KRANJ, petek 6. 7. 1984 CENA 18 din Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo St. 51 LETO XXXVII GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO r Skupna brigada — festival tovarištva Mineva piva izmena zvezne mladinske delovne akcije Gračac 84, kjer v brigadi Šest bratskih mest« sodelujejo tudi kranjski brigadirji. Poleg Kranjčano\ so na akciji tudi mladi iz Banjaluke, Hereegnovega. Zemuna, Bitole in Osijeka. Letos bratska brigada, ki jo pripravlja OK ZSM Hercegnovi. štete 46 brigadirjev, nastanjeni pa so v mladinskem naselju Ivo Lole Ribarja. Mladinska deiovna akcija je tokrat tukaj prvič, zato nase-'Je še ni docela urejeno. Dopoldansko delo na delovišču se razlikuje od večine ostalih delovnih akcij v Jugoslaviji. Dvestopetde-set brigadirjev, kolikor jih je v pr-vi izmeni, vkopava sadike belega lri črnega bora. Popoldne so v naselju mnoge dejavnosti, med katerimi največ zanimanja velja te-Ci*ju cestnoprometnih predpisov jn toto krožku. Večkrat pripravijo tudi brigadirske večere ob tabornem ognju. Brigada mladih ',z šestih bratskih mest je med najuspešnejšimi v izmeni. S skupnim delom v bratski bri-pdi mladi uspešno nadaljujejo radicijo, začeto pred osmimi leti, Za katero pravijo, da se mora nadaljevati tudi v bodoče. Vine Bešter Jeseniški delegati zavrnili program Triglavskega parka Triglavski park ne sme biti rezervat V obrobju Triglavskega parka, že kilogram gob — Prestrog varstve ampak za park, namenjen vsem Jesenice — Vsi tnje /bori jeseni ške občinske skupščine so na skupni seji v četrtek, 21. junija, zavrnili program Triglavskega narodnega par-ka, ki so ga pripravili v strokovni službi. Predlagali so. naj se program spremeni v osnutek in pošlje v širšo javno razpravo. Kaj moti jeseniške delegate v programu, ki nadvse natančno obravnava varstveni režim v vseh treh paso-vih: v obrobnem, osrednjem območju in naravnem rezervatu? Slovenci smo toplo pozdravili zakon o Triglavskem parku, ki zajema tolminsko, radovljiško in jeseniško občino. Vendar so so Ze tedaj oglašali upravičeni pomisleki zaradi raz-meroma hudega varstvenega režima na območjih, kjer živijo ljudje. Tudi v predlaganem programu SO strokovnjaki morda šli predaleč. Program vsebuje sankcije, kar je po poinoma nepotrebno, saj imamo že zakon za kršitve. Vprašanje-je. kako se bodo v Triglavskem parku /.našli lovci, saj v njem varuje naravo 23 družin, vsaka ima svoj režim Triglavski park pa le enega. Da je varstveni režim prestrog, cksireiiui priča predlagano določilo, da /e v robnem območju, npr. v Mojstrani, Odškodnina ne odtehta zemlje Gorenjski kmetje so v zadnjih dveh desetletjih /gradili številne nove hleve, silose in ostale gospodarske objekte. Nabavili so kopico kmetijskih strojev, ki so slabo izkoriščeni, saj bi / njimi lahko obdelali dvakrat, če ne celo trikrat več zemlje, kot jo dandanes. Njihova gospo darstva imajo v povprečju le nekaj več kot tri hektare kmetijske zoni 'le, kar je premalo, da bi zagotavljala primeren dohodek m omogočala smotrno in poceni pridelovanje hrane, o.. Vsepovsod na Gorenjskem se pojavlja neutešljiv glad p<> kakovo shii kmetijski zemlji. Kmetje bi radi zaokrožili svoja gospodarstva m uokupili toliko zemlje, da bi se vsaj približali zemljiškemu maksimu ^u. Mnogi so si doslej pomagali s kratkoročnimi zakupi zasebno ali zadružne zemlje, vendar imajo nekateri s tem slabe izkušnje. * Posegi v kmetijski prostor - gradnje cest. stanovanjskih blokov . tovarn in ostalih objektov odvzemajo kmetijstvu nove (in pogosto Najlepše) njivo in travnike. Na prste ene roke bi lahko prešteli kmete n^ Gorenjskem, ki bi bili pripravljeni /a razlaščeno zemljo sprejeti od ^kodnino v denarju. Jako ravnajo le tisti, ki v kmetijstvu ne vidijo pei *P«'ktiv«> ali nimajo drugačnega izhoda: nadomestnega zemljišča ni v bližini njihove kmetije, obdelovati zemljo daleč proč od doma m hleva se jim v sedanji energetski krizi ne splača. Ze smo pri jedru problema Kje dobiti nadomestna zemljišča, do **terih so kmetovalci po zakonu o kmetijskih zemljiščih upravičeni? Kmetja pravijo: dajte nam dru/beno zemljo — pol j a* in,tra\ nike. s Katerimi gospodarijo zadruge, kmetijske zemljiške skupnosti in Kine UJsko živilski kombinat Gorenjske. Od zemlje je odvisen nas zivJjenj ski obstoj - naša gospodarske m socialna varnost. , V družbenem sektorju se sklicujejo na republiški »zeleni plan«, po Katerem naj bi v Sloveniji imeh v družbeni lasti tri desetine obdeloval n(> zemlje, ostalo v rokah zasebnikov. Na Gorenjskem so se daleč od **ga razmerja; čeprav so v zadnjih treh letih obogatili »sklad družbene /(''nlje s 149 hektari, so hkrati s tem 'M hektarov aemlje prepustili v jjBsebne roke -- kol nadomestilo kmetom za njihovo pozidano ali iz y,'Ugib razlogov razlaščeno zemljo. Na posestvih se bojijo, da bi njiho Vu zemljišča postala »sklad«, iz katerega bi jemali ob vsakem posegu v '■asebno kmetijsko zemljo; negodujejo predvsem v primerih, ko mora '° Oddati njivo ali travnik iz. žc*zaokrožene (dote Tudi predlog, da bi *^lad nadomestnih zemljišč« oblikovali pri kmetijskih zemljiških hipnostih, ni sprejemljiv, saj skupnosti razpolagajo predvsem s slab K{) zemljo. Bržčas velja razmišljati drugače Kmetijci se bodo lahko izognili ^•'•nekaterim težavam v zvezi z. nadomestnimi zemljišči, < C bodo urba 'sti in vsi, ki odločajo o posegih v naravo, pametneje ravnali s kmetij zemljo. Pri gradnji cest se resda ni mogoče izogniti vseh najbolj ' n njiv jn travnikov, stanovanjske bloke, skladišča in tovarne pa bi ubko postavili na slabša zemljišča Naši predniki so to znali, sedanji )c", ki se šteje za naprednega in nosi v glavah srednjeročne in dolgo 0(ne kmetijske na« rte tega ne zna ah noče znati. C. Zaplotmk v Mojstrani, bi smeli nabrati le ni režim, saj ne gre za rezervat, delovnim ljudem ne bi smeli nabrati Vec kot 1 kilogram gob. da že v tem prostoru domala ne bi smeli kihniti, da ne bi splasili zajca. Takšna določila so dobronamerna," a v praksi imajo kratko sapo. I.e kdo naj bi bil zmožen tako varovati širno območje Triglavskega parka- Predlagatelji so pač mislili na nekatere nedopustne primere, ko prihajajo v triglavsko območje poklicni zeliščar-ji s kombiji in dobesedno uničujejo travnike z gorsko floro, a take spekulante se da drugače ugnati. Nasploh pa je program Triglav« skega narodnega parka, ki so mu zaradi nekaterih prestrogih določil nekateri pikro pridali vzdevek rezervat, nastajal v preozkih strokovnih krogih in mu pečata ustreznosti še ni dala širša javna razprava. Ljudje, ki jim bo park v razvedrilo in v ponos, morajo povedati, kaj si o programu mislijo, zato gre osnutek v jeseniški občini zdaj med delegat«' . . . D Sedej Sola slovenščine za izseljence Kranj — Od 1(5. julija do 10. avgusta bo v Kranju znova potekala šola slovenskega jezika za slovenske izseljence, tokrat že tretjič po vrsti. Šola ima med mlajšo generacijo slovenskih izseljencev velikanski odmev, saj s«' jih je letos prijavilo kar 90 in le 7(> so jih lahko sprejeli. Lani je šolo slovenskega jezika, ki jo pripravljajo kranjska gimnazija, univerza in Slovenska izseljenska matica, obiskovalo 30 učencev. Med slušatelji, pa čeprav žive daleč vsaksebi, se razvijajo pristne in trdne vezi, saj si poslej neprestano dopisujejo in skupaj potujejo. Tudi letos se kranjske šole ude le/ujo veliko število mladih Slovencev iz. prekomorskih dežel. Kar 19 jih prihaja iz Združenih držav, 14 iz Kanade, 7 iz. Avstralije, iz Argentine le eden, močno pa je tudi evropsko zastopstvo. Kar polovica jih bo iz Francije, Avstrije, Veliki> Britanije, Italije, Švice, Švedske, Zahodne Nemčije in ce lo iz Grčije. Glavnina je potomcev slovenskih izseljencev, medtem ko si Slovenska izseljenska matica s to šolo še ni uspela utreti poti med mlade zdomce. Ttldi letošnji program bo šel po že utečenih kolesnicah. Poleg pouka pa se mladim rojakom obeta tudi bogat popoldanski program. Prve dni si bodo ogledali Kranj in Gorenjsko, nato jih bodo popeljali na izlete po Sloveniji. V času šole se bodo srečali z izseljenci, ki so se čez poletje vrnili v matično domovino. Sešli se bodo s predstavniki Slovenske izseljenske matice in se z njimi pogovorili tudi o možnosti študija v Sloveniji. Srečali se bodo z vrstniki iz Kranja. Pripravljajo jim tudi nekaj predavanj, med drugim o naši družbeni ureditvi in o šolskem sistemu. D. Ž. v središču pozornosti Jesenicam gorenjska solidarnost Kako \ agoiovi i i Jud ko jutri čim več ljubiteljev nogometa in zabave, saj bo loško dopoldne res nogometni praznik, ogled nogometnih tekem pa lalikc združite z obiskom izseljenskega piknika na Loškem gradu. Več o sporedu jutrišnjega lo škega piknika na zadnji strani! 'oumarBm 301 Kranj — V torek je bila r domu JI A v Kranju odprta 2, dokumentarna razstava z naslovom \'ojska državne varnosti in vzgajanje varnostnikov in :aščitnikov med XOB. Razstavo, ki bo odprta do vključno S. 7. 