovi. Svečan ali februar: ponedeljek pred svečnico v Vojniku, soboto pred svečnico v Mariboru; svetega Blaža dan pri. Sv. Mariji v Jarcnini (v Slov. Goricah) in v Trbovljah; ponedeljek po svečnici na Dobrni, v Lipnici; 3. v Št. Jakobu pri Kolbiji in v Vidmu; 5. pri Sv. Petru pod Sv. Gorami; 6. v Gornjem Gradu; 9. v Pilštanju; 10. v Sent Jurju ob južni železnici, Sv. Valent, d. v Brežicah, Ponikvi, Središču in Žalcu; 14. v Sevnici (na Savi); četrtek pred pustno nedeljo v Šoštanju za živino; pustni ponedeljek v Vidmu; kvat. torek v Ljutomeru; sv. Julijane dan v Buče in Vrenskagorce; v četrtek po pepelnici živinski sejem v Velenju; 22. pri Sv. Filipu v Veročah ulimske fare na Teharjah; pond, pred sv. Matijem v Braslovčah; sv. Matija dan v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Vil-donu, in na Laškem; sv. Marka dan v Lavbeku; 2. soboto v postu v Slov. Gradcu. Sušeč ali marec: 1. konjski sejem v Konjicah; na Planini in v Cirkovcah; predpostno sredo v Vitanju; v soboto'po sredpostu v Celju; 3. na Vranskem In v Gornji Ponikvi; ponedeljek po predpostni nedelji v Lembergu; 4 v Pletrovčah pri Celju; 8. na Pilštanju; 10. v Št. Jurju ob Tabru za živino, v Kapeli pri Brežicah, v Spod. Polskavi, v Dobu pri Hrastniku in v Kostrivnici; sv. Gregorja dan v Št. Jurju ob južni železn.; 15. v Zdolah, v Soseski, Pleterju; sv. Jederti dan v Mureki, Podčetrtkom, na Rečiči, v Frankolovem za živino; v Trbovljah in v Svečini; pond, po kvatrni ned. v postu v Poličanah; 18. pri Novi Štifti (na Ptujski Gori), in v Vidmu; dan po sv. Jožefu pri Sv. Barbari, v St. Jerneju na Tinskem, pri Sv. Barbari v Halozah; sv. Benedikta dan v Rogatcu, Sv. Jederti; 20. v Šmarjah (pri Jelšah); 21. v Pernovu blizu Žalca; sv. Ruperta dan v Spodnji Kostrivnici; 4. in 6. soboto v postu v Slov. Gradcu; na tiho soboto v Podsredi (Hörberg); Marije Device 7 žalosti dan v Bistrici, v Arnužu in Ormužu; dan po Mar. Dev. 7 žalosti v Strasu; dan po Mar. oznanjenju na Teharjih in v Dobovi; pond, pred cvetno nedeljo v Sevnici (na Savi); četrtek pred cvetno nedeljo v Artičah; cvetni ponedeljek v Marnbergu; cvetni petek v Braslovčah in v Lembergu; vel. četrtek pri Sv. Mariji v Jarenini (v Slov. Goricah), v Konjicah, na Laškem in v Rajhenburgu. Mali traven ali april: 2. v Dramlji pri Mariji Magdaleni; 4. pri Sv. Primožu (pri Blagovni); vel. pond, v Sevnici (na Dravi); vel. torek pri Sv. Barbari v Vildonu, Podčetrtkom, Šoštanju, v Luči, Muti, pri Novi Štifti (na Ptujski Gori), pri Sv. Duhu v Ločah; sredo po veliki noči' v Framu; četrtek po vel. noči pri Novi Cerkvi; beli torek v Ljutomeru; belo soboto v Dobju; ponedeljek po beli nedelji pri Sv. Lenartu (v Slov. Gor.); pri Sv. Mohorju (Podčetrtkom), v Rogatcu, Vojniku; sredo po beli nedelji na Vranskem; 17. v Kapeli pri Brežicah; 20. pri Sv. Tilnu; 23. v Ptuju; svetega Jurja dan v Hočah, v Št. Jurju ob južni železnici. Št. Jurju (v Hrastovcu), v Št. Jurju (v Svični), v Kanižu, na Laškem in v Zdolah v soseski Pleterje; sv. Marka dan v Kostrivnici; 25. v Št. Jurju ob Tabru za živino in blago, v Dobovi, poned. po sv. Jurju v Konjicah in v Dolu pri Hrastniku; 3. poned. po vel. noči pri Sv. Vidu blizu Sv. Eme in Šmarju (blizu Celja); 2. sredo po vel. noči v Sevnici (na Savi); 4. pon. po vel. noči v Ponikvi in v Studenicah; 5. sob. po veliki noči na Hajdini. Veliki traven ali maj: 1. na Ljubnem in pri Sv. Filipu v Ve-račah ulimske fare; svetega Filipa dan na Hajdini, pri Sv. Barbari v Halozah, v Lipnici, v Muti, Velenju; o križevem v Podsredi, pri Svetem Roku (pri Ptuju), v Sevnici (na Dravi), pri Sv. Mariji v Jarenini (v Slovenskih goricah); 3. v Loki; 4. v Vidmu; križev ponedeljek v Arnužu, Rogatcu in Velenju; križevo sredo v Braslovčah in Konjicah; svetega Florijana dan v Bistrici, Št. Jurju ob južni železnici, Sv. Lovrencu, Svičini, v Gornjem Gradu in pri Sveti Trojici (v Goričah) ; v ponedeljek po sv. Florijanu v Brežicah; drugi dan po svetem Florijanu pri Sv. Barbari; drugi pond, v mesecu v Bregu niže Ptuja (za živino); 7. v spod. Kostrivnici; 8. na Polju; sv. Pankr. dan v Lembergu, na Pianini, v Slov. Gradcu, v Teharjih; sv. Janeza Nepom. dan v Gornji Sušici, Mureku, Soseski, Vojniku; pondeljek pred binkoštmi v Rajhenburgu; 16. na Pil-štajnu; 22. v Loki; 24. pri Sv. Filipu v Veračah; sv. Urbana dan v Rogatcu in Vitanju, v Slivnici (okraj Maribor), 28. pri Sv. Trojici (v Gorici) kvatrni torek v Ljutomeru; pondeljek po kvatrni nedelji v St. Jurju ob južni železnici; sredo pred vnebohodom pri Sv. Lorencu (v Slovenskih Goricah); ponedeljek pred binkoštmi v Olimju, Rajhenburgu, Velenju in v Poličanah; četrtek pred binkoštmi v Artišah; bink. torek v Središču, Pri Sv. Emi, v Radgoni, Luči (Leutschach), Marenbergu in na Laškem; binkoštno sohoto v Podsredi (Hörberg); pondeljek pri sv. Trojici pri sv. Jurju (pod Rifn.); poned. po sv. Rešnjem Telesi v Novi Cerkvi, 10. dan Po binkoštih na Tinskem; četrtek po sv. Rešnjem Telesu v Loki; 31. na Rečici in v Cirkovcah. Rožnik ali junij: Četrtek po binkoŠt. pri Sv. Urbanu, pri Slivnici pri Celju; 4. v Sl. Bistrica za živino; v sredo pred sv. R. Tel. v trgu Lemberg; 6. v Gornji Ponikvi; sv. Primoža dan pri Sv. Primožu (pri blagovni), na Bregu niže Ptuja (za živino); 7. v Kapeli pri Brežicah; 9 na Pilštajnu; sv. Antona dan v Brežicah, pri Sv. Duhu v Ločah, v Št. Janžu (pri Taberji), v Rogatcu, v Žalcu; sv. Vida dan pri Sv. Barbari, v Kostrivnici, Mozirji, Lembachu pri Planini, pri Sv. Rozaliji in pri Sv. Vidu (blizu Ptuja); 21. v Buče, Vrenskagorce in Šmarju pri Jelšah; 22. v St. jurju ob južni železnici, Sevnici (na Savi), Šoštanju; soboto pred Sv. Janezom Krstnikom v Poličanah; kresni dan v Št. Jurju (pod Tabrom). Konjicah, na Laškem, pri Sv. Lenartu (Slov. Gor.), v Podsredi (Hörberg), Zetalih, Strasu in na Ljubnem; sv. Pet. dan v Gomilnici; po sv. Petra dnevu v Olimji, Rajhenbergu in Spod. Polskavi; 30. v Zrečah. Mali srpan ali julij: Dan obisk. Device Marije pri Novi Štifti (na Ptujski gori), v Pletrovčah, na Tinskem, pri Sv. Tilnu in v Vildonu; 4. v Vidmu; sv. Urha dan vMariboru, v Vojniku; na Rečici in v Sp. Kostrivnici, pondeljek po sv. Urhu v Lembergu, sv. Kilijana dan pri Sv. Jurju v Svičini; drugi pondeljek na Bregu niže Ptuja (za živino); 10. v Dobovi; 12. v Rogatcu, Šoštanjnu pri Sv. Marjeti (v Goricah na Planini); 15. v Zdolah v soseski Pleterje; 16. v Dobju; 17. v Muti in pri Svetem Filipu v Veračah; 18. v Velenju živinski sejem; pondeljek po škapulirski nedelji pri Sv. Barbari; 20. v Arnužu in v Vitanju; svete Magdalene dan pri Sv. Magdaleni (v Mariboru), pri Sv. Mohorju (Podčetrtkom) v Vildonu in pri Sv. Urbanu pri Slivnici pri Celju; sv. Jakoba dan v Bistrici, Kozjih, Lipnici, Selih in pri Sv. Urbanu pri Ptujem in v Žalcu ; sv. Ane dan v Frauheimu, pri Sv. Križu (pri Ljutomeru), na Tinskem, na Teharjih; pond, po sv. Jakobu v Ormožu; 30. v Kostrivnici: 31Zv Konjicah in v Dobu pri Hrastniku. Veliki srpan ali avgust: Porcijunk. dan pri Sv. Lenartu (v Slov. Gor.); 5. sv. Ožbalta dan v Trbovljah, v Ptuju, v Loki in v Lembergu; sv. Lovrenca