19X4, je v nagovoru z zgodovinsko tematiko odprl podpolkovnik Jordan Stuerov. Ogled razstave v avli doma JI A je možen vsak dan od S. do 'JI. ure. — Foro. (ioruzd Šinik Septembra višje stanarine Zbor uporabnikov je na seji skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti sklenil, da se stanarine in najemnine v kranjski občini povečajo za 30 odstotkov Kranj — Prvotno je bilo predvideno v gospodarskem načrtu sredstev /.a gospodarjenje s skladom hiš v družbeni lastnini v Kranjski občini 78-odstotno povišanje stanarin od 1. aprila letos dalje. S tem bi dosegli 75 odstotkov programirane stanarine v letošnjem letu. Potem pa je bil v Sloveniji sklenjen dogovor o izhodiščih za določanje fen nekaterih proizvodov in storitev iz pristojnosti občin, katerega podpisniki so izvršni sveti občinskih skupščin in republiški izvršni svet. Po tem dogovoru pa naj bi se stanarine povečale povprečno za 32 odstotkov. Zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kranj je na seji v četrtek, 28. junija, sklenil, da se stanarine in najemnine v kranjski občini povečajo s 1. septembrom za 30 odstotkov. Prihodek od stanarin oziroma najemnin bo zato precej manjši od prvotno predvidenega. Izpad bo vplival na stroške za vzdrževanje hiš, upravljanje in na sredstva za civilno zaščito. Zato bo moral odbor za prenovo in gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini izdelati spremenjeni oziroma okrnjeni program vzdrževalnih in obnovitvenih del na podlagi spremenjenega finančnega načrta. Zbor uporabnikov je sprejel tudi pobudo za spremembo 137. člena Za- Popravek V torkovi številki smo poročali o jubileju kranjskih invalidov. Zapisali smo. da Društvo invalidov danes šteje 1300 članov, vendar jih je včlanjenih še veliko več. 1300 se jih namreč udeležuje raznih aktivnosti, medtem ko članstvo zajema 1900 invalidov. Na sobotnem srečanju jih je bila skoraj tretjina. Za nastalo napako se opravičujemo. V prihodnje večji odziv Škof ju Loka — V Škof j i Loki so se dolgo ubadali z neuspešnim izobraževanjem delegatov, ponavljajočimi se vsebinami raznih političnih šol in pičlim zanimanjem družbenopolitičnih aktivistov za tovrstno izobraževanje. Zato so letos za preizkušnjo pripravili drugačno šolo samoupravljanja. Pripravili so jo v dopoldan skem času, udeležilo pa se je je 12 slušateljev, čeprav so jih pričakovali več. Minuli teden so šolo samoupravljanja končali. Delavska univerza je na željo slušateljev šolo podaljšala še za eno predavanje, ki so ga izbrali udeleženci sami. Dekan kranjske Vi; soke šole za organizacijo dela Jože Florjančič jim je prišel predavat o komuniciranju in vodenju sestankov. Temo so si izbrali zato, ker vsem manjka primeren nastop na» sestankih in ker to sodi k splošni razgledanosti ter dopolnjuj«1 člove kovo poklicno in družbeno delo. Na kraju so udeleženci poudarili svoje zadovoljstvo s šolo samoupravljanja, kakršno pripravlja loška Delavska univerza, in predlagali, naj se po njej zgledujejo tudi drugod. V Škofji Loki so se namreč odločili, da bo to poslej osnovna oblika političnega izobraževanja, na kateri naj bi temeljile vse druge. Priredili jo bodo tudi prihodnje leto in prepričani so. da se bo odzvalo več slušateljev, saj so že letošnji vodili s sabo svoje sodelavce. O. Ž kona o stanovanjskem gospodarstvu, da se stopnjo amortizacije iz stanarin določi v višini, ki bi zajemala največ 35 odstotkov dosežene stanarine. Sprejel pa je tudi razlago o spremenjenem načinu plačevanja prispevka za zaklonišča. Zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti namreč določa, da morajo imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih prostorov v družbeni lastnini plačevati prispevek za zaklonišče, ki ne sme biti nižji od 3 odstotkov skupne letne vrednosti stanarine oziroma najemnine. V kranjski občini so ta prispevek zdaj obračunavali iz najemnin oziroma stanarin, po 1. septembru pa ga bodo obračunavali poleg stanarin.' Prispevek bo znašal tri odstotke od skupne letne vrednosti stanarine oziroma najemnine. A. Žalar Počitniške igrice za otroke Kranj — Mnogo šolskih in pred šolskih otrok preživi poletji' na morju, v počitniški koloniji, pri starih starših, na deželi, na potovanju . . . Veliko pa jih ostane doma. Na podeželju jim ni dolgčas, saj se lahko po-tepejo do bližnjega gozda ali jezera, mestnim pa je na njihovih urejenih igriščih in pičlo odmerjenih zelenicah ob blokih pogosto dolgčas. Toda letos Zveza prijateljev mladine obljublja, da jim ne bo. saj jim bo vse počitnice prirejala sijajne igrice. Kranjska Zveza prijateljev mladine že četrto leto pripravlja to počitniško dejavnost v mestnih in primestnih krajevnih skupnostih. V njej poleg otrok sodelujejo tudi mlada dekleta, dijakinje pedagoških in vzgojiteljskih šol, pa tudi študentke. Na igriščih ob vrtcih in šolah voditeljice počitniških iger pripravljajo dve ali triurne programe igric, organizirajo krajše izlete, pripravijo uro pravljic, glasbene točke, spodbujajo risanje na asfaltu ali kako drugače ustvarjajo. Na pomoč jim bodo bržkone priskočili tudi krajevna društva prijateljev mladine, morda kak domači glasbenik, ki bo popoldne zabaval malčke, morda kak borec, ki zna zanimivo oživeti dogajanja iz NOB. V nekaterih krajevnih skupnostih so igrice v minulih treh letih že zaživele. Otroci so se jih radi udeleževali, zlasti tisti, ki ne obiskujejo vrtca, in šolski otroci do 10. leta starosti. Letos bodo počitniške igrice v sedmih krajevnih skupnostih: na Prim-skovem. Zlatem polju, Kokrici, v Šenčurju in Preddvoru, pri Vodovodnem stolpu in na Planini. Na Prim-skovem bodo od 13. do 31. avgusta popoldne od 16. do 18., na Zlatem polju od 8. do 31. julija, na Kokrici od 16. do 31. avgusta, v Preddvoru od 16. julija do 16. avgusta, v Šenčurju od 1. do 13. julija in od 1. do 30. avgusta, povsod od 16. do 18. ure. Pri Vodovodnem stolpu bodo igre od 1. do 31. julija od 9. do 12. ure. na Planini pa vse počitnice, torej od 1. julija do 31. avgusta med 9. in 12. uro, od 9. do 31. julija pa tudi od 16. do 18. ure. D. Z. Diplome vendarle bodo V Cestnoprometni šoli v Škofji Loki vse do 20. junija niso vedeli, ali bodo učenci letošnjih zadnjih letnikov dobili dokazilo o opravljeni šoli ali ne — Pogoj za »diplomo« je bil namreč šoferski izpit C kategorije, za katerega je bila večina fantov premlada Škofja loka — Nobena delovna organiazcija ni pripravljena sprejeti na delo učenca, ki nima dokazila, da je končal šolo. Letos, ko se združeno delo že tako ali tako otepa pripravnikov, pa je to še bolj vprašljivo. Brez takoimenovanih diplom so poieg neuspešnih učencev, ki bodo jeseni opravljali popravne izpite, ostali tudi vsi učenci tretjega letnika škofjeloške cestno prometne šole. ki izobražuje za program »voznik — avtome-hanik«. Poleg običajnih šolskih obveznosti naj bi ti učenci po zakonu opravili tudi šoferski izpit C kategorije, preden bi dobili spričevalo in preden bi jih zaposlili kot pripravnike. Ker so fantje v' tretjem letniku srednjega usmerjenega izobraževanja običajno stari 17 let, šoferskega izpita še ne morejo opravljati. Tako so ostali brez diplome in brez dela, dokler ne izpolnijo vseh obveznosti. Ker je kazalo, da gre za še eno prenagljenost in neusklajenost v zakonu o usmerjenem izobraževanju, so se tik pred koncem šolskega leta sestale vse slovenske šol«' cestnopro-metne usmeritve, zavod za šolstvo in posebna izobraževalna skupnost za to usmeritev, da bi popravile, kar se popraviti da. Sklenili so, da izpit C kategorije ne bi smel biti pogoj za pridobitev »diplome-, saj ni sestavni del vzgojno izobraževalnega programa, da za dokazilo o opravljeni soli zadošča že interni šoferski izpit, ki ga učenci opravljajo ne glede na to, koliko so stari. Do 31 avgusta imajo učenci še vedno status učenca v usmerjenem izobra■'.evanju. do (edaj prejemajo tudi štipendijo in do ta krat jih je združeno delo, ki jih štipendira, tudi voljno počakati in nato sprejeti na pripravništvo Do todai bo večina izpolnila tudi 18 let in opravila tudi izpit G kategorije. Nato bodo prejeli sporne »diplome«' in za deva bo rešena. Za prvo generacijo kajpak niso predvideli, da se lahko kaj zaplete Prihodnja bo. upajmo, ze juniju dobila diplome, tako da ne bo obreim njena skupaj z inštruktorji VOŽnje C kategorije še čez poletje. Tretje generacije ne bo, kajti program »yoi nik - avtomehanik« bo ukinjen, prav/uprav, združen ,v, kovinarski usmeritvi in bo poslej izobraževal za »mehanika vozil in voznih sredstev«. 38 fantov letos končuje tretji letnik cestnoprometne šole v Škofji Loki. Vsi so štipendisti in vsem obljubljajo, da bodo 1. septembra že zaposleni. Zanje se je pravzaprav še kar dobro končalo. Ko bodo septembra začeli opravljati pripravniški staž, gredo najprej v avtomehanične delavnice, tako da jim ne bo treba takoj za volan. Vsaj v Alpetouru, pri Gradbincu, v Železarni, SGP Tržič, GG Bled in ljubljanski SCT, ki štipendirajo te učence, jim C kategorija ne bo takoj potrebna. Ves zaplet pa dokazuje, da je bil morebiti stan sistem, ko se je učenec najprej izšolal za mehanika in ob delu za voznika, še najboljši. D. Z. Zlebir Obnovljeni spomenik 40 talcem je odkril republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir Težave bomo znali prebroditi Na svečani otvoritvi obnovljenega spomenika 40 talcem v Šenčurju je govoril republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir: »Življenja nikoli ne vrednotimo po tem, kako smo preživeli en sam dan ...« Šenčur — »Odkritje spomenika v Šenčurju, na enem od mnogih morišč. kjer je divjal okupatorjev bes v svoji nemoči, je spomin, je drobec v mozaiku našega odpora in borbe za svobodo. To je obenem dediščina in velika odgovornost nas in vseh generacij za nami, da nikdar več ne smemo dopustiti, da bi izgubili to, kar je bilo priborjeno v zadnji vojni, kar je bilo ustvarjeno v dosedanjem povojnem obdobju . . .«, je ob koncu slavnostnega govora na svečanosti ob otvoritvi obnovljenega spomenika 40 talcem v sredo, 4. julija, dopoldne rekel republiški sekretar za ljudsko obrambo Martin Košir. Predstavniki družbenopolitičnega življenja kranjske občine, svojci padlih talcev in številni krajani so se na kraju, kjer so Nemci pred 40 leti ustrelili 40 talcev, udeležili svečanosti ob odkritju obnovljenega spomenika. Vsa leta po vojni namreč na spomeniku talcem, ki jih je okupator postrelil 24. januarja 1944, ni bilo imen padlih. Člani krajevne organizacije zveze združenj borcev NOV Šenčur so se lani zato odločili, da spomenik obnovijo in izpišejo tudi imena. Na svečanosti ob odkritju spomenika so v programu nastopili kranjski pihalni orkester, mešani pevski zbor Iskre in učenci osnovne šole Šenčur. Martin Košir, ki je pred svečanim odkritjem spomenika v "govoru obudil spomin na dogodke pred 40 leti, orisal današnja gospodarska in blokovska nasprotja v svetu, je še posebej opozoril na težave, s katerimi se danes srečujemo doma. Rekel je, da so določeni rezultati iz programa dolgoročne ekonomske stabilizacije že doseženi. Povečali smo izvoz in letos že zmanjšali primanjkljaj zunanje trgovinske bilance za 5 odstotkov. Povečali smo pokritost uvoza z izvozom. Vendar pa je problemov še precej. S težavami smo se srečevali in se bomo še, vendar jih bomo znali prebroditi. »Bitka, ki jo bijemo na ekonomskem področju, je dolgoročno gledano, sestavni del naših stalnih prizadevanj za ohranjanje temeljnih vrednot naše družbe, ki so bile priborjene v tako težkih časih. Takšno borbo vodimo že v vsem povojnem obdobju, spreminjajo se le vzroki in pogoji zanje, ne pa njihova vsebina . .. Ekonomski problemi, ki nas pestijo, niso nobena naša posebnost. Tudi stabilizacija ni naš izum. S temi problemi se danes srečujejo tudi gospodarsko najmočnejše države. Zato moramo ocenjevati naša gospodarska gibanja s prave strani. Saj življenja nikoli ne vrednotimo po tem, kako smo preživeli .en sam dan . . .,« je rekel Martin Košir. A. Žalar Učna ura samoupravljavcev Jeseniški klub samoupravljavcev je dobil posebno priznanje fl* srečanju samoupravljavcev v Skopju — 60 oblik dela letno Jfl Jesenice — Jeseniški klub samoupravljavcev je ob 27. juniju, srečanju jugoslovanskih samoupravljavcev v Skopju, med petimi posamezniki in klubi iz Slovenije prejel visoko priznanje. Na Jesenicah so klub ustanovili 1977. leta, tedaj, ko je bila v Sloveniji širša akcija za ustanovitev takih klubov. »Tedaj so ga ustanovili z namenom, da s svojim delom in aktiv- Težak položaj gradbeništva Položaj gradbeništva in industrije gradbenega materiala v celotni drža vi je v tem trenutku izredno težak. Gradbeni delavci ocenjujejo, da takšni1 krize ne pomnijo zadnjih de set let. Bazmere. v katerih so se zna sli gradbeniki, so posledice progra ma gospodarske stabilizacije, ki določa, da je t rima investicij'." spraviti v realne okviri1 in jih prilagoditi m<>/ nostim. GradbenlitVO je udeleženo pri uresničevanju investicij s 58 odstbt ki. Krčenj« investicij je torej povzročilo veliki težave v panogi. Sicer pa se gradbeniki srečujejo s težavami ze četrto leto zapored. Naročila bodo iz preteklih let ir. letos upadla kar za 40 odstotkov. TrenutAO je V gradbeništvu v drža vi okrog 200 tiSOČ delavcev, ki nima jo kaj delati. Njihov življenjski stati dard se znižuje. Lam je na primer 21 odstotkov od 730 tisoč zaposlenih v gradbeništvu zaslužilo manj kot 8 li soč dinarjev na mesec Načrtovanega zmanjšanja proiz vodnjo ne spremljajo ustrezni družbenoekonomski ukrepi. V reševanje težavnega položaja gradbeništva bi se morale vsekakor takoj vključiti banke, samoupravne interesne skupnosti in gospod.irska zbornica Dokler pa ne bo trajnejših rešitev na tem področju, teh pa za zdaj še ni vi deti, bi bili nedvomno potrebni čim prej ustrezni ukrepi na področju go spodarske politike, ki bi vsaj deloma olajšali težak položaj gradbenim or ganizacijam m tudi industriji grad benega materiala. A. Ž. nosijo omogoči samoupravljavcei11 lažje in boljše delo pri samoupra*' nem odločanju,« pravi tajnik klub1' Stanko Piciga. »Vsa dejavnost je p0' tekala na treh področjih: družben*'' političnem usposabljanju sam*' upravljavcev, izmenjavi izkušenj te' pomoči in svetovanju. Klub se s SVj* jo dejavnostjo, z obliko in met<>'»( dela vključuje v program si ndikal«"' in drugih družbenopolitičnih or£a nizacij. , I.etno ima klub 60 oblik dela. <*° klubskih pogovorov, posvetovali1 okroglih miz do javnih tribun in PT° davanj. Na novo smo uvedli deleg* sko uro in radijsko delegatsko šoj in dali večji poudarek področju da» tve po delu in rezultatih dela. hllu je organiziral za mlade samoup1^ vljavce solo o metodah samoupr* ■ noga in družbenopolitičnega dela, * jo ocenjujemo za uspešno po vsehi' in po številu mladih samoupravlja , cev!* Največ pozornosti smo lani poS%t, tili nagrajevanju po delu in re/ult* lih dela. Tako smo pripravili kv*' letne seminarje, delovnim organi** cijam ponudili strokovno pomoć, " ganizirali posvetovanja na temo "ll grajevanju poslovodnih delavčevi * /brali na posvetu o sporazumih gostinstvo in turizem ter trgovino« Kljub obsežnem delovanju k'u. , pa še vedno ostajajo podrocia, k1 Nenehno ' smo premalo aktivni £> a a «3 UktsnoviU'l|i Glata občinska konferenca SZOL Jesenice Kranj, Radovljica, škotja Loka in " *"* • Tržič — lzda|a Časopisno pod|et|e Glas Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik.......Kosnjek - Novinari Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dušan Humer. Helena Jelovf.an len Mencinger 5'.to|an Saje Darinka Seriej Marija Volčjak Cveto Zaplotnlk Andre| Zalar in Danica Zlebir — Fo-toreportei Franc Perdan — Tetinicni urednik Mar|an A|dovec - Oblikovalci Lo|ze Erjavec. Slavko Mam in Igor Kokal| Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljico) list izha|a od oktobra 1947 kot tednik od januarju 1958 kot poltednik. od |anuar|a 1960 trikrat tedensko od januar|a 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 p.i ob torkih in petkih Stavek TK Gorenjski tisk. tisk ZP ljudska pravica ljubljena Naslov uredništva in uprave lista Kranj. Mose Pi|Ade|a 1 - Tekoči račun pri SDK v Krnn|u »levil ka 51500-603-31999 — Telefoni direktor in glavni urednik 28 463 redakcija 21 860 odgovorni uiednik 21-835 tehnični urednik 21 835 komerciala pnpagand* lačunovodstvo 28 463 mali oglasi, naročnina 27-960 Oproščeno prometnega davka po prutoinem mnen|u 421 'i Naiočnlna za II pollet|« 585 din —. ,.. . i.....—r- treba razmišljati o področjih, na ■ j, torih hi aktivnost lahko prispeval'1 razreševanju družbene problem* ko ter vsebinskemu bogatenju Si,n\,. upi avnegu odločanja Temeljna loga kluba samoupravljavcev JC ' posrednu pove/av.i z združenim lom in obravnavanje tistih P1'0^ mov, s katerimi se delavci in upravljavci srečujejo pri vsak" Potok daje elektriko in hladilno vodo Jeseniška železarna že zdaj sama pokriva 10 odstotkov lastnih potreb po električni energiji — Potok Javornik prinaša elektriko in hladilno vodo za železarske obrate Jesenice — V jeseniški železarni so se odločili, da zajezijo potok Ju vornik za nizkotlačno hladilno vodo. ki jo potrebuje valjarna na Beli, obe- nem pa bo še kako prav prišla za električno omrežje. Proti Javorniškim rovtom. kjer bodo vodo zajezili, so se že začela prva Koristni posegi v naravo Vse se pričenja pri njivah in travnikih t kranjski občini načrtujejo, da bodo do konca stoletja uredili 30*5 hektarov planinskih pašnikov, izboljšali 300 hektarov kmetijske zemlje v ravnini, izsušili 888 hektarov ter zložili in ponovno razdelili 1665 hektarov zemljišč. Kranj — V kranjski občini, kjer so v preteklosti .nespametno ravnali z. obdelovalno zemljo, se zavedajo, da bodo srednjeročne in dolgoročne, nacrte v kmetijstvu uresničili le. če bo do zaustavili pozidavo najboljše jemlje in z. različnimi posegi izboljšali rodovitnost tal. V kmetijstvu se namreč vse začenja pri zemlji; čeprav v svetu in pri nas poznajo že umetne prehrambene izdelke, so polja in travniki še vedno naše največjo tovarne hrane. V občini nameravajo letos in prihodnje leto urediti 565 hektarov planinskih pašnikov: 305 hektarov krbavskih planin Kriška planina, Je-'•m'u. Koren in /voh. 38 hektarov K/K-ejeve planine na Jezerskem, 42 hektarov jezerskih planin Robci. Ža-Kradišce. Zavrata, Rakeževa planina .>n Jenkove trate. 