dan v Lučah (Leutschach), Brežicah, Podčetrtkom, Radgoni, Slov. Gradcu, pri Sv. Barbari, pri Sv. Mariji v Jarenini, pri Sv. Lorencu (Ptuj, polje) in pri Sv. Lorencu (v Puščavi); 12. pri Sv. Juriju ob južni žel.; sv. Roka dan v Lembahu, Mozirju, Soseski, pri Sv. Roku (pri Ptuju), pri Sv. Trojici (v Goricah), v Sevnici (na Savi); pondeljek po sv. Roku na Pilštajnu; pondeljek pred vel. Šmarnom v Mureku; vel. Šmaren pri Mariji v Jarenine; pondeljek po vel. Šmarnu v Žetalih; poned. in soboto po vel. Šmarnu pri Materi Božji (v Puščavi); pond, po prvi nedelji po velikem Šmarnu v Št. Jakobu pri Kalobji; 17. v Kapeli pri Brežicah in v Šmarju pri Jelšah; sv. Jerneja dan v Arnužu, Bistrici, Rogatcu, Središču, Velenju; dan po Sv. Jerneju na Tinskem; pondeljek po sv. Jerneju v Št. Jerneju; 26. na Ljubnem in v Rajhenburgu, na Bregu niže Ptuja (za živino); sv. Avguština dan pri Sv. Trojici (Gorici); 29. v Muti, v Poličanah, Žalcu, pri Sv. Filipu v Veračah in v Žagorju ob Savi; pondeljek po angeljski nedelji v Zrečah; 30. na Hajdini; 31. konjski sejem v Konjicah. Kimavec ali september: Soboto pred angeljsko nedeljo v Planini; pondeljek po angeljski nedelji pri Sv. Lovrencu v Prežinu; sv. Rozalije dan v Št. liju in pri Sv. Rozaliji; 6. pri Sv. Vidu (blizo Ptuja); pondeljek pred mal. Šmarnom v Mozirju; dan pred mal. Šmarnom v Kozjih; pondeljek, četrtek in soboto po malem Šmarnu v Rušah; 7. pri Sv. Petru na Šv. Gori, v Slivnici (okraj Maribor), Sv. Jederti; drugi ponedeljek v mesecu na Bregu niže Ptuja (za živino); 13. v Dobovi; v sredo pred sladkim imenom Marije Device v Dobju; 14. v Pletrovčah pri Celju in v Rogatcu in Mancu v kozjanskem komit.; 15. v Zdolah v soseski Pleterje, v pondeljek po nedelji imena Marije Device v Loki, v Št. Janžu (pri Trabrzu) in v Šmarju (blizu Celja); kvatrni torek v Ljutomeru; kva-trni četrtek na Dobrni; pondeljek po kvatrni nedelji v Šent Jurju ob južni železnici; 17. v Kapeli pri Brežicah; angeljski pondeljek na Tinskem; pondeljek pred svetim Matevžem v Braslovčah; svetega Matevža dan v Frauheimu, na Laškem, v Luči in v Podsredi; svetega Ruperta dan v Bistrici, pri Svetem Rupertu, pri Sv. Trojici (v Goricah), v Frankolovem za živino; 27. pri Svetem Urbanu pri Ptuju; svetega Mihaela dan pri Sv. Barbari, pri Svetem Lorencu (Ptujsko polje), v Marenbergu, Mureku, Šoštanju, Veržeji, Vildonu in na Pilštanju; ponedeljek po sv. Mihaelu v Arnužu, v Konjicah in v Dolu pri Hrastniku, Vinotok ali oktober: Soboto pred roženvensko nedeljo pri Sv. Lorencu (v Slov. Gor.), v Kosti ivnici; roženv. nedeljo pri Sv. Mariji v Jarenini; pondeljek po roženv. nedelji pri Sv. Urbanu pri Slivnici pri Celju; soboto po roženv. nedelji v Poličanah; 4. v Artičah v Žalcu; sv. Brigite dan v Lavbeku; 10. v Rajhenburgu; 12. na Teharjih; sv. Terezije dan na Planini; 15. pri Sv. Lovrencu nad Mariborom; 16. pri Svetem Filipu v Veračah; sv. Luka dan v Mozirju, v Podsredi (če je sv. Luka praznik, dan poprej), v Trbovljah, v Vojniku; pondeljek po svetem Lu-kežu v Vidmu; soboto po svetem Lukežu v Mariboru; 21. svete Uršule dan v Sevnici (na Savi), pri Svetem Petru pod Sv. Gorami in v Celju; 22. v Dramlji pri Mariji Magdaleni; 24. v Velenju; 25. v Lembergu; 28. v Št. Jurju ob južni železnici, v Bistrici, v Strasu in v Gornjem Gradu. Listopad ali november: 4. konjski sejem v Konjicah; pondeljek po vseh svetnikih v Lesični pod Pilštajnom; sv. Lenarta dan v Brežicah, na Rečici, pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah, pri Novi Cerkvi, v Sevnici (na Dravi) in pri Sv. Vidu (blizu Ptuja); soboto pred sv. Martinom v Ponikvi; dan pred sv. Martinom v Slov. Gradcu; sv. Martina dan na Laškem, v Marenbergu, pri Sv. Mohorju (Podčetrtkom), v Ormožu in v Lipnici; dan pred sv. Leop. v Gomilici; sv. Leopolda dan v Poličanah, na Vranskem in v Radgoni; svete Elizabete dan v Podsredi (Hörberg) in Pri Sv. Jurju ob j. žel.; Marijinega darov dan Podčetrtkom, pri Sv. Barbari v Halozah; 21. v Št. Jurju ob Tabru za živino in blago; pond, pred sv. Katarino v Šoštanju za živino; 23. v Slov. Bistrici za živino; 25. sv. Katarine dan v Kanižu, Ptuju, Dobju, Vildonu, Lembergu in v Trbovljah; 30. sv. Andreja dan pri Sv. Andražu (pri Ptuju), v Celju, Rogatcu in Svečini. Gruden ali december: Sv. Frančiška Ksav. dan na Planini in v Konjicah (z blagom); sv. Barbara dan v Gomilški, na Polju, Šmarju (blizu Celja); 5. v Trbovljah; sv. Miklavža dan v Sevnici (na Savi), na Dobrni, v Lučah (Leutschach) in v Mureku; dan po čist. spoč. Marije Device pri Sv. Lovrencu v Prežinu; 9. v Buče, Vrenskagorce, v Dobovi in Pri Sv. Jurju ob južni žel.; kvatrni torek v Ljutomeru; 18. v Studenicah 'n v Žalcu; 19. na Teharjih; sv. Tomaža dan na Laškem, pri Sv. Tomažu (na Dolenskem) soboto pred božičem v Brežicah. Na Koroškem. Prosinec ali januar: pondeljek po sv. 3 kraljih v Pliberku za z'vino in blago; 11. v Gmintu (vsako kvatrno soboto pa živ. sejem); !3. v Beljaku (vsako kvat. sredo pa živinski sejem), v Milštatu in Stras-bergi; pondeljek po 2. nedelji po sv. 3 kraljih v St. Vidu. Svečan ali februar: 3. v Frižah, v Paterjonu; pustni ponedeljek 6 v Kutarčah; pepelnično sredo v Oberdravbergu; vsaki ponedeljek v postu živinski sejem v St. Lenardu; 24. v Zgornji Beli; 25. v Tribingu; 26. v Oberdravbergi. Sušeč ali marec: 4. v Milštatu in v Špitalu; 10. v Št Mohorju; 12. v Lavamintu; 13. v Gmintu; pond, po sredp. nedelji v Pliberku za živino in blago; tihi četrtek v Cobercah; 14. v Št. Andreju; 17. v Pusar-nici ; 20. v Gribenh vel. petek v Strasbergi ; velikonočni pondeljek v Oberdravbergi; 25. v Št. Lenardu; na sv. Ruperta dan v Velikovcu; 31. v Gradišah; zadnji pondeljek v Ukvah. Mali traven ali april: 1. v Renvigi; 6. v Trbižu; 23. v Milštatu; na sv. Jurja dan v Gutštanju in v Blatogradu. Veliki traven ali maj : 2. v Frižah, v Kaplji, v Redendolu in v Saksenbergi; 3. v Št. And. in v Terzi, v Lavamintu in v Oberdravbergi; pond, po sv. Florijanu v Črni pri Pliberku; 13. pri Sv. Hemi, v Št. Lenardu in Št. Mohorju; pond, po sv. Janezu Nep. v Šmihelu pri Pliberku; 19. v Celovcu (14 dni); 20. v Zgornjem Mozelu; 26. v Ovspergu (14 dni), na binkoštni torek pa v Podgorjah. Rožnik ali junij: 9. v Paterjonu; pondeljek po sv. Medardu v Pliberku za živino in blago; 14. v Oberdravbergi; 16. v Traberku in Graj-fenbergi; 24. v Gutštanji; 28. v Grajfenbergi; 30. v Pontafelnu. Mali srpan ali julij: 2. v Kaplji; v ned. po sv. Marjeti v Gradišah; na sv. Jakoba dan v Strasberzi; na sv. Ane dan v Kutarčah in v Saksenbergi. Veliki srpan ali avgust: Na sv. Ožbalta dan v Črni pri Pliberku; 11. v Beljaku, v St. Lenardu in v Strasbergi; 20. v Frižah; 25. v Lavamintu in v nemškem Pliberku; 28. pa v Št. Andreju. Kimavec ali september: pondeljek po sv. Egidiju v Pliberku; 9. v Star. Dvoru; prvi pondeljek po malem Šmarnu v Jezeru (kapelsk. k.) za živino in blago; 14. v Gradišah; 15. v Tribinji; 18. v Renvigi; 22. v Zgor. Beli in v Traberku; 29. v Grajfenbergi, Pusarnici, Redendolu, Ro-žeci in v Št. Pavlu; v Št. Vidu pri Sv. Mih. sejem 4. ted. t. j. 14 dni pred