72 hektarov pašnikov na Veliki in Mali Poljani ter na •lavorniku, 100 hektarov dolgih njiv n" Zaplati in osem haktarov na Mož-.lanci. V naslednjem srednjeročnem obdobju, med letoma 1985 in 1990, bodo agromelioracijska dela usmeri-11 v nižinsko območje, kjer bodo ure-* dili 100 hektarov travnikov in pašnikov, v naslednjem desetletju pa še 200 hektarov. Do konca tega stoletja naj bi izsušil vsa večja zamočvirjena zemljiška: letos in prihodnje leto l.r)0 hekta rov v vaseh od Kokrice do Golnika m 70 hektarov ob potoku Pšata na ^''kljanskem. v naslednjih petih le-j1'1 se nadaljnjih 338 hektarov na jSn, območju, v zadnjem desetletju pga stoletja pa 330 hektarov v Sra-k°vljah, Tatincu in na Beli. . Po uspešno izvedenih komasacijah v Z.ojah. na Suhi. Hov ki in v Pre dosljah ter v petih vaseh ob cesli Kranj—Jezersko bodo prihodnje !e to zložili in ponovno razdelili 425 hektarov izsušene zemlje v okolici Tenetiš in na Cerkljanskem. V na sled/ljem srednjeročnem dbodobju nameravajo manjše kose zemlji* združiti v večje v Naklem. Strahinju in v Podbrezjah. med letom 1999 in 2090 pa zložiti še 740 hektarov polj in travnikov na izsušenem področju na Beli, v Tatincu in v Srakovljah ter med cesto Kranj — Ljubljana in reko Savo. od Orehka do Podreče. Zadnja leta so pokazala, da ima kranjska občina poleg močvirnatih kmetijskih predelov tudi območja, kjer že manjša suša povzroča škodo na posevkih in trav inju. Na teh območjih bodo zgradili nama; alm si s.tem. Za začetek bodo poskusili na KŽK-jevih posestvih Žabnica in Hrastje, kjer imajo tudi najboljše možnosti za namakanje. Vodo bodo namreč črpali iz. zalog podtalnici-pod Sorskim poljem. Kranjska kmetijska zemljiška skupnost je za vse navedene, kmetij stvu koristne posege v naravo, ki jih v občini načrtujejo letos in prihod nje leto, že zagotovila denar. Za ureditev planin bo večino sredstev prispevala Zveza kmetijskih zemljiških skupnosti Slovenije, zu izsusitev m zlnžbo Zveza vodnih skupnosti Slovenije, ostalo pa bo primaknila kranjska zemljiška skupnost, ki je v minulih letih dobila 30 milijonov dinarjev kot odškodnino za 1 r>0 hekta rov polj, travnikov in gozdov, po katerih poteka (bodoča) gorenjska av tomobilska cesta. C. Zaplotnik gradbena dela. Zajeli bodo 12.000 ku bičnih metrov vode. ki se v javorni-ških rovtih že koristno uporablja za centralo. Prek turbine in po ceveh bo v novo eloktrojeklarno ter v obrate Bela pritekla nizkotlačna voda. Peltonova turbina z močjo 1260 kilovatov bo letno proizvedla 7 milijonov kilovatnih ur, ki bodo tako zmanjšale obremenitve javnega električnega omrežja za 9 kilovatnih ur na leto. V jeseniški železarni niso nikdar zanemarjali pomena hidrocentral in jih za lastne potrebe tudi dovolj zgradili. Tako imajo hidrocentralo v Zasipu z močjo 18 milijonov kilovatnih ur in druge manjše centrale, tako, da z lastnimi zmogljivostmi pokrijejo okoli 10 odstotkov, vseh potreb po električni energiji, skupaj s termoelektrarno pa 12 odstotkov. Skupna dobava in proizvodnja električne energije za žeiezarno pa znaša 366 milijonov kilovatnih ur letno. Nova hidrocentrala na Javorniku, za katero so izdelali projekte že pred leti in je leta 1982 veljala 220 milijonov dinarjev (vključno z vsemi cevovodi, priključki, zemljiščem, instalacijami), bo kmalu zgrajena, vendar bodo zaradi dolgih rokov morali počakati še na turbino, ki jo izdeluje ljubljanski Litostroj. Za avtomatiko bo poskrbela Iskra, za inštalacije Hi-dromontaža in jeseniški Gradbinec, medtem ko so z delovno organizacijo Rade Končar podpisali pogodbo za električno napeljavo. Potok Javornik bo tako zajezen dvakrat. Iz. zajetja Javorniških rovt bo voda po cevovodu pritekla na Pel-tonovo turbino, naprej pa bo pod nižjim pritiskom po ceveh odtekala kot hladilna voda v železarske obrate. Jez bo razmeroma majhen, vendar bodo zato koristi jeseniški industriji dvojne. Obenem pa sleherna lastna tovrstna naložba le razbremenjuje naše elektrogospodarstvo in zagotavlja stalno preskrbo. D. Sedej 1 Ljubečna Celje klinker keramične ploščice telefon (063) 25-800 Ponovno proučiti zakon o omejevanju porabe goriv Prihaja do nerazumnih zapletov Ponovno kaže proučiti zakon o omejevanju porabe diesel-skih goriv in motornega bencina ter izvzeti organizacije združenega dela, ki so povečale fizični obseg proizvodnje, predvsem pa tiste, ki so povečale izvoz, saj je prvenstvena naloga našega gospodarstva večja proizvodnja in izvoz Organizacije združenega dela imajo z zakonom omejimo porabo diosolskega goriva in motornega bencina. Razumemo današnje razmere, v se je lepo in prav. dokler gre za razumne omejitve. Toda žal prihaja tudi do nerazumnih zapletov. Zakon pa je do vseh enako strog, kršitelje čaka kazen, organizacijo združenega dela in odgovorno osebo. Ko se zavrti kaznovalno kolesje, sodnik na koncu izreče kazen, naj še tako razume razloge, zakaj je bila poraba goriva nad dovoljeno. Poglejmo si nekaj primerov na Gorenjskem, da bo stvar bolj jasna, da bomo razumeli, pred kako težkimi odločitvami so odgovorni v nekaterih organizacijah združenega dela - naj kršijo zakon ali ne? Dober primer je škofjeloški Alpotour. mednarodni in domači tovorni in avtobusni prevoznik. Že pri avtobusnem prometu imajo nemalo težav, saj se ljudje zaradi dragega bencina vse bolj odločajo za avtobuse. Gneča je v se večja, ljudje ostajajo celo na postajah in pripombe seveda dežujejo. Zaradi vse večjega izvoza našega gospodarstva je seveda treba na tuje prepeljati vse več blaga. Alpetourove prevozne zmogljivosti sedaj kar 60 odstotno zaposluje mednarodni prevoz. Da je izvoz resnično vse večji od uvoza pove tudi podatek, da tovornjakom na poti domov manjka 40 odstotkov tovora. Pri Alpetouru so lani v domačem prevozu kilometrino povečali za 1 odstotek, v mednarodnem pa za 11 odstotkov. Devizni priliv se jim je povečal kar za 182 odstotkov. Krepko so se torej vključili v izvoz in prepeljali na. tuje veliko blagu, kar je seveda v današnjih časih vredno velike pohvale. Toda pri tem so za milijon litrov pivkoračili dovoljeno porabo dieselskih goriv. Torej jih čaka kazen! Kazen za dobro opravljeno delo? Podobne probleme imajo tudi nekatere tovarne, ki veliko izvažajo. Denimo tržiški Peko in kranjska Planika, ki morata često zaradi naglice na'tuje prodan" čevlje tja tudi peljati. Težave imajo servisi, posebej škofjeloški LTH. ki je z. zakonom zavezan, da vzdržuje nekatere svoje izdelke v garancijskem roku in v življenjski dobi. To so predvsem izdelki, ki so namenjeni shranjevanju živil, krvne plazme v zdravstvu, proizvodnji v živilski industriji, zahtevnejše napravi" v JI.A. kar vse bi v primeru okvare povzročilo večjo materialno škodo. Še bi lahko naštevali tudi organizacije združenega dela živilske stroke, ki so bile zaradi pomanjkanja nekaterih vrst blaga prisiljene razvažati blago po razdelilnikih ali zaradi nenadno povečanih nakupov dodatno razvažati blago, s čimer so zajezili potrošniško mrzlico. Več goriva so porabile tudi nabavne in prodajne službe tistih organizacij združenega dela. ki so se spopadale s težavami pri oskrbi z iz-delavnim materialom, ki so povečevale proizvodnjo za izvoz. Da ne bi kršile zakona, so kupovale nove avtomobile in si tako zagotovile pravico do dodatnih količin bencina. Posluževali so se tudi drage sposoje vozil. Zakon je sicer letos iz. omejitev pri porabi dieselskih goriv sicer iz-v zel tiste organizacije združenega delu, ki se ukvarjajo s prevozom blaga in potnikov. Toda čakajo jih še kazni za lansko leto. ' Toda med kršitelji so tudi organizacije združenega dela, ki so znatno, tudi do 90 odstotkov povečale izvoz, mnoge tudi fizični obseg proizvodnje, kar seveda ni bilo mogoče brez dodatnih voženj. Na Gorenjskem so lani našteli 129 kršiteljev. Od tega jih je 20 dovoljeno količino prekoračilo za manj kot 200 litrov in torej ne bodo kaznovani. Več kot 30 kršiteljev je porabo povečalo za manj kot 20 odstotkov in so torej porabo kljub temu zmanjšali, vendar ne toliko kot je zahteval zakon. M. Volčjak na delovnem mestu Ženska z moškim poklicem Zinka Kurah, kolarka Več kot trideset let je ze, odkar so je Zinka Kuralt zapisala nenavadnemu poklicu kolarke. Takrat Poklic kolarja sicer ni bil nekaj Posebnega, prav gotovo pa je bilo nenavadno, da je to delo opravlja 'il ženska. »Ko sem končala prvi letnik gimnazije, se mi je ponesrečil brat, ki je bil že izučen kolar in je delal v domači delavnici. Domu So odločili, da moram prevzeti njegovo delo In s petnajstimi leti pni se vpisala na kolarsko šolo. F začetku mi je bilo težko, toda Kasneje sem se vdala v usodo. Pbrt je bila pri nas že tradicija. Mita 1005 je bila zgrajena delav 'Oca, v kateri delam še danes. S kCiarstvom seje preživljal ze moj stari ata, nato oče, brat in jaz.« , Ker ste bila edina ženska v šoli 111 kasneje v delavnici, ste gotovo slišali marsikatero besedo na Sv«»j račun? "Res |e, d i sem bila v soli s sa "bimi fanti, vendar so bili naši od nosi vedno prijateljski Tudi v de 'K'n< i S€ zato nisem pocutilu ["•"Mvredno. Vsi, ki so hodili v de-J*Vnico, so poznali nu-. položaj DO Dratovi smrti in zato niso veliko jPraševali o tem, zakaj sem v de 'jv'ii( i Včasih so me dvomlpvo 8 °dali, ko sem prenašala deske al1 delala za strojem Tudi nekaj opazk je bilo sprva Sedaj sem se delu z moškimi tako privadila, da se mi zdi, da tudi v privatnem življenju laže sodelujem z. njimi.« Delali ste tudi v tujini. Kakšne izkušnje ste prinesli od tam? I i ■ l.i 1960, ko smo pričeli gra diti hišo, sva z. možem odšla na Dansko. Tam sem dobila delo na stružnici m že prvi dan sem pre segla normo za 300 odstotkov. Za to, da sem se naučil.i hitro in do bro delati ima najvei zaslug oče, ki |e bil strog in nepopustljiv uči telj V domači delavnici sem dobi ta delovne navade, ki mi §e danes koristijo Ko sem se kasneje za poslila v Švici, sem delala v mi Barski delavnici. Na zahodu so ženske 20 odstotkov slabše placa ne za isto delo kot moški, meni pa io zaradi .uspehov1 Izenačili plačo / njimi. Leta 1971 smo se dokonč no vrnili domov in ponovno sem pričel.i z delom v domači delavni Kolarstvo pomeni predvsem izdelovanje kmečkega orodja, kmečkih vozov, tudi kočij. Tega dela danes ni več veliko? »Seveda je moje delo prilagoje no potrebam sedanjega tržišča. Zdaj večino delam za lesne tovarne, predvsem serije lesnih izdelkov, ki se tovarni, ne izplačajo. Delam tudi športno orodje, keglje, podstavke, telovadne kije. Včasih je bilo za posamične izdelke potrebno veliko ročnega dela, ki pa se danes ne izplača več. Tako le redko izdelujem posamične kose, ki pa so poživitev pri delu. Največ delam s stružnico. Če mi gre delo dobro od rok, delam ra da, včasih pa mi posame/ni'kosi tudi nagajajo. Res pa je, da veliko raje delam v delavnici kot pa okrog nabavljam material. Danes je tudi velikega pomena kupiti dober materijal, dober les, če bo češ narediti dober izdelek.« Delale sami ali imate morda pomočnike? »Čeprav je veliko dela. večino delani sama. Odkar je mož. v pokoju, mi tudi on priskoči na pomoč. Zaradi dela bi lahko vala delavca, vendar do sedaj še ni sem nasla pravega, saj ga je težko dobiti. Ko dobim od tovarne delo, ga je ponavadi treba hitro narediti, zato pogosto ni dovolj, da delam osem ur na dan. Za.-.lu žim pa toliko kolikor naredim.« Ste zadovoljni s svojim poklicem? »Danes mi ni žal, da sem se odločila za kolarko, saj je vsako delo podobno, ali vsaj moralo bi biti. Kolikor delaš, kolikor si spo soben, taksen uspeh unas. Le S pridnostjo in delom lahko napre dujes m si zadovoljen v svojem poklicu.« V. Primožič V Škofji Loki pripravili družbeni dogovor Gradnja malih vodnih elektrarn Čeprav ni povsem jasno financiranje, kaže izdelavo družbenega dogovora o pospeševanju obnove in gradnje malih vodnih elektrarn v škofjeloški občini pozdraviti — Prav bi bilo, da bi akcijo začeli tudi v drugih gorenjskih občinah Škotja Loka V Škofjeloški občini danes z lastnimi zmogljivostmi pridobijo le okoli 3.T) odstotkov potrebne električne energije. To je veliko manj kot bi jo lahko. Razvojni program malih vodnih elektrarn, ki ga je občinski izvršni svet sprejel mana lani. je pokazal, da je teoretično moč pridobiti približno 44 milijonov kilovatnih ur električne energije letno, kur je slaba polovica sedanje porabe. Pri tem pa niso bile uposte \ane vodni' zmogljivosti Poljanske. Selsko in skupne Sere. Za gradnjo malih vodnih elektrarn imajo torej v Škofjeloški občini veliko možnosti, tudi zanimanje zasebnikov ter nekaterih organizacij združenega dela je veliko Ustavlja pa se seveda ob že znanih problemih in težavah gradnje malih vodnih elektrarn, ne nazadnje tudi predvsem pri denarju, saj je lz.grad nju male vodne elektrarne dandanes dokaj draga, posebej zaradi t"ga, ker opreme zanje se ne izdelujejo serijsko. V škofjeloški občini so sedaj sestavili družbeni dogovor, s katerim se bodo številni dejavniki dogovorili, kako bodo pospeševali obnovo in gradnjo malih vodnih elektrarn na območju škofjeloške občine. Z njim so si zastavili cilj. da bi samooskrbo iz sedanjih 3.p odstotkov postopno povedih na vsaj 20 odstotkov. Namen dogovarjanja je tudi usklajeva nje interesov vodnega in energetske ga gospodarstva. Vsako leto sproti bodo sprejemali delovni program, udeleženci pa bodo pospeševanje gradnje malih elektrarn vključili v svoje plane. Pomembne naloge bo imel občinski izvršni svet. Zagotavljal bo sredstva za pridobivanje prostorske in tehnične dokumentacije, zagotavljal hitro reševanje vlog za gradnje malih vodnih elektrarn pri upravnih postopkih, prispeval k spremembi predpisom. k\ ovirajo gradnje malih vodnih elektrarn, zagotavljal spodbudno davčno politiko in drugo. Tudi vsi drugi udeleženci družbenega dogovora bodo prevzeli naloge na svojem področju dela. Med njimi je tudi Vodno gospodarsko podjetje Kranj in Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana, ki bosta prednostno zagotavljala podatke, potebne za gradnje malih vodnih elektrarn. Llektro Gorenjska in Llektro Ljubljana bosta odkupovala presežke pridobljene električne energije, nudila brezplačno strokovno pomoč in nadzor pri gradnjah, hitro izdajala soglasja za gradnje in drugo. Čeprav iz družbenega dogovora ni povsem jasno, kako bo potekalo financiranje, saj se bo tako kot doslej verjetno zatikalo pri tehnični dokumentaciji, je to vendarle korak naprej, ki naj bi ga posnemale tudi druge gorenjske občine. Po obilici besed, da bi na Gorenjskem lahko marsikateri potok in rečico izkoristili za pridobivanje električne energije in da bi jih lahko brez problemov postavili tarn, kjer so nekdaj jezovi že bili, je torej prva gorenjska občina sestavila dogovor, kako se bodo načrtno lotili gradnje malih vodnih elektrarn. M. Volčjak POPOTNI UTRINKI IZ KRAJEV NA PODROČJlf ŠKOFJELOŠKE OBČINE Črtomir Zoreč Nova postajališča v Kokri — Krajevna skupnost Kokra je že lansko leto začela graditi šest pokritih avtobusnih postajališč ob jezerski cesti. Do 22. julija, torej do krajevnega praznika KS Kokra, bodo postajališča pri Vogarju, Polana, pri Arnežu, Jurjevi most, v Leskovcu in Pol-šna dokončana, medtem ko se je pri sedmem postajališču na Fužinah zataknilo glede lokacije. KS Kokra sedaj skupaj z Gozdnim gospodar--stvom iz Kranja išče ustrezno rešitev. Postajališča so narejena v prijetnem alpskem slogu, v njih pa bo ob slabem vremenu našlo zavetje okoli 15 ljudi. Pri gradnji postajališč so krajani KS Kokra opravili veliko prostovoljnega dela, ves potreben les pa so prispevali okoliški kmetje, (-fp) Foto: F. Perdan Koliko zaslužijo Jeseničani Povprečni neto osebni dohodek na zaposlenega v jeseniški občini je lani znašal 18.200 dinarjev. Najvišji povprečni osebni dohodek 38.800 dinarjev so imeli v finančnih in drugih poslovnih dejavnostih, najnižjega v gostinstvu in turizmu s 15.300 dinarji. V kovinski dejavnosti so imeli najnižje dohodke v kovinski predelavi Kovinarja v višini 14.900 dinarjev, medtem ko je bil v železarni 19.300 dinarjev, v Kovino-servisu 17.000 dinarjev, Kovinski opremi Mojstrana 15.900 dinarjev in Kovinu Jesenice 15.900 dinarjev. V gostinski delovni organizaciji Gorenjka je znašal čisti osebni dohodek na zaposlenega 15.200 dinarjev, vključno z dodatki za nedeljsko delo in deljen delovni čas. Realni čisti osebni dohodek je bil tako 12.900 dinarjev ali 72 odstotkov povprečja slovenskega gospodarstva. Znatno pod povprečjem so bili tudi v domu upokojencev, kjer je znašal povprečni osebni dohodek 14.100 dinarjev. D. Sedej Ob 40-letnici brigad, ustanovljenih v Sovjetski zvezi 4. julija so se v Domžalah zbrali borci I. jugoslovanske pehotne brigade in II. tankovske brigade, ki sta bili ustanovljeni v Kolomni v Sovjetski zvezi. Odred narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, ki je bil ustanovljen 8. decembra 1943, je bil 12. marca 1944 preimenovan v I. jugoslovansko pehotno brigado. V njenem sestavu pa se je v začetku maja 1944 formirala samostojna tankovska enota, kasneje imenovana po komandantu bataljona »Rukavinov tankovski bataljon«. Ves čas od ustanovitve pa do konca julija 1944, ko je I. jugoslovanska pehotna brigada krenila proti Jugoslaviji, so se tanki-sti urli za borbo. Tem so se septem- bra pridružili še borci, ki so bili iz naših baz v Italiji poslani na šolanje v Sovjetsko zvezo. Tako je bila v začetku septembra v Kolomni ustanovljena II. tankovska brigada, v katero je bil vključen tudi samostojni Rukavinov tankovski bataljon. Od tu je bila brigada premeščena na urjenje v tankovski logor Tesničeskaja pri mestu Tula. V Kolomno pa so prihajali še novi borci in ustanovljena je bila tudi II. pehotna brigada. Prva brigada je pričela svojo bojno pot v sklopu enot Rdeče armade že v Romuniji in je 9. septembra 1944 skupaj z Rdečo armado prestopila jugoslovansko mejo pri Turn Se-verinu. Sodelovala je v bojih za osvo- Okoli tisoč litrov mleka dnevno bodo zabrezniški kmetje lahko shranili pod streho nove zbiralnice, ki sojo zgradili večinoma s prostovoljnim delom. — Foto: D. Sede j Mleko pod streho Zabrezniški kmetje so z udarniškim delom zgradili moderno zbiralnico za tisoč litrov mleka — Zdaj še-strojno lopo za kmetijske stroje Zabreznica — Lani oktobra je petdeset zabrezniških kmetov in polkmetov sklenilo, da sami postavijo zbiralnico mleka na vasi. Kmetijsko-živilski kombinat Kranj — kooperacija Radovljica je dala gradbeni material v vrednosti 100 tisoč dinarjev, iz sklada za intervencije v kmetijstvu skupščine občine Jesenice so dobili 300 tisoč dinarjev. Predračun za moderno zbiralnico za tisoč litrov mleka je znašal 900 tisoč dinarjev. Za zbiralnico mleka, ki je velikega pomena za vso žirovniško območje, so morali izdelati projekte. Tudi te so narisali sami, bili deležni razumevanja na občini in njihove strokovne pomoči. Nikjer se jim ni zataknilo, zato so s še večjo voljo in vnemo začeli z gradnjo. Sleherni član, ki je sodeloval pri gradnji, je prispeval simbolični znesek 500 dinarjev, s tem denarjem pa so nakupili drobni material. V zbiralnico mleka, ki je pri roki številnim kmetom žirovniškega območja, so vložili več kot tisoč udarniških ur. Že zdaj pa razmišljajo, da bi na podoben, udarniški način postavili strojno lopo. Kmetijski stroji, ki jih je na tem območju veliko, stojijo po šupah nezaščiteni. Prav bi prišla posebej strojni skupnosti tega območja. Poleg nje bi postavili še delavnico in jo opremili z najbolj nujni mi rezervnimi deli. Kmetijski stroji postajajo vedno dražji in kmetje nimajo toliko denarja, da bi jih lahko menjali vsaki dve leti. Precejšnja zasebna in družbena vrednost bi bila tako neprimerno bolje vzdrževana. Zabrezni.