in 14 dni po sv. Mili.; zadnji pond, v mesecu v Šmihelu pri Pii' berku in v Ukvah. Vinotok ali oktober: 4. v Trbižu; 13. v Ovšberku in Cobercah; 16. v Pontaflu in Trbižu; v Doberli vasi v pondeljek pred sv. Lukom, ako ne pade na pondeljek; 18. v Gutštanji, Sv. Hemi in Milštatu; 20. v Blatogradu in Gmintu; 21. v Kutarčah in v Črni pri Pliberku; 27. v Celovcu; 28. v Frišah, Kaplji, Št. Lenardu, Št. Mohorju in v Šaksenbergi- Listopad ali november: 8. v Malborgetu; 10. v Starem Dvoru, v Oberdravbergi in v Paterjonu; 11. v Zgor. Beli in Šmartnu pri Beljaku; pondeljek po sv. Lenardu v Pliberku; 18. v Star. Dvoru; 24. v Oberdravbergi; 25. v Grajfenbergi; pondeljek po sv. Katarini v Cobercah; 28. v Oberdravbergi. Gruden ali december: 1. v Št. Andreju; na sv. Miklavža dan v Strasbergi in v Velikovcu; 17. v Milštatu; kvat. pondeljek (v adventu) v Paternjonu in 27. v Lavamintu. f>o$tr)ir)e, b^ojaJi ir? kolegi. V naslednem prinašamo glavne določbe glede pošte in njenih pristojbin, gledè telegramov in kolekov. Črka „g“ pomeni pri temu „gram“, črka „kg“ pomeni kilogram, črka „km“ kilometer (1000 m), črka „K“ krono in črka „v“ vinar. V kateri kraj: Pisma in trgovski papirji Dopis- nice Tiskovine 1) Muštri , blaga Rekomandirano Povratni list Vprašanje Povtetje Poštni nalog tt O. as J* u « M O H 1 S 13 = ca O C C3 U 13 c ca v c v a *o S > a s E o o > o tr o N Teža O C e* « H O 1 o Cm g h h h h g h g h h h Avstro-Ogrska Bozna in Hercegov. Lichtenstein Lokalni promet — 20 —250 — 20 —250 10 20 10 20 20 i 40 : 20 40 5 10 — 50 51—100 101—250 251—500 poi—1000 3 5 10 20 30 —250 —350 10 20 25 30 Sandžak Novibazar po 15 25 50 j 10 20 po 50 5 po 50 5«)' 25 — Nemčija — 20 —250 10 20 I 20! 30 5 10: — 50 51— 100 101— 250 251— 500 501—1000 3 5 10 20 30 —250 —350 10 20 25 30 Črnagora |!po 15 10 20 [j 5 10 po 50 5 ]!po 50 51) 25 j 30 Švica ||po 20 25 50 J 10 20 j po 50») 5 p.50») 5») 25«) 130 Srbija po 15 15 30 i 10 20 po 50 5 po 50 5 25 30 Svetovna pošta s) pol53 25 50 10 20 po 50») 5 jp-50») 5*) 25«) — ‘) V zavojih 75X10 cm'» drugače 45 cm velikost. — s) Najmanje 10 h. — *) V vse dežele sveta (razven Nemčije, Lichtenstein, Črnagora in Srbija). — «) Teža do 2 kg. — ») Velikost 30X20X10 cm; zavoji 30X15 cm. Trgovski papirji za vsakih 50 g 5 h, najmanje 25 h. Velikost kakor tiskovine. Tiskovine do 2 kg, trgovski papirji do 300 g teže. — •) Samo v dežele, ki so v poštni zveze. Poštno povzetje (Nachnahme). Pošiljatve s poštnim povzetjem se pošiljejo lahko v vse kraje Avstro-Ogrske in to z uradnim spremljevalnim listom (Begleitadresse), ki košta 12 h. Za te pošiljatve se ima poleg poštnine še plačati : za povzetje do 24 K se plača 12 h, za vsakih nadaljnih 4 K pa 2 h več. — Tudi pisma se lahko s povzetjem pošlje. Frankira se jih kot rekomandirana pisma. Bozna-Hercegovioa. Za denarna pisma in blago se plača do 500 g == 60 h, do 5 kg = 80 h. Za pošiljatve z označeno vrednostjo do 100 K = 11 h, do 600 K = 22 h, za vsakih nadaljnih 300 K = 11 h. 6* Tiarife postnih pakajpie J L>ir>örjib- V pošlje se lahko K do 20 K do 100 K do 300 K do 600 K do 1000 K Avstro-Ogrska 1000 10 20 40 60 100 Bosna-Hercegovina | Novibazar, Črnagora 1 Srbija ) 1000 do 40 K 20 30 60 90 150 Nemčija ] Turčija, | Luksenburg j 1000 do 40 K = 20 h, nadalje za vsakih 20 K še 10 h več Severna Amerika 1 Anglija in kolonije J 500 Za vsakih 25 K se plača 25 h. Drugo inozemstvo 500 1000 Tierife deparpil-) pisem J Lfiparjib. Pristojbine za težo in vrednost 250 g. Avstro-Ogrska in Nemčija Bozna-Hercegovina Po naznanilu Šteto 1. cona 2., 6. cona 1. cona I2.—6. con. Do vred- K do 10 čez 10 do 10 čez 10 h nosti K milj. milj. 1 milja je 7V2 km. Avstro-Ogrska Samo za Avstrijo 100 30 54 in Ogrsko Avstro-Ogrska čez 1000 K 100 71 300 36 60 300 77 600 36 60 600 82 900 42 66 900 93 1200 48 72 60 84 1200 104 1500 54 78 69 93 1500 115 1800 60 84 78 102 1800 126 2100 66 90 87 111 2100 137 2400 72 96 96 120 2400 148 2700 78 102 105 129 2700 159 3000 84 108 114 138 3000 170 za vsakih več 6 več 6 več 9 več 9 za vsakih več 11 300 K 300 K 5arifa Pogpg po$?tg J L>ir?éirjib. Avstro-Ogrska in Nemčija Pristojbine za težo Vrednostna pristojbina Do inkl. kg 1. cona 10 2. cona j 3. cona 20 50 4. cona 100 5. cona 150 6. cona čez 150 Do vrednosti K h milji 5 30 60 60 60 60 60 100 61) 6 36 72 84 96 108 120 600 12 7 42 84 108 132 156 180 900 18 8 48 96 132 168 204 240 1200 24 9 54 108 156 204 252 300 1500 30 10 60 120 180 240 300 360 1800 36 11 66 132 204 276 348 420 2100 42 12 72 144 228 312 396 480 2400 48 13 78 156 252 348 444 540 2700 54 14 84 168 276 384 492 600 3000 60 15 90 180 300 420 540 660 3300 66 ') Velja le za Avstro Ogrsko. <5elegranr)i. V Avstro Ogrsko. Bozno-Hercegovino. Lichtenstein in Nemčijo za vsako besedo 6 h; beseda sme obsegati 15 črk ali 5 številk; najmanje se plača za telegram <50 h. — Kdor brzojavi, plača ob enem lahko pristojbino za telegrafični odgovor. Inozemstvo: Za vsako besedo (15 črk ali 5 številk) se plača: v Belgijo 19 h, Bulgarija 6 h, Danska 21 h, Francoska 16 h, Grška 19 h, Anglija 26 h, Italija 16 h, Črnagora 8 h, Nizozemska 16 h, Norveška 32 h, Portugal 33 h, Rumunija 8 h, Rusija 24 h, Švica 8 h, Švedija 24 h, Srbija 8 h, Španija 28 h, Turčija 38 h. Seznamek sejmov z žrebetami, konjami, govedo in svinjami v Ptuju. Sejmi s konji in govedo. Svinjski sejmi. Dnè 2., 22 januarja Dnè 2., 8., 15., 22., 29. januar » 5., 19. februarja » 5., 12., 19., 26. februar » 4., 18. marca » 4., 11., 18., 24. mare » 1., 23.*) aprila » 1., 8., 15., 22., 29. april » 6., 20. maja » 6., 13., 20., 27. maj » 3,17. junija * 3., 10., 17., 24. junij » 1., 15. julija » 1., 8., 15., 22., 29. julij » 5.,*) 19. avgusta » 4., 12, 19., 26. avgust » 2, 16. septembra » 2., 9., 16., 23., 30. septembra » 7., 21. oktobra » 7., 14., 21., 28. oktobra » 4., 25.*) novembra » 4., 11., 18., 24. novembra » 2., 16. decembra » 2., 9., 16., 23., 30. decembra Sejmi z žrebetami: Dnè 7. in 21. okt., 4. in 25. nov., 2. in 16. dec. *) To dan se vršijo tudi letni in lesni sejmi. Séirifa kolesc (sterrjpdjoe). I. Za menice (Wechsel) II. Za pravne stvari, potrdila itd. lil. Za pogodbe itd. Za Avstro-Ogrsko Za Avstro-Ogrsko Za Avstro-Ogrsko Čez do Pristojbine Čez do Pristojbine Čez do Pristojbine K h K h K h — K 150 K 10 - K — 40 14 — K 20 K 14 150 300 — 20 40 80 — 26 20 40 — 26 300 600 ' 40 80 120 — 38 40 60 — 38 600 900 — 60 120 200 — 64 60 100 — 64 900 1200 — 80 200 4Ó0 1 26 100 200 1 26 1200 1500 1 — 400 600 1 88 200 300 1 88 1500 1800 1 20 600 800 2 50 300 400 2 50 1800 2100 1 40 800 1600 5 — 400 800 5 — 2100 2400 1 60 1600 2400 7 50 800 1200 7 50 2400 2700 1 80 2400 3200 10 — 1200 1600 10 — 2700 3000 2 — 3200 4000 12 50 1600 2000 12 50 3000 6000 4 ■ 4000 4800 15 — 2000 2400 15 — 6000 9000 6 — 4800 6400 20 — 2400 3200 20 — 9000 12000 8 — 6400 8000 25 — 3200 4000 25 — 12000 15000 10 — 8000 9600 30 — 4000 4800 30 — 15000 18000 12 — 9600 11200 35 — 4800 5600 35 — 18000 21000 14 — 11200 12800 40 — 5600 6400 40 — 21000 24000 16 — 12800 14400 45 — 6400 7200 45 — 24000 27000 18 — 14400 16000 50 — 7200 8000 50 — in tako dalie a Č< 3Z 160C »0 K z a Za vsakih 400 K vsakih 3000 K za vsakih 800 K več čez 8000 K za 2 K več. 2 K 50 h. 2 K 50 h več Trgovski računi in potrdila so do 20 K prosti koleka; od 20 K do 100 K se plača 2 h, čez 100 K pa 10 h koleka. rT)đle Opozarjamo svoje čislane čitatelje na inzerate i. fabrike ur v Brüxu Hanns Konrad, c. in kr. dvorni liferant v Brüxu štev. 1727 (Češko) in priporočamo nakup blaga te firme, katerega dobrota je dokazana z podelitvijo zlatih in srebrnih razstavnih medalj ter ces. orla. Ta firma, ki ima pri nas, kakor v inozemstvu zasluženi renome, razpošilja le prave, od c. kr. urada puncirane zlate in srebrne ure in garantira pismeno za čisto vsebino zlata ter srebra ter za dobro, zanesljivo kolesje. Bogato ilustrovani glavni katalog se pošlje vsakomur po zahtevi zastonj in franko. (Glej inzerat.) Redki jubilej. Lani je praznovala v obče dobro znana firma B. Fragner V Pragi 50 letnico svojega obstoja kot posestnica najstarejše, v 14. stoletji osnovane apoteke „schwarzer Adler“ v Pragi, Kleinseite. — Gotovo redka, pomenljiva slavnost! Zgodovina te čez 500 let stare apoteke je zanimiva, ali omeniti zamoremo le par stvari! L. 1848 je spadala nekemu Bartholomäusu. L. 1592 dobil je takratni posestnik M. Prattosky naslov „Cesarjevega Veličanstva telesni apoteker.“ Od tega časa sem se je odlikovalo skoraj vse posestnike z naslovom „Kraljevi češki dvorni apoteker.“ L. 1695 je kupil hišo neki Münzenrieder, ki je apoteko preselil v hišo štev. 205, kjer je ostala do 1. 1899. Lokali apoteke so okinčani z diplomom cesarice Marije Terezije na lastnika M. Sallaba od 29. oktobra 1763, v katerem je bil ta imenovan „kraljevemu češkemu dvornemu apotekerju.“ Pred 50. leti je prišla apoteka v posest B. Fragnerja, od katere jo je podelil njegov sin in današnji lastnik dr. Karl Fragner. Odkar je apoteka v posesti te družine, postaja vedno boljša; njeni izdelki so povsod znani. Vedno bolj se vpeljuje „Dr. Rosa Balsam“ pri boleznih v želodcu in „Prager Haussalbe“ pri ranah. Omenimo tudi -Thymomei Scillae“ proti kašlju in vsa druga sredstva. Ali tudi vsa druga lekarniška sredstva se dobi v tej imenitni apoteki B. Fragner, c. in k. dvorni liferant v Pragi, Kleinseite 284. Apotekarja A. Tnierry „Balsam“ in .Zentifolien-Zugsalbe“. Opozarjamo svoje čitatelje na ta izborna sredstva. Ta dva nedosežena sredstva se ne pokvarita, temveč postaneta temvrednejša, čimbolj stara sta. Tudi jima ne škodujeta ne mraz ne vročina. Vedno prinašata uspeh in pomoč. Ali ponaredbe, ki se jih kričeče ponuja, sc ne sme nikdar rabiti. V vsaki družini naj bi imeli na razpolago ta sredstva. Kjer ju ni dobiti zanesljivo in pravo, tam naj sc naroči naravnost na naslov: A. Thierry, apoteka pri angelj-varuhu v Pregradi pri Rogaški Slatini. Največja hiša sveta (41 nadstropij). V „Downtownu", to je v onem delu mesta Novi York, v katerem se nahajajo največje hiše, t. zv. „Wolkenkratzer“, sezidalo se je pr. kr. poslopje, ki se dviga nad vsemi drugimi poslopji mesta To je hiša firme Singer & Comp., akcijske družbe za šivalne stroje, katera ima svoje zaloge v vseh večjih krajih sveta. Doslej je ta hiša dospela do 41. nadstropja. Ali dozida se še 6 nadstropni stolp; tako bode merila hiša 612 čevljev. Zemljišča v N. Yorku stanejo kvadratni čevelj 700 dolarjev; zato so poslopja vedno bolj stolpom podobna. Singerjevo poslopje tehta 36 000 Tons (vsak ton ima 2200 funtov). Poslopje leži na 80 jeklenih temeljih. Hiša ima 16 liftov in 15 000 svetilk. Singerjevo poslopje je koštalo 1,500.000 dolarjev (vsak dolar je 5 kron). Znamenita je hiša in znamenitaje firma, ki je danes pač najpomembnejša v stroki šivalnih strojev. V Ptuju je občeznana poštena tvrdka brata Slawrtsch, katero moramo prav toplo priporočati. Ta tvrdka je prevzela tudi trgovino od gg. Sadnik & Kraker (filijalko) v Feršovi hiši in jo pelje zdaj pod imenom L. F. Slawi'sch & Heller. Tudi to filijalko je toplo priporočati. Stara hiša, stara reelnost in glavno je tej firmi, da si pridobi brez razlike pri vsakem zaupanje. E. V. Feller, dvorni lekarnar v Stubici št. 574 na Hrvaškem spade med one svetovnoznane firme, katerih produkti ne potrebujejo kričeče reklame, ker se sami priporočajo. Tudi mi priporočamo „Elsafluid“, „Elsa-krogljice“, zagorjanske prsno tekočino, prašek proti mrčesju itd. (Glej inzerate.) Vsebina. Stran Koledar : Leto 1908 3 Deželni patroni...................................................3 Cesarska rodbina..................................................4 Avstro-ogrske deželne barve.......................................5 Vladarji v Evropi......................•........................5 Kalendarij ... •..............................................6 Pripovedni in podučni del: Uvodne besede....................................................31 Kmet spomni se, da je glavni steber tvojega gospodarstva travnik 32 Venezia, pesni ..................................................35 Najhitrejše živali...............................................36 Zmaj ali „lindwurm“..............................................36 Jamstvo za napake pri kupljeni živini............................38 Rudarska, pesen..................................................39 Vojska in pijančevanje...........................................39 „Proč od Avstrije“...............................................40 „Za vse todle dauber staji“......................................41 Povesti od cesarja Jožefa........................................42 Kako je čebelariti v panjih s premakljivim delom.................43 Kaj šumi gozdni potok...........................•...............47 Ave Marija, pesen................................................49 Koliko tobaka se porabi..........................................51 ‘ Mala Ančka, povest................................................51 Poharska, pesen................................................. 52 Življenje na deželi in v mestu, povest...........................54 O vinogradništvu . . . ..........................................59 Testament Gospoda Jezu Kristi....................................60 Kratka mesečna navodila za čebelarje.............................61 Njegov sodnik, povest............................................63 Ruska grozovlada.................................................65 Raba gozdne stelje............................................. 67 Glibanjova žiipa.................................................67 Živela nemška šola...............................................69 Gospodarske drobtinice........................................ .69 Smešnice ........................................................72 Sejmi na Štajerskem in Koroškem..................................74 Poštnine, brzojavi in koleki.............• . . -•...............79 Male vesti ......................................................83 Inzerati...........................................................85 Pokažemo tukaj izvrstni Fel lerjev rastlinski iz vlečni fluid s zn. „Elsafluid“, ki upliva, kakor smo se sami prepričali, ozdravljajoče, preganja bolečine, osveži, okrepča muskulaturo, kite, premaga slabost udov, in upliva proti vnetju. Tudi odstrani gihtične, revmatične, nervozne bolezni, bodenje v strani, bolečine v glavi, zobeh, hrbtu in križu, t. zv. Hexenschuss, utrujenost, slabost oči, migreno, — oživlja in čini krepkega, prepreči veliko bolezni, ki se jih dobi po prepihu ali prehlajenju. kakor hripavost, nahod, bolečine vratu. Pravo je le, ako nosi vsaka steklenica ime „Feiler“. Dobi se pri izdelo-vatelju, dvorni apoteker E. V. Feller v Stubici štev. 574, na Hrvaškem. 12 malih ali (5 dvojnih steklenic franko 5 K. 24 malih ali 12 dvojnih steklenic 8 K (>() h in 48 malih ali 24 dvojnih steklenic 10 K franko. Ne čitajte ta inzerat in imeli bodete sami škodo! Hočemo vam namreč tukaj povedati, da porabi tisočero ljudi s posebnim uspehom Fellerjeve odvajalne Rabarbara krogljice z. m. „Elsa-krogljice“ proti bolečinah v želodcu, ako teži želodec, slabosti, kovčanju, napenjanju, zapiranju, proti raznemu motenju prebavljanja in nervoznim položajem. — 6 škatuljic 4 K franko in 12 ška-tuljic 7 K 60 h. Pazite na ponaredbe in naslovite natančno na €. U. Teller, dvorni lekarnar v Stintici, štev. 574, hrvaška. 8 dni na ogled glasom določb mojega cenika, torej brez rizike za naročitelja, pošljem po povzetju mojo ,,VoIks-freund - Harmoniko“ st. 6631/,, da prepričam vsakega o njeni solidnosti. Ta harmonika ima gar. nezlomljiva špiralna peresa ne samo za taste, marveč tudi za base in klapne za zrak, nadalje 10 tastnov, 2 registra, dvojno „Stimano“. 50 glasov iz mesinga, 3 vrsle trompet. maha-goni-politirano. črne lajšte, barvane borte. ob-kovano z nikelnom. dvojni meh, ogli s kovino zavarovani, „cuhalter“. Velikost 31X15 cm in košta komad K 8 —. Zastonj k vsaki harmoniki sola za samouk. Manjše, cenejše harmonike, da se nauči igranja, zlasti za otroke po K 2 50, 3 20. 3-80, 5 20, 580. Finejše harmonike po 8-50, 9-50, 11‘—. 12'—, 13-50, 1420 so razvidne iz mojega kataloge. Na mojih harmonikah ni colninskih izdatkov, ker je vse češko delo. Ni rizika! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju c. in k. dvorni liferant HaiMS Konrad, trgovina glasbenega blaga v Briixn štev. 1727 (Češko). Glavni cenik z 3000 podobami vsakemu zastonj in'franko. Zahtevajte zastonj in franko moj veliki glavni cenik z nad 3000 podobami vseh vrst nikelnastih, srebrnih in zlatih nr, glazbenih inštrumentov, blaga iz jekla in usnja itd. kakor vse vrste solidnega zlatega in srebrnega blaga po originalnih fabriknih cenah Nikel-rementoar-ure K 3'—. Zist. Roskopf-patent ura K 4'—. Švic. orig. zist. Roskopf-patent K 5 50. Reg. nikelnasta »Adler-Roskopf« anker rem. K 7'—. Goldin rementoar ura, »Luna«-kolesje, dvojni mantelj K 8 50. Srebrna rementoar ura »Gloria«-kolesje, odprta K 840. Ista, dvojni mantelj K 12-50. Sreb. franc, veriga z „spring-ringom“ 15 gr. težka K 280. Anker kov. tula rem. ura dvojni mantelj »Luna«-kolesje K 10 50. Budilnica K 2 90. Kuhinjska ura K 3’—. Svarzvaldovka K 2'80. Ura kukavica K 8'50. Za vsako uro 3 letna pismena garancija. Ni rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrika ur v Brtixu Ho gg gg tl fk gg jg gì c. in kr. dvorni liferant d o n » h. unrau^ v i{rUxu àtev. 1727 (deško). „Columbia“ kitare-citre se nauči vsakdo takoj brez poduka prinese veselje in srečo v vsako družino. Te citre so 49X35 cm. velike, imajo 41 strun, 1 akordnih skupin in se igra s podloženimi notami od vsakega takoj. Več kot 100.000 že v rabi. Samo direktno po moji limit. Cene: Col. s šolo in vsemi potrebščinami K 11 ■—, listi not komad 20 h. Akordne citre vseh vrst komad K 3-50, -4—, 6-—. T—, 8‘— in naprej. Ni rizika! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Pošlje po povzetju —------- c. in k. dvorni liferant-----— trgovina glasbenega blaga v Briixn štev. 1727 (Češko). Glavni cenik z nad 3000 podobami vsakemu na zahtevo zastonj in Iranko. parna pekarija, prodaja krtu ha, prodaja soli in premoga - v PTUJU - (nasproti novega magistrata) priporoča se = cenjenemu občinstvu najtopleje. = •*< -k & >+- >+- >♦- >>*- >+- >♦- -♦< -+< -4k -K -K ■M -♦< -K -+< -♦n -«K "K -K -♦< -♦< -♦s -♦< «K -*■< -«K lakob Malzun s $ m v PTUJU % % % priporoča iz svojih fabrik za cegle v Ragoznici in Zg. Pristovi najboljše vrste cegle (opeke) (Strangfalzziegel, Patent Steinbrück), prešane strešne »falcc-cegle, strešne »flah«-cegle, »firstne* in stenske cegle, rore (Drainröhren) nadalje od svojega skladišča V Ptlijll premog (Kohle), cementne rore, apno, portlandcement in vse druge potrebščine za zgradbe. -------- Reelno in poceni 1 --------------- >*■ £ >+- >+- >*- >+- >+- >•- >+- £ it >+- >♦ >♦- >*- >*- >+- >+- >*- Nedoseženo praktična in cena je moja najfinejša garnitura za raziranje. Lepo polirani leseni kosten, se zapre, razimo zrcalo, ki se da prestaviti, obsega vse predmete za raziranje. 1. Dobra britev št. 8701, paše za vsako brado, fino votlo brušena in gotova za rabo. 2. Dobri jermen za brušenje. 3. 1 doza mase (Schärfmasse). 4. 1 doza najboljšega^mila za raziranje. 5. 1 zaniklani piskerček za raziranje. 6. Čepič za raztranje. Vse skupaj le K 5’—. Ista garnitura, ali britev z varstveno pripravo za nevajene (ranjenje nemogoče) z navodilom K 7.—. Britev z varstveno pripravo sama K 3"50. Štev. 8762. Milo za raziranje, čisto fino, najboljša vrsta, lahke pene, štedilno v rabi in prijetno za kožo v lepi plehnati dozi K —'40. Štev. 8709. Piskerček in Čepič za raziranje, prvi in ročnik zadnjega fino zaniklano, v lepem kartonu K 1'20. Jermen za brušenje, 20 cm dolg. K V20. Mašina za rezanje las, gotova za rabo I-a kvaliteta K 6'—. Garancija : Izmenjava dovoljena ali denar nazaj ! — Pošlje po povzetju ali denar naprej o. in k. dvorni liferant HANNS KONRAD razp. hiša v Briixn štev. 1727 (Oeško). Glavni cenik z 3000 podobami vsakemu zastonj in franko. Izdelovanje del z malo žagico (Laubsäge) je podučljivo in lepo za mlade in stare v prostih urah. Štev. 9307. Prima orodje za žagico na močnem kartonu z orodji i načrt, kompl. K 3'50. Štev. 9308 isto, 10 orodij in načrt K 5-80. Štev. 9306. Cena garniture, <4 orodij in načrt K 1’80. Čemur se ne dopade, denar nazaj ! Večja izbora teh orodij (Laubsäge u. Kerbholz) v mojem glavnem katalogu, ki se pošlje po zahtevi vsakomur zastonj in franko. 0. in k. dvorni liferant Hanns Konrad, razpošilna hiša v Brüx štev. 1727 (Böhmen). Trgovina solidnih pemskih inštrumentov za godbo po najnižjih fabriških cenah. Naravnost na viru kupiš najbolje! Glasom mojih določb nima naročitelj rizike, ker je izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Šolarske gosle brez loka že za K 480, 550. 6-—, 680, 7 60, 8'60, 960, 11'—, 1250. Koncertne vijoline po K 14-—, 17 —, 20-50. 24—. Orhester-vijoline močne v tonu K 28-—, 32-—, 36-—, 40-—. Solo-vijoline K 50'—, 60 —, 80—, 120-—, 160-—; loki k temu po K —80. 1-—, 140, 1-80, 2-—, 2 40, 280, 3 80 in naprej. Piccolo in flavte v solidni izpeljavi po K —90. 180. 2 50, 3 50. 4 80 in naprej. Klarineti najfinejši po K 9’—, 11'—, 12'—, 14'—. Pošlje po povzetju ali naprej pošiljat vi c. in k. dvorni liferant Hanns Konrad trgovina z godbenimi inštrumenti o Brüxu št. 1727 (Češko)- Glavni katalog z nad 3000 podobami po zahtevi zastonj in franko. ladinska zdravstvena ygd3 se rabi pri boleznih v mehurju in ledicah, pri gihtu, pri želodčnih in katarhaličnih boleznih. Opetovano zdravniško toplo priporočano. Izvrstna dijetična pijača, zlasti mešana z mladim kislim vinom. Priporoča se najtopleje glavna zaloga v Radincih na Sp. Štajerskem. Zaloga za ptujski okraj: Brata Slawitsch, Ptuj. Specialist za le boljše ure zlato in srebrno blago. = Liferant -= železniških ur. Zahtevajte moj krasni cenik čez 1000 slik dobi brezplačno, franko. Srebrne ure................gold. 3.50 S 3 srebrnimi mantelji . „ 5'50 Pravi tula-dvojni mantelj „ 8 50 ; Plošče jeklene ure . . • . „ 3 50 I Amerik, zlati duble . . . „ 5 ’ Goldin -Roskopf- ure . . . „ 2 [Nikel-Roskopf-ure . . . „ 1'50 ! Pravi Roskopf-patent . . „ 3 50 i Prava Omega, preciz. ura . „ 8'50 Srebrna Schaffhauser p. ura „ 18'50 14 kar. zlata ura za dame „ 9'50 14 kar. zlata ura za gosp. „ 20'— Srebrne pancer-verižice . „ 1 14 kar. zlate verižice . . „ 10 14 kar. zlati prstani . . . „ 2 — Ure na pendelj od......... 5 40 Ure Za kuhinje...............„ 1'20 Ure-budilnice (Wecker) . . „ 1'20 Ura budiln., se sveti ponoči „ 1'50 Z dvojnim zvoncem . . . „ 1'75 Garancija 3 leta! Za nepravo denar nazaj 1 A. KIFFMANN v mariboru na Dravi št. 121. urar, največja fabrika za ure. Zaloga srebrnega in zlatega blaga. Razpofiliatev v vse dežele! = Krščanska tvrdka! = Alois Mir v PTUJU o o o na Štajerskem o o o trgovina za razpošiljanje štajerske perutnine, jajc, divjačine, sadja, zelenjave, čebule, krompirja, orehov, kostanjev, frišnih in suhih jedilnih gob, potočnih rakov, vina itd. Tudi se dajo stvari primerni sklepi in sveti pri kupovanju ali prodaji ÜC hiš in posestev pod prav ugodnimi pogoji. stavbinski in ma$in$ki j J ključar, izdelovanje mlinov j za grozdje j v PTUJU j • = Färbergasse 9 ===== S J priporoča se za vsa v njegovo stroko J ■ spadajoča dela. katera izvršuje strogo I S reelno, solidno in po naj nižji \ I ceni. Zastopstvo in prodaja ibiciklov „Regent“ j ! ,Moto-Sacoche‘-koles. M. Gspaltl dela iz zlata in srebra, optik in trgovina z urami (UJegscbaiderona hiša) se priporoča za nova dela vseh vrst in popravila na zlatem in srebrnem blagu, optičnih predmetih. urah. graviranje, pozlačenje in po-srebrenje. ki se jih izgotovi v lastni delavnici. Solidno delo = ===== in naj nižje cene. mizarstvo za stavbe in pohištvo v PTUJU (Stcinmetzgasse) se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča mizarska dela, ki jih izvrši pošteno, solidno in ——-— po najnižji cenil Plača se samo! 8 dni na poizkušnjo pošljem mojo fino, zaniklano prima So/inger mašino za rezanje /as glasom določb mojega cenika brez rizike za na-ročitelja, da prepričam vsakogar o nedoseženi solidnosti iste. Moja mašina za rezanje las štev. 9150 je iz I-a Solinger-jekla lino zaniklana, 36 zobov, 2 „Aufschiebkämme“, za 8 vrst rezanja za dolgost las 3. 7 in 10 mm. z dvojno šravbo, varstveno pripravo in rezervnim peresom, v finem kartonu z navodilom da zamore vsakdo, tudi nevajeni, takoj lase striči, komplet K 6‘—, v II kval. K 5'50. Ta mašina se plača sama, zlasti v družinah z otroci, kajti troške se dobi že v ‘/4 leta nazaj. Mašine za rezanje brade v le I-a kval. zaniklana, reže 1 mm. K 5-—. Konjske ali pasje škarje, neobhodno potrebne za posestnike konj in psov K 5'50. Prave Solinger britve za vsako mojo britev prevzamem polno garancijo ker so vse kovane iz najboljšega angleškega jekla in z roko brušene, najbolj ostre, gotove za rabo. Štev. 8701 črno pol. ročnik l!4 votlo bru5. v etuiju K 1'70. Štev. 8702 črno pol. ročnik 1 2 votlo bruš. v etuiju K 2‘20. Štev. 8706 črno pol. ročnik 3 4 votlo brus. v etuiju K 2 80. Štev. 8710 črno pol. ročnik ljl votlo bruS. v etuiju K 3'50. Največja izb era v britvah, jermenih, kamenih piskercih, maš in za rez. las itd. dobite v mojem glavnem ceniku z nad 3000 podobami, ki ga dobi na zahtevo vsakdo zastonj in franko c. in k. dvorni liferant Hanns Konrad v Brüxu št. 1727 (Češko). Budilnica s stolpovim = .... zvonenjem I-a^kvaliteta, 30 urno, pol in urno kolesje, ki bije in budilnica z glasnim zvoncem, gladko pol. okroglo okvirje, 30 cm. skozi, cifernica vložena s steklom, kompletna, 3 zlato bronciranih otežev, 3 letna pisni, garancija ----- samo K 6'60 samo -■■■ s ponoči svitlo eifernico K 7-20. — Ni rizika ! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! — Pošlje po povzetju ali na-prej-plačilu Prva fabrika ur v Brüxu Wonne onro/j c. k. üvorni lif©rant ncUlIlb lS.UIlldU, v Brüxu št. 1727 (Češko). Bogato ilustr. glavni cenik z nad 3000 podobami dobi na zahtevo vsakdo zastonj in franko. Najboljše budilnice (Wecker) registrovana znamka,, Adler-Ro s köpf-Alarm“ se dobi le pri moji tvrdki. Z 1 zvoncem, jekleni anker in „Absteller“ K 380. Z eifernico, ki se po noči sveti K 4 20. Z 2 zvoncoma, jekleni anker in „Absteller“ K 4 40. Z eifernico. ki se po noči sveti K 4 80. Konkurenčna budil. K 2'90. Ž eifernico ki se ponoči sveti K 3'30. 3 leta pismeno garancijo! Ako ne dopade, denar nazaj ! Pošlje po povzetju prva fabrika ur v Brüxu Hanns Konrad c. i kr. dvor. Hf. Brüx št. 1727. Zahtevajte moj glavni cenik, ki ima čez 3000 slik zastonj in poštnine prosto. 3 letna pismena garancija. Brez konkurence v tej kvaliteti. 5 KRON Moja prava Švicarski zistem Rcskopf patent anker-rementoar-ura z masivnim, solidnim, anlimagnetičnim, „ankeru-ko-lesjem, prava emajlna eifernica (ni papir!) ohištvo iz nikla in z varstveno plombo, žarnimi pokrov, idoča 36 ur (ni 1- urna ura'), okinčani. pozlačeni kazalci natanko regulirana. 3 letna pismena garancija komad K 5 —, 3 kom. K 14'—, s sekundnim kazalcem K 6'—, 3 kom' K 17’—. V pravem srebrnem ohišju brez sek. kazalca 11'—, 3 kom. K 31-—. Z sek. kazalcem K 13’50, 3 kom. K 38-—. Ni rizika. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošlje po povzetju ali naprej plačilu ---- prva fabrika ur v Brüxu Hanns Konrad, c. in k. dvorni liferant V Brüxu štev 1727 (Češko). Odlikovan z c. kr. avstr, orlom in zlat. ter sreb. razst. medajlami in tisočerimi pri-znanjevalnih pisem iz vseh delov sveta. Osnovana 1887. Glavni ceniki z naU 3000 podobami se poSljejo na zahtevo zastonj in iranko. Primerna darila za dečke! Male cene ------- mašine na para --------- za kurjavo s špiritom, stoječe, z mesingovim cilindrom. šravbo za vodo, 21 cm. visoka, kompletna s špiritno lampo v kartonu K X*50. Večje in linejše mašine po K 2 80. 380. 4'—, 6’—, 7'—, 9'50 in naprej. Laterna magika Naravnost dobite od črno lakirana, z niklastim objektivom in 3 opt. linze. lampe na petrolej komplet 6 slik 3 cm. široka .... K 4.— 12 , 3'/, „ . . . K 5‘50 12 „ 1 , . . . K 7-50 12 „ 5 „ . . . K 11 50 c. in kr. dvornega liferanta HANNS KONRAD razpcšilna hiša Brüx 1727 'Češko . Borato ilustrovani glavni cenik s nad 3000 slikami po zahtevi vsakomur zastonj in poštnine prosto. Najlepši okrasek za vsako sobo je moja dobro idoča Jockele-ura lepo Snidano ohištvo, zanesljivo dobro kolesje. 3 letna pismena garancija, beli. im. koščeni kazalci in ciframi. 18 cm. visoka, kompletna, zlatobroncirani oteži (gewichti). izredno cena, samo K r»o. Vsako leto se razpošilje od mene več kot 50.000 ur 0 najboljšo zadovoljnost p. t. kupcev. To v Avstriji edino stoječe število je najboljši dokaz O solidnosti moje trgovine. Vsaka, tudi najmanjša naročba, se najsolidneje efektuira. Razpošilja po povzetju I. fabrika ur v Brüxu Unrmc VnnrnH *• in k dvorni liferant v Brüxn nanns Konrad, 1:27 (, Brata Stawitsch v Ptuju priporočata svojo zalogo različnega blaga i. s.: Kratko, galanterijsko, štrikano blago, obutala, perilo. zistem „Singer“ po K 60, 70, 80; Kingscbiff“ K 120, 140, 16O. — ,Central Bobbin“ K 120, 160; „Kobe“ K 90, 100; „Ittinerba“ K 120, 150, I8O; kakor Šivalni stroji (Nähmaschinen) „$tyria“*bicikli po k uo, 160, 200, 240. Keith of er-cebi po 4—12 K. tudi vse dele za šivalne stroje. —— Vozičke za otroke po 12, 16, 20, 24, 30 K. Za čevljarje fini žamet in lastin ter vse potrebne reči. Za šivilje in krojače vse potrebščine za obleke (Zugehör). Za vinogradnike izvrstni gumi za cepljenje trsja (Rebengummi) itd. Vse na debelo in drobno po znani nizki in pošteni ceni. — Tudi pismenim naročbam se točno in pošteno st. n«800''0” ................... takot B\ torej- «» J b0\he, ttSl’ £cSje vttov - ^°" .r \«b>nj. ile » *u '*v::«.v »<«« Vvan^0 tvù 1 *. Stufet Ne vpijte! Ne delajte nemira ! Tako se misli marsikateri pametni čitatelj, ako čila lažnive cir-kulare, svarila, napačne vesti, katere se mu vsili. Svarila razposlati in neumno z za- j sledovanjem in kaznijo kupcu'1 ali naprej-prodajalcu pretiti, ni potrebno, ako prične občinstvo nekaj tako ljubiti, kakor prava hišna sredstva, ki se jih dobi od dvornega lekarnarja E. V. Feller v_ Stubici štev. 574. (Hrvaška). Kdor je poizkusil enkrat te' preparate,varuje sev lastnem interesu brez svarila pred ponaredbami in velikanske naročbe teh priljubljenih preparatov omogočijo tako nizko ceno, da košta n. pr. S,W0 pipavi m ket notn' V>ot rSŠŽ vtT^ » ’ “ 'S,*» '«'”k kur ja očesa FlasW « , z štm W Jo vinari % pravi BALSAM I tucat 2 kroni in ne 5 kron. — Za 5 K se dobi franko 2 tuceta, ako se prav naslovi na E. V. Feller v Stubici štev. 574, Hrvaško. Želodec je vir velikih bolezni. Ne zanemarjajte tedaj bolečin v želodcu, motenje prebavljanja, krče, zapiranje, mrzlično, nervozno stanje, pomanjkanje apetita itd. Vsakdo hvali močno švedsko tinkturo 0ÄT) ki se ji pravi tudi „Lebensessenz “ ali „Balsam“ in ki prepreči marsikatero bolezen, ker čisti, odstrani bolečine in okrepča. 3 velike steklenice franko 5 kron. 12 malih steklenic franko 3 kron. Dobi se 2 tuceta (in ne samo 1 tucat) pravega balzama za 5 kron. Ali pišite natanko na E. Y. Feller, dvorni lekarnar — v STUDICI = štev. 574. na Hrvaškem. M s* s« s* $ § & SK SK s6 s« s* $ SK F. C. SCHWAB posestnik mlinov in trgovec $ špecerijo, materialom in barvami pri „zlati krogli“ v PTUJU priporoča svoje priznano dobro blago kakor : ržena, pšenična, polentna in ajdova moka — ječmen vseh vrst — grah, leča, kaša, oves — razna krma kakor krmna moka iz pšenice, rži, koruze, koruza krma za kokoši vse po najnižji ceni. Stara in nova vina iz lastnih goric in najboljše vrste! Beli in rdeči vinski iesib! — flmerikansko rezno trsie na debelo in drobno, cepljena iaboljka za jesensko in pomladno sadenje! Dobro! * Ceno! * Pošteno! &$%%%%%%% g & mm Glavna zaloga in mala razprodaja tobaka in smodk. Zavarovalno zastopstvo na ogenj in življenje Josef Kasimir v Ptuju trgovina s špecerijo, materijalom, barvnim blagom, skladišče pive bratov Reininghaus v Gradcu priporoča tudi redilno apno za SVilije in redilni prašek za konje, kislo vodo itd. ----Postrežba solidna in natančna. Cene nizke. ccocoooo c o o o c o -K -♦< -K -*< -K -«K -K -♦< -K 3 -+< -K -*< Jožef Kollenz = v PTUJU Cgledališko poslopje) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega blaga iz stekla, porcelana in kamenine, zrcala in svetilke. Tudi devam po najnižjih cenah okna v okvir in preskrbim okna pri novih hišah. Ljudstvo po deželi! nikjer ne najdete tako nizkih cen! Postrežba točna in skrbna ! Prodaja solidna! joban trgovec v Celju □ □ □ □ na kolodvorskem prostoru □ □ □ □ priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnega blaga po %0T~ zelo nizkih cenah "13^3 na primer : Prav lepo volneno in svilno blago, vence in šopke za neveste. Svilne robce iz najboljše amerikanske svile, ki se ne lomijo. Štrikane, suknjene, volnene in vsakovrstne nove vrste robcev. Atlase, satene, cajge. barbent, blaudruk od Urbarju. Belo platno zelo močno za perila in prtiče. Prtiče (plahte) iz domačega platna po f 1 i)0. Predpasnike, bluse, srajce za ženske in otroke. Jopce (Ueberjacken) po 5, 6, 7, S, 9, 10 do gold. 20'—. Kragne in haveloke za ženske in moške. Gotove obleke za moške in fante iz štofa in cajga. Srajce bele, pisane in štrikane, lepe kravate. Snkno in cajg, tkanino in laneno blago. Obutalo vsake sorte za ženske, moške in otroke. Vozičke za otroke po 0, 7, H, 9, 10 do f iJO*—. Nagrobne vence in trakove z napisom. Postrežba zelo solidna. Priznano najboljše blago! * največja izbera! « Solidna postrežba! * Cena in izbera brez konkurence! Konfekcijska in modna trgovina M— Weüsc*ia^er é> ti) é> v PTUJU priporoča zadaje r^oTrosti: v konfekciji za darne in dekleta, originalnih angleških stotih za kostume, modnih stotih za bluze, najfinejše blago za dame, Couchmaun - kamgarnovih štolib, pravobarvnih franc, batistih, atlasovih satinili, angleških ceftrih, pikejih, lewantines itd. Najnovejši dessini v pralnih ttanelih. tianelovih ko-nih iz Islanda, Hymalaja in Veloura, žametih za bluze. Najboljše in najnovejše v perilu za gospode, kravatah, „hosenträgerjih“, rokavice, „strunipfbänderjih*‘, dežniki itd., stoti za površnike, belo blago, robci, servirete, prti in brisalnice itd. Samo prvi fabrikati kožuhovine (Pelzwaren) Krasni Židani in voljneni echarpes, prti itd. tepihi za salon, pokrivala za postelj in mizo, preproge, draperije, linolej, parketi z voskom, kocni za postelj itd. itd. f)^"* Potrebščine za neveste in Itotele se proda hitro in najceneje. Konci (Reste) čudežno ceni! Haveloki in vremenski plašči (Wetterkragen). Obleke za neveste, venci, rože. trakovi. Gotove bluze, otroške obleke, spodnja krila! ! ! Nikdo ne zamudi priti ! ! % o » o » <*» Usak dan pridejo novosti! zavarovalna proti po =ognju povzročeni škodi (Wechselseitige Brandschaden -Uersicberungs- Anstalt) v Gradcu prevzame zavarovanja: 1. Proti škodi, ki jo povzroči požar ali strela, parna ali plinska razstrelba, nadalje gašenje, podiranje, izpraznjenje na stanovalnih in gospodarskih poslopjih, fabrikah, mašinah, orodju, perilu, pohištvu, obleki, skladišču blaga, poljskemu, gospodarskemu, živinskemu orodju, poljskih in travniških pridel-kah vseh vrst. 2. Proti škodi, ki jo povzroči ogenj ali druga nesreča, na zrcalnemu- steklu (Spiegelgläser). Zavarovalne predloge sprejema ravnateljstvo v Gradcu v lastni hiši Herrengasse Nr. 18.20. kakor tudi vsi distriktni komisarijati; tam se tudi radovoljno daje vsa potrebna pojasnila ! 1001=1001 (U. Blanke v Ptuju glavni trg štev. 6. nasproti nemški cerkvi. Tiskarna, knjigarna, knjigoveznica in trgovina s papirjem, šolskimi in pisarskimi potrebščinami na debelo in drobno. £. kr. zaloga šolskih knjig in zaloga kvart. Vsaki čas velika zaloga vseh šolskih knjig v najnovejši izdaji, kakor tudi trgovskih vplsovalnih knjig za trgovce, vseh pisalnih in šolskih potrebščin, pisank in risank, pisanega papiria v vseh barvah, pisalnega papirja in papirja za Pisma v mapah in kasetah, prav po ceni: zapitkov, papirnatih vrečic, papiria za zavijanje itd., najboljše kakovosti in po nizkih cenah. Velika zaloga svilnega papirja v najlepših barvah, po najnižjih cenah istotako listja in VCjiC, sploh vseh potrebščin za izdelovanje umetnih cvctljic in zaloga okrasov in nakitov za rakve (trüge) itd. itd. —------------------ Na debelo in na drobno. ---- Zaloga vseh tiskovin za slavne župnijske urade, šolska vodstva, obe. predstojništva itd. v dvojnem jeziku in vseh vrst kanccliiskih potrebščin po najnižjih cenah. Izdelujejo se poceni in hitro: trgovske tiskovine za trgovce in obrtnike in sicer: pisma, zavitki z natisom tvrdk, računi, vizitnice, naslovne karte, pečatne znamke za steklenice in pisemske zaklepe, štambilje iz kavčuka in kovine. Najbogatejša zaloga katoliških —^ 1 ii -, „ V, v jako lepem veza- od školijstva potrjenih ^ * vIIIl^U v iyu po raznih cenah. -----Vsakovrstna knjigovezna dela ---------------- jzvršijo se v lastni knjigoveznici jako solidno in po najnižjih cenah. r>t-ir»rk\r<^rln^ L-n i «rvo v zabavo in pouk z lepo ozaljšanimi plat-*1 CUI1C ixlljl£'C nicami v veliki izbiri. —Vsaka zahtevana knjiga v vsakem jeziku, katera se v zalogi ne nahaja, se nemudoma priskrbi. Ravnokar je došla : (iraška nemška pratika 7 kr. — Slovenska pratika à to kr. in 12 kr„ Družinska pratika à 12 kr. Za prodajalce mnogo ceneje. --------- Razglednice -------------------- V najfinejši svetlotiskcvni irvršitvi razpošilja zgoraj zabilježeni že za gl. 12 do 15. najfinejši tisk Z barvami gl. 20 do 25 in sicer 1000 komadov. Za izvršitev razglednic treba je vposlati samo dobro fotografijo. Razglednice se tiskajo po zahtevi v nemškem ali pa tudi v slovenskem jeziku. Pkpvi-jjcnif-f» s cvetljicami. s voščilom: k godu, k novem letu, k bo-žiču, k veliki noči, binkoštam itd. jako lino in lepo izdelane, sortirane veljajo do 2 gl. in sicer 100 komadov. 'Gospodom trgovcem dovolim pri cenah veliki popust, ter prosim za prav mnogoštevilna naročila. ■-.... ..........■ trgovec v Sp. Dravogradu (Unter-Drauburg) priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega špecerijskega, manufakturnega, železnega blaga, gotovih moških oblek, vozičkov in igrač za otroke, živinske redilne moke in drugega različnega blaga po najnižji ceni in izvrstni postrežbi. EDUARD RASTEIGER v PTUJU umetni ključavničar za orodje, stroje, ------- zgradbe in vage -- dela za merosodni urad, izdelovanje vag vsake mere, uteži (gewicht). Prevzame vsakovrstno popravilo strojev, zlasti tudi popravilo vodnjakov, izdelovanje vodovodov, grobnih in drugih okrižjev (Gitter), strelovod, okrižnih vrat itd. Mnogoštevilna spričevala dobrega dela ! Posebno pri strojih, vodnjakih, vagah. — Cena zmerna! — Postrežba solidna in natančna! laica kupuje po najvišji ceni nakupovalec jajc v PTUJU v Rossmanovi hiši blizo posojilnice in Središču v Dečkovi hiši. !_______________ HANS W0UKÌ veletrgovina z mešanim blagom, vinom in žganjem v Poličanali priporoča p. t. občinstvu svojo bogato zalogo izbornega špecerijskega blaga, kakor line parne moke, vinberle. ribebe, kave. masti, jedilno olje, petrolej itd. kakor tudi zalogo manulak-turnega blaga, štofi, druki, platno itd. Nakupuje žitje, jajca, maslo in poljske pridelke. Nakup in prodaja dobra pristna naturna vina en groš in dobro pravo žganje en groš in en detail. «««ALOIS MUCHITSCH • » » trgovina z manufakturnim blagom v PTUJU (Sparkasseplatz). Največja zaloga vsakovrstnega manufakturnege blaga, posebno zimske robe, volnatih štofov, izvrstnega tirolskega lodna za moške in ženske obleke, največja izbira barhentov v vsaki barvi in krasnih muštrih za ženske. Posebno fino volnato spletene in tkane Ogrin jače (Umhängtücher). Različno svilnato' blago itd. yi^*~ Opozarjam, da naročujem le od odličnih tovarcn le solidno, izbrano blago. Kdor je prijatelj svojemu denarju in kupi pri meni le enkrat, ta mi ostane zvest. Le najboljše blago! Cene nizke! Vzorci brezplačno! Poštnim naročbam ustreženi pošteno! (ĐG) Po takem izvesku se poznajo skladišča, dxD (SKg) v katerih se prodajajo Singer-jevi šivalni stroji. d) li, ‘/j doze 50 It. Po pošti proti naprej-pošiljatvi denarja 3 K 16 h se odpošljejo 4 doze za 7 K pa 10 doz franko na vse postaje Avstro-ogrske monarhije. RANE vseh vrst naj se skrbno pred umazanostjo varuje, kajti s to zadnjo postane lahko najmanjša rana težka in se težko ozdravi. Že 40 let sem se porabi z uspehom omehkujočo vlačilno žavbo. imenovano .,PRAGER SALBE1- kot zanesljivo obvezno sredstvo. Ona varuje rane,zmanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospeši zdravljenje rane. Poštna razpošiljatev vsak dan. I cela steklenica 2 K. pol slekleniee 1 K. Po pošti proti naprej-pošiljatvi K l-50 se pošlje 1 malo, za K 280 pa 1 veliko, za K 4-70 pa 2 veliki, za K 8-— 4 velike, za K 22-— 14 velike steklenice franko na vse postaje Avstro-ogrske monarhije. Svarilo! Vsi deli embalaže nosijo poleg stoječo postavno deponirano varstveno marko ! ■ —— Glavna zaloga: --------- Apoteka B. Traper. c. in kr. dvorni liferant „zum schwarzen Adler* —— Praga, Kleinseite štev. 284. Poštna razpošiljatev vsak dan. Zaloge v apotekah Avstro-Ogrske. Hranilnica (Sparkassa) vlad. državnega mesta & s s m PTUJ m ® ® » I I I Priporoča se glede vsakega med hranilnične = zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za vanje vsakoršnega posla z avstro-ogrsko tato. «t> Strankam se med uradnimi urami rado-voljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. I I ip J. STRASCHILL-ev zet | V, Leposclia^/ v Ptuju priporoča V svojo bogato zalogo v dolgem ŽeleZU, traverzah, stresni papi, zacinkanih plehib, vse vrste Kmetijskih malin, Portland- in Roman - cement, ambose, kakor razno orodje, kuhinjske potrebščine itd. nadalje vsakovrstnega • špecerijskega blaga • fine vrste Habe, vse vrste pijotogr. ftiinjt* u. Vergröfcerungscmjtalt ra J. K Wagner im GDarburg a. D., ausfcbiiefeiid) Burggajje 4. o o o >TI dJ o o o Bc$tell$clKiN Dr. 6$ wird gebeten, den Bestellschein bei jeder Zahlung sowie beim flbbolcn der Bilder mitzubringen. /7 Anzahlung R Garantiere für erstklassige Arbeiten in allen modernen Verfahren. „Belcudrtungseffekte“ :: Studienbilder :: Cebensgrobe Portraits Spezial-Atelier für Kinderbilder :: Kunstlichtaufnahmen bei Dacht (letztere bei vorheriger Anmeldung) im Atelier sowie im Bause des :: Bestellers. :: geschäftsstunden täglich von 7 Uhr morgens bis 7 übr abends. ^ Aud) an allen Sonn-- und Feiertagen offen.