škim kmetom lahko verjamemo, da bodo poleg mleka tu di stroje spravili pod streho, kajti v tako kratkem času in brez vseh za-petljajev — razen sosedskih nevšečnosti — postaviti moderno zbiralnico, večmoma z udarniškim delom, je lahko le za zgled in nadaljnja spodbuda. D. Sedej boditev jugovzhodne Srbije. Posebno hude boje je bila za mesto Čačak in za Beograd. Nato je bila poslana na Sremsko fronto, kjer je zasedala obrambne položaje vse do aprila 1945. Druga pehotna brigada, ki je štela okrog 600 mož, je prispela v Beograd koncem decembra 1944, kjer so jo razformirali, borce te brigade pa razporedili po brigadah 5. krajiške divizije; skupaj s krajišniki so držali položaje na Sremski fronti. Druga tankovska brigada je koncem januarja 1945 v Tuli prevzela od Rdeče armade tanke T-34 in ostalo bojno opremo ter se po ešalonih pripeljala do Beograda. Od tu se je začela njena bojna pot na Sremsko fronto. Pri Rumi je bila dodeljena 21. Srbski diviziji in sodelovala pri preboju Sremske fronte skozi Srem, Slavonijo in Hrvaško vse do osvoboditve Zagreba, kjer je dočakala kapitulacijo Nemčije. Po končani paradi 9. maja v Zagrebu sfa I. pehotna in II. tankovska. brigada krenili proti Brežicam in naprej čez Štajersko ter preganjali Nemce in njihove kvizlinge skozi Celje in proti Koroški, preko Velenja do Šoštanja, od koder se je I. pehotna brigada vrnila v Celje, kjer je imela 15. maja slavje s parado, II. tankovska brigada pa je iz Celja krenila na zahod preko Trojan, Ljubljane v Trst, kjer je skupaj z drugimi enotami zaustavila pohod zavezniške armade proti Ljubljani. Le kratek čas smo držali Trst in Cono A, ko smo se morali umakniti v Cono B, od tu pa čez kakšnih deset dni na Notranjsko in preko Ljubljane v Domžale, Mengeš in Kamnik. To je tudi vzrok, da smo se ob 40-letnici ustanovitve obeh brigad spet srečali v Domžalah. Na kraju se v imenu borcev naše skupnosti zahvaljujem vodstvu skupščine občine Domžale za gostoljuben sprejem. Za odbor skupnosti borcev brigad, ustanovljenih v ZSSR Ivan Orehek-Janez. Planinski izlet na Kanin Kranj — Planinsko društvo iz Kranja prireja v nedeljo, 8. julija 1984, planinski izlet na Kanin. Udeleženci se bodo odpeljali ob 5. uri izpred kranjskega hotela Creina in pot nadaljevali prek Vršiča do Bovca, od koder se bodo povzpeli z gon-dolsko žičnico na pobočja Kanina. Naprej se bodo na goro odpravili peš; hodili bodo približno 4 ure. Ker je tura dokaj zahtevna, je zanjo po t robna dobra (zimska) oprema. Izlet bosta vodila Jože Trilar in Igor Kloar. Zanj se je moč prijaviti v društveni pisarni, kjer planinci vpla čajo tudi 400 dinarjev za stroške avtobusnega prevozu, prevoz z gondol sko žičnico pa stane 300 dinarjev. Iz letniki se bodo vrnili v Kranj predvi doma okrog 19. ure. (•S) Rojstna hiša dr. Gregorja Kreka v Četeni ravni (84. zapis) Kar prenaglo sem v prejšnjem napisu opravil s slavnim Četenct m ^ Gregorjem Krekom, resničnim vel-možem, ki ga je rodila skromna pod-blegoška vasica — Četena ravan — dne 8. marca 1840. SLAVIST — UČENJAK Zares revna je podoba kaj že (Četena ravan št. 8) v strmem bregu pod cerkvijo, ki pa je rodila svetovno uveljavljenega učenjaka-jezikoslovca, utemeljitelja slavistike na nemški graški univerzi. Znanstveni sloves si je Krek pridobil z obsežnim delom (kar 897 strani) Ein-leitung in die slawische Literatur-geschichte, ki je izšla v letu 1874 in nato še v letu 1887 v Gradcu. Delo kaže Krekovo ogromno razgledanost na področju zgodovine, jezika, etnografije, religije, mitologije in kulture Slovanov sploh. . Za doktorja Kreka je bilo znano, kako neomajen slovenski narodnjak je bil. Oblast ga je hote zapostavljala zaradi njegove zavednosti, kljub temu pa so ga mnoge evropske učene družbe in akademije izvolile za svojega člana. Bil je tudi deležen številnih priznanj in časti, ki gredo le najvišjim znanstvenikom. — Velja še to povedati, da je bil profesor Krek hkrati tudi nekak oče slovenskih vi-sokošolcev, ki so v njegovem času študirali v Gradcu. Ustanovil je zanje posebno podporno društvo in jim tako lajšal že kar prislovično bedo, s katero so se otepali tako na Dunaju kot v Gradcu naši nadarjeni kmečki fantje. Posebna Krekova ljubezen — že od mladih let — je veljala »nabiranju narodno-slovstvenega blaga«. To je, zapisovanju ljudskega izročila, ki še ni bilo objavljeno in se je zato sproti izgubljalo. V naši kulturni zgodovini je to delo imelo zares častno mesto. Z njim so se ukvarjali učeni in preprosti izobraženci skoro celo prejšnje stoletje, začenši s Prešernom in njegovim krogom (Andrej Smole, Emil Korvtko idr.). DEKLICA VOJAK Enega najlepših primerov bo gotovo prav, bolj natanko navesti. To je zapis pripovedne pesmi o Rozmanovi Alenčici. Dr. Gregor Krek jo je zapisal »kot jo je čul« na Češnjici pri Kropi. Prvič jo je objavil leta 1859 v Slovenskem glasniku. Zaradi dolžine, celotne pesnitve seveda ne morem povezati, zato navajam le kratko vsebino: Kmetu Rozmanu na Češnjici je cesarska oblast poslala pismo, da mora poslati enega od svojih sinov v vojake. Na nesrečo pa Rozman ni imel Sreeuujt' najstarejših krajanov Stra/.išea - Ob pm.-novanpi krajevnega praznika Stražišču so predstavniki H K povabili na tovunško srečanje vse krajane Stražišču, starejše od 7a let. Teh je v Stražišču 106, srečanja pa se /gj je udeležilo okoli SO. Najstarejša udeleženka srečanja, kolera je obenem tudi najstarejša prebira;;.a KS S t raž išče, je bila 9$ letna Albina Hodič, nujstun^ši udeleženec pa je bil H4 letni Franc Ko-nedič Vse navzoče sta pozdravila predsednica p K Francka Dolenc t* predsednik KK S/D/. Peter Josevski. \ kratkem kulturnem programu tO nastopili otroci VVZ Makse Ho .-man Tatjane, moški pevski zbor DPI) Svoboda iz Stražišču pa /<• najstarejšim krajanom :apel nekaj narodnih pesmi — (-fp) Foto: F. Perdan nobenega — le devet lepih hčera je imel. In tako se je odločila zala Alen-čica, najmlajša, da bo odšla k voja--kom, preoblečena v fanta. No, pri vojakih so najbrž slutili, da z »Rozmanovim soldatom« nekaj ni v redu in so Alenčico preizkušali na vse plati: če zna ravnati z orožjem, s konjem ipd. Seveda je deklic vse preizkušnje dobro prestal. Ko pa je »višji soldat« (t. j. častnik) zahteval, da gredo »v pare spat«, je Alenčica seve privolila, a da se ne bi izdala, je zahtevala: Če pa gremo, le pojmo, orožje med nama ležalo bo. Kdor mene skušal bo, orožje moje skušal bo. Ko pa se je smela na koncu hudih preizkušenj le razodeti, je snela kapico z glave, da sta ji po hrbtu padli kiti dve, o j kiti dve, kot gajžli dve. »Višji soldat« ji ponudi zdaj zakon, pa ga Alenčica zavrne: Jest pa zdaj domu bom šla, imam doma jest grunte tri, in tudi goršega, kakor si ti! Še to dodam: da ugledna Rozmanova domačija na Češnjici (št. 19) še stoji. Pri domačih pa že živi izročilo o starem Rozmanu, ki je imel kar devet hčera, a nobenega sinu. ZLATI OLTARJI Vpripovedi o četenski cerkvici sv. Brikcija, sem le bežno omenil »zlati oltar«. Ker Pa so zlati oltarji ena od mikavnihpo-sebnosti loškega območja, velja spregovoriti še besedo ali dve o tej resnični lepoti naše deželice. Zlati oltarji so umetnine starih kmečkih ali vsaj polkmečkih podo-barjev. Zlati zato, ker so pač »pozla-čeni«, bodisi z zlato bronzo, z zlatom v lističih ali kako drugače. Osnova je navadno lipov les, ki je tudi snov za kiparski okras (svetniške in angel' ske like). Posebnost teh oltarjev so rezljani stebriči (največkrat z motivom trte ali drugih ovijalk) in Pa množica svetniških kipcev in angel' skih glavic v kar več »nadstropjih*-Likovno bogastvo — prava paša za lepote željne kmečke oči, iskreno ve' rujoče. Zlato, barvitost, razkošje " le kdo od preprostih ljudi bi odmaknil pogled od te bogatije — posebno, če se nanjo usujejo sončni žarki alj pa obilna luč stoterih prižganih sveč-»Rojstvo« naših zlatih oltarjev }e bilo najčešče v letih 1650—1076. Naj; starejši so pač dražgoški zlati oltaff* (zdaj v loškem muzeju) iz leta 1628, drugi na območju občine Škofja L*0' ka so v Volči, na Križni gori, pri sv-Duhu, na Suhi idr. Z njimi pa se našajo tudi na dolenjski Muljavi, J Crngrobu, v Bitnjah, v Hrastju pri Kranju in še kje. Slikar krajine in portreta Letos praznuje 60-letnico življenja akademski slikar Albin Polajnar iz Bohinjske Bistrice — Ob pedagoškem delu in društveni dejavnosti ni popustila njegova umetniška ustvarjalnost — Za jubilej več retrospektivnih razstav Bohinjska Bistrica — Pred dnevi sem se ustavil v njegovi umetniški delavnici v hiši sredi starega dela Bohinjske Bistrice. Zmotil sem ga Pri pripravljanju okvirja za eno od komaj poslikanih platen. Za nekaj trenutkov je še podržal v rokah les, s katerim si je dal ravnokar nakaj opraviti, pa bolj zase kot meni poto-zd, da je pravi okvir težko najti. Ko 8a je odložil k vrsti slik, naslonjeni °1> stene ateljeja, pa je pojasnil, da Sre za njegov »izum«, okvir iz poseb-io obdelanih letev stare ograde, ki se najbolje poda podobi bohinjske krajine in izrazitem osebnem stilu umetnika. Zatem sva se ob navzočnosti živobarvnih slik in omamnega v°nja po svežih barvilih v mislih podala na njegovo doslej prehojeno umetniško pot. ^'jub šestdesetim letom, v katera je aprila letos vstopil Albin Polajnar, Vn° glasbeno umetnost, sem n-V*a' približati umetniški svet in v JWj spodbujati izrazno moč. Takrat deloval tudi kot dopisni član t ntr« za likovno vzgojo mladine ^Oslavije v Novem Sadu. H f?ni-e umetnika je prihod v n,° ni pomenil začetek odkrivanja (f^1 *Vl "ačina izraza okolice, v ka-tfV /'Vi,n Dopolnjeval s»mii tismeri-v franeoski fauvi/.em /. akademi- ja s jir BVois*vcnim pogledom na pokra-V()°' ^'iv °(' realizma prehajal v no-KM °'° kompozicije in barve, obo-m*?|*® 7 notranjo silo. Ta moj umetna ''raz je postal jasnejši in moč-JS| l»o letu 15)80, ko sem se odločil Razen tega stalno sodeluje na prireditvah Društva slovenskih likovnih umetnikov, povezuje se z jugoslovanskimi ustvarjalci pri razstavljanju del na temo NOB, zadnjih osem let pa se druži tudi v društvu Alpalik iz Bohinjske Bistrice. Vanj vliva od ustanovitve naprej svoje umetniške izkušnje in smisel za društveno dejavnost. »Če iztrgam pozabi nekaj vtisov z razstav,« našteva danes povsod znani bohinjski slikar, »moram ugotoviti, da sem ob njih marsikaj doživel. Najbolj prisrčna je bila moja prva razstava na kmečki praznik septembra 1945. leta v Bohinju, ki jo je ob potovanju po domačih krajih spremljalo vzvišeno vzdušje" svobode. Ena najpohvalnejših kritik me je presenetila na razstavi v italijanski Gorici 1970. leta, publika pa me posebno hvaležno sprejme na Jesenicah in v Beogradu. Od kupcev se rad spominjam umetnice iz Chicaga, ki jo je navdušilo »Usihajoče jezero« z moje razstave na Bledu, pa maturantov kranjske gomnazije, ki so 1972. leta zbrali svoje zadnje dinarje za 'Ledeno pomlad,; podarili so jo seveda svojemu profesorju, ki jim je ,zahla-dil' mladost.« Albin Polajnar je kljub šestdesetim letom, rojstni dan je praznoval aprila, poln vedrine in delovnega zaleta. Za svoj življenjski jubilej pripravlja samostojne razstave v Mariboru, Ljubljani in Radovljici, kjer bo Polajnarjev najljubši in najhvalež-nejši model pri portretiranju je sli-karjeva vnukinja Polona. Foto: S. Saje prikazal razvoj svoje umetniške dejavnosti v približno štirih desetletjih. Uspeh na teh razstavah mu bo poleg Linhartove plakete leta 1978 in Prešernove nagrade za Gorenjsko leta 19870 verjetno najdragocenejše priznanje za njegovo umetniško ustvarjanje. Le-to gotovo ne bo zamrlo, dokler bodo lahko poteze krepke roke sledile hotenju slikarjevega iskrivega duha. Stojan Saje Jože Volarič razstavlja na Hrvatskem Junija so v Krapinskih toplicah v Hrvatskem Zagorju odprli razstavo kiparskih del Jožeta Volariča iz Kranja. Razstava je zaradi materiala in tehnike (varjeno železo) zbudila pozornost pri tamkajšnjem občinstvu in v enaki meri tudi pri ljubiteljih naivnega kiparstva v Zagrebu. Ob tej priliki je dr. Antun Bauer, vodilni muzeolog na Hrvatskem, ustanovitelj glioptoteke in Jugoslovanskega muzejskega centra v Zagrebu ^er Mestne galerije v Vukovaru med drugim napisal: Že prvo srečanje z enim od del kiparja Jožeta Volariča je napravilo name tak vtis, da sem si okrog tega umetnika ustvaril žar, ki je rastel ob vsakem ponovnem srečanju z njim. Kipar oblikuje figure iz jekla s tako suverenostjo, da skoraj ne moremo verjeti, da more nekdo tako trdo snov s takšno lahkoto obvladati in iz nje oblikovati tako subtilne oblike. Material, tehnika in način oblikovanja se bistveno loči od običajnih in tradicionalnih oblik likovnega izražanja. Volarič oblikuje v jeklu tkanino, pleteno košaro, perje petelina, trenutne gibe figur . .. Nobenega dvoma ni, da takega obvladovanja form v jeklu ni sposoben noben naš kipar naivec. Impresivnost in moč učinka Volaričevih figur je intenzi-"vna in sugestivna. To sta obenem tisti komponenti, ki dajeta delom Jožeta Volariča osnovno vsebino in posebno vrednost. Glavni motiv Volaričevih del je človek, človek v trenutku njegove vsakdanje pojavnosti, v skupnosti, na katero je vezan, človek v trenutkih emotivnih ekscesov itd. Volarič suvereno obvlada figuro tudi v trenutkih njene največje razgibanosti ali ko jo združuje« v skupine. Ob vsem, kar nam je Jože Volarič predstavil v svojih figurah na razsta- vi v Krapinskih toplicah, nas dodatno bogati njegov »Reljef« kot kompozicija z množico miniaturnih figur, v kateri avtor impresivno in prepričljivo oblikuje izrazno moč mase. Osnovna vsebinska nota Volaričevih figur je veselje do življenja. V tem se spontano prekriva z vsebino, ki jo imajo dela njegove soproge, slikarke Zlate Volarič. Njene slike so polne veselja, igre, so sveže po vsebini in barvitosti kot tudi po subtilnih lirskih tonih. Razstava kiparja Jožeta Volariča je pomemben dogodek v naši sodobni likovni umetnosti, v naši sodobni naivi, v kateri predstavlja Jože Volarič močno in pomembno umetniško osebnost. Jožeta Volariča sprejemamo danes kot pomembnega protagonista v revitalizacijskih prizadevanjih naše naive. Objektivno oceno pomena kiparja Jožeta Volariča v naši sodobni naivi potrjuje tudi priznanje, ki ga je prejel na letošnjem 6. Majskem salonu naive v Zagrebu. Zbralo se je več kot 100 naših umetnikov naive s svojimi deli, med njimi je bilo 25 kiparjev. Jože Volarič je razstavil svojo plastiko »Moja mladost«, ki jo je žirija Večernjega lista ocenila kot najboljše razstavljeno kiparsko delo. Takšno oCeno smo pričakovali in nas ni presenetila.« Po zaključku razstave v Krapinskih toplicah bodo Volaričeve plastike prenesli v Mestno galerijo v Vukovaru. mNostojno umetniško delo.« Pni • kot Jhui'i('v likovni izraz temelji, jj: ^e /uP»s*d v enem od katalogov k q Sovi razstavi naš likovni kritik |£ e Avguštin, predvsem na barvi, ^tri V s''kur.H'vi barvitosti odmevajo r& °"hkovu notranja doživetja in Se,P°loženja, lahko delom iz šostdo-p,.; . 1,1 zgodnjih sedemdesetih let boL^0111" elemente barvnega sini ših'ZniU' Bezultat njegovih kasnoj Plat QnJ i1' vrsta nadrealističnih Ha »°n' k« bolj ali manj intenzivno q^Jujo še danes, vih ^ Pogledu na vsebino Polajnarje ga num postane takoj jasno, da nU?*Jko'j privlači krajina, zla-.ti bo w u 1,1 alpski svet okrog nje. Naj-*aht'° s''k;i v olju. Za predah od t<-pr ('Vf>o tehnike seže večkrat po iUn^r°sti risbi, s katero je upodobil 8ov ^P P°trete, najraje otroške. NJo-hU(, °ster dar opazovanja In ki,1.1Vm,ls'ii značaj pa se izražata v k_, * '"urah iz kmečkega življenja, ^n ohranja predvsem na steklu. (l()S|(Sv°i"n bogatim opusom del se je rK)st '•' Predstavil domači in tup jav Afl .'14 samostojnih razstavah. Recital v Glasbeni šoli Kranj Violinistka Vera Belič s pianistom Andrejem Jarcem * Po zaključku otvoritve junijskih razstav Gorenjskega muzeja v kranjski mestni hiši sta s priložnostnim nastopom violinistka VERA BELIČ in pianist ANDREJ JARC v dvorani kranjske Glasbene šole zaokrožila kulturno ponudbo minulega tedna. Na naravnost sramotno obiskanem recitalu pred vsega desetimi poslušalci sta umetnika izvedla zaokrožen repertoar glasbe 20. stoletja: igrala sta dela Prokofjeva, de Falle, Matičiča in Stravinskega. Poleg uvodne in tehtno najbolj zaokrožene Sonate v D-duru, op. 94 Sergeja Prokofjeva sta Beličeva in Jarc dala na minulem nastopu poudarek plesnim stavkom glasbene zapuščine 20. stoletja za violino in klavir: Španski ples M. de Falle in Ruski ples I. Stravinskega. Tukaj je temperamentna violinistka Vera Belič uporabila vse violinske registre, ki so ji ob Jarčevi spremljavi pomagali pričarati vso avtentičnost različnega karakterja plesnih stavkov. Po uvodni in umetniško še najbolje dognani interpretaciji štiristavčne Sonate S. Prokofjeva se je Beličeva z obema plesnima epizodama kar malce oddaljila od serioznega 20. stoletja z dognanim glasbenim in serioznim modernizmom, vendar je bil priložnostni nastop Dua Belič-Jarc prav z omenjenima plesnima vložkoma njuno najtehtnejše dejanje kranjskega nastopa. Tako nekako sta se umetnika z Matičičevim Air in Nocturne iz Treh skladb za violino in klavir (iz leta 1949) tudi s tem slovenskim prispevkom skladatelja, ki danes sicer živi in deluje v francoski prestolnici, poslovila od violinsko-klavirske literature 20. stol. ter z menjavo glasbenih karakterjev dosegla umetniške in izvenumetniške zahteve svojega nastopa. Škoda, da njun kar dovolj zaokroženi recital le ni privabil več publike, kar pa seveda tudi v Kranju postaja zadnje leto že skoraj pravilo; pa o tem kdaj drugič in ob drugačni priliki. FRANC KRIŽNAR Društvena in prodajna razstava Tržič — Društvo tržiških likovnih amaterjev bo tudi letos sodelovalo pri prireditvah ob občinskem prazniku. Tako kot v preteklih letih bodo pripravili društveno razstavo del v paviljonu NOB. Letos so akcijo razširili. S sodelovanjem Turističnega društva in Zveze kulturnih organizacij Tržič bodo pripravili tudi prodajno razstavo in sicer v izložbah trgovin in zasebnih obrtnikov. Vsak udeleženec bo* na prodajno razstavo lahko prinesel tri najnovejša dela, lahko seveda tudi manj. Dela bodo morala biti dokončno opremljena za razstavo. V ozadju naj avtorji napišejo svoj naslov, ime in priimek, naslov dela, tehniko in prodajno ceno. Vsak avtor bo prejel zaporedno številko, pritisnili bodo žig Turističnega društva Tržič in Društva tržiških likovnih amaterjev, na njej bo tudi prodajna cena. Turistično društvo bo tej ceni dodalo še svoj pribi-tek za organizacijo razstave. Likovna dela bodo v pisarni turističnega društva sprejemali do ponedeljka, 30. julija. Dela bodo v izložbah na ogled in prodajo od 1. do 10. avgusta. kulturni koledar JESENICE — V razstavnem salonu Dolik na Jesenicah razstavlja svoja dela Peter Jovanovič. Razstava bo odprta do 11. julija. KRANJ — V galeriji Mestne hiše v Kranju je odprta razstava del slikarja Konrada Kollerja. Razstava bo odprta do 22. julija. V Mali galeriji Mestne hiše v Kranju razstavlja svoja dela akademski slikar Boris Zaplatil Idriart festival na Bledu V okviru julijskih prireditev bo od 9. do 15. julija na Bledu zanimiv kulturni program. Prireditelja sta Idriart — Inštitut za razvoj medkulturnih odnosov skozi umetnosti v Ženevi in Prireditvena poslovalnica Festival Ljubljana. 9. julija ob 19.30 in 21. uri bo v cerkvi na otoku nastopil violinist Miha Pogačnik. 10. julija ob 20.30 v Festivalni dvorani nastop Zagrebškega godalnega kvarteta. 11. julija ob 20.30 v župnijski cerkvi nastop Lea Kramerja (orgle), v cerkvi na otoku ob 20.30 Slovenski kvintet trobil. 12. julija ob 20.30 v Festivalni dvorani nastop Mihe Pogačnika (violina) in Einarja Steena Nokle-berga (klavir). 13. julija ob 20.30 v Festivalni dvorani nastop Evritmičnega gledališča iz Miinchna, v cerkvi na otoku pa prav tako ob 20.30 nastop Andreja Grafena'uerja (gitara). 14. julija ob 20.30 v Festivalni dvorani Koncert slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica; solista Igor Ozim (violina) in Einar Steen Nokle-berg (klavir). 15. julija ob 16. uri v Festivalni dvorani koncert Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Milana Horvata; solist Miha Pogačnik (violina). Nonet, elektro ravnrjeno žele jo. 400 mm. 1983 Slikarski Ex tempore v Špetru Slovenov V Špetr»Slovenov ob Nadiži so sredi junija Organizirali slikarski Ex tempore, ki so se ga udeležili slikarji iz Avstrije, Italije in Slovenije. Vseh udeležencev je bilo več kot petdeset, tako, da je bil organizator tega slikarskega srečanja v veliki zadregi, kako razstaviti v Beneški galeriji v Špetru toliko del. Izbral je edini možni način: za razstavo, ki so jo odprli v soboto 30. junija, je izbral samo okoli trideset najboljših del. Zato tudi ni nič hudega, če so bile v edinem razstavnem prostoru sli ke obešene ena nad drugo in celo na tleh prislonjene na stene. Pro-blematičnejši je bil izbor del za razstavo, kajti žirija očitno ni vedno upoštevala le kvalitete, ampak je verjetno morala od te zahteve odstopati na račun nekih drugih zahtev. Na otvoritvi razstave so podelili tudi denarne nagrade in medalje. Prvo nagi ado je prejel slikar Franco Castantin, drugo sta si delila Zlato Gnezda in Branko Dre-konja, tretjo je prejel Josef Štefan in četrta je bila tudi razdeljena med Daniella Gasparinettija ter Sandro Marrini. Prvo častno medaljo in priznanje je dobil Edi Sever iz Škofje Loke, ostale pa so si prislužili: Sergio Pol, Sebastian Mode, Zdenko Krpan in Giovanni Karlich. Profesor Paolo Petričič je v pogovoru omenil, da bodo prihodnje leto imeli za razstavo lepše prostore, sicer ne v galeriji, ampak v prostorih šole. Dejal je še, da je njihova velika želja, da bi se Ex tempora v Špetru Slovenov udeleževali slikarji iz Slovenije v večjem številu. A. Pavlovec Barbara Kregat; dipl. ing. kozmetičarka in pcdikvrka Starostne spremembe Čepruv medicinska pedikura nudi potrebno nego za vse starostne skupine in nikakor ni privilegij starejše generacije, imamo v vsakdanji praksi več opravka s starejšimi ljudmi. Znano je, da je 80 odstotkov ljudi v civiliziranih d. žavah, ki imajo težave s poškodbami nog in da je med njimi tudi dosti mladih. Marsikdaj lahko nego opravimo bolj ah manj uspešno sami, dostikrat pa se zaradi nestrokovnega dela pojavijo težave. Starostne spremembe nog, ki so pri negi pomembne S staranjem čutil pride do spremembe živčnega sistema in prekrvavitve. Tudi vezno tkivo, ki se nahaja med organi, se stara, tako da se spreminja prilagajanje na pritisk. Vzrok prilagajanja v starosti je v zvezi z izgubo vode v tkivu ter s poslabšanjem prehranjevanja telesa. Tudi mnogo bolezni ima v starosti drugačne simptome — rane se počasneje celijo, zdravljenje po operacijah, zlomih traja dalj časa. Da bi ostali v starosti dolgo aktivni (umsko, fizično), moramo skrbeti za ohranitev vseh bioloških funkcij. Starostne spremembe kože Prvi znaki staranja kože v obliki gub m starostnih peg se pojavijo na obrazu, vratu in rokah, ker so ti deli najbolj izpostavljeni soncu oziroma svetlobi. Danes vemo, da stalni vpliv svetlobe na kožo povzroča nepovračljivo škodo in vidno staranje. Plasti kože postajajo tanjše in maščobno tkivo izginja. Tudi koža nog postaja vse tanjša in lažje ranljiva. Ker pojenjuje delovanje lojnic in znojnic, se s tem zmanjša odpornost kože. Ponavadi postane koža neelastična in suha. Medtem ko mnoge funkcije telesa nazadujejo, se povečuje proces poroženitve kože. Na površini se pojavijo luske. Na mestih, ki so izpostavljeni pritisku, nastanejo žulji in globoka kurja očesa, okrog pa je tanka atrofična koža. Stara koža je nagnjena k tvorbi bradavic, fibromov in materinih znamenj. Spremembe nohtov Povečan poroženitveni proces opazimo tudi na nohtih. Z leti postanejo močnejši, toda lomljivi in manj elastični. Pri poškodbah (pritisk, udarec) nastanejo ugodni pogoji za razvoj krhkih nohtov, kateri se odluščijo od posteljice. Tudi pri deformaciji nog, pri katerih palec močneje pritiska na podlago, se zaradi stalnega pritiska noht odebeli. Odebeljeni. in krhki nohti so posebno dobra podlaga za razvoj glivic. Tudi pri podedovanih in drugih anomalijah nog (Hallux valgus) so vrašČeni nohti dostikrat spremljajoči pojavi. Kurja očesa pa se rada pojavijo pod usloee-nimi nohti. Se nadaljuje NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Marcator DELIKATESNE NAMAZE s hrenom gorčico in papriko priporočamo k mesnim jedem in jedem na žaru. Naprodaj so v vseh živilskih trgovinah v :}70 mihlitrskih kozarčkih. Kamilica je eno od najboljših zdravil za ženske in otroke. Zdravilna moč. ki blaži bolečine in pomirja, premaga tiste hude krče z omedlevico, za katerimi trpe nosečnice, otročnice in mali otroci. Zaradi teh lastnosti je kamilica nepogrešljiva pri vseh živčnih pojavih, razdrazljivosti, preob-čutljivpsti, revmatizmu, notranjem nemiru, vihravosti, nespečnosti, duševni zdelanosti in preutrujenosti. Brez. kamilice si ni mogoče misliti zdravljenja katerekoli bolezni želodca ali črevesja, tako želodčnih krčev, vnetja vsaka kamilica ni dobra Neka naša bralka nas je opozorila, da ljudje trumoma nabirajo kamilice, ki rastejo na njivah med oljno repico in podobnim. Znano pa je, da kamilice, ki rastejo na njivah, ki so gnojene z umetnim gnojem, niso zdrave in uporabne. Poglejmo kaj pravi o kamilici angleški zeliščar Richard VVillfort. »Kamilica z. njiv je najbolj zdravilna. Ima največ kamili čnega olja. Z vedno bolj razširjenim gnojenjem z. umetnimi gnojili in s kemičnim zatiranjem plevela žitno kamilico iz. dneva v dan bolj iz-rinjajo. Prav za te kemične snovi je kamilica namreč občutljiva. Če kljub gnojilom in škropivom nekaj časa še zdrži na takih njivah, je za zdravljenje ne smemo nabirati, pa čeprav je sveža in lepo dišeča. Prizadeven zeliščar bo vedno poizvedel, ali je njiva, ki na njej rastejo kamilice, umetno gnojena oziroma ali je bila poškropljena zoper' plevel. Kamilica je malo zahtevna m uspeva tudi na revni zemlji, na prologih, ob poteh in na ledinah. Takšne kamilice so za zdravljenje manj vredne, lahko jih pa uporabljamo za kopeli. Copatarja — moja žena. hoče imeti vedno zadnjo besedo! se pritožuje Lojze prijatelju. — 'Ivoja je še dobra. Loj-. :e. moja pa hoče imeti tudi vse druqe! qa potolaži prijatelj. s- Kamilica cveti debelega črevesa, driske, vnetja tankega črevesa, želode ruga katarja oziroma vnetja že lodčne sluznice (gastritis), napenjanja, odvečne kisline, odpravljanja plinov in končno še zdravljenja težav z. ledvicami, jetri in žolčnikom. Če vodijo zadnje tri bolezni do črevesnih krčev, je prav, da poleg čaja uporabljamo še gorke vlažne obkladke. Zdravilni učinki kamilice pri zdravljenju želodca in črevesja ne bi bili popolni, če ne bi omenili še zdravilnega vpliva na želodčne in črevesne čire. Prav uživanje kami-ličnega čaja po požirkih večkrat ne učinkuje samo blažil-no, temveč tudi zdravilno. S čajem in dodatno še zunanje z gorkimi vlažnimi obkladki odpravimo bolečine in krče v mehurju ter skeleče uriniranje. Gorki vlažni obkladki so se prav dobro obnesli še pri natrganom ritniku in zlati žili, ki se nagiba k vnetju. Klinična dognanja so potrdila, da kamilica tako močno zavira in ubija klice, da se uklonijo celo gnojni izločki pri rakastem tkivu (karcinom) in da zoprn duh razpadajočega tkiva izgine. In še nekaj nasvetov iz ljudskega zdravilstva: Protinaste ude hitro pozdraviš, če jih natreš s kamiličnim oljem, zmešanim z žganjem, in jih nato zaviješ v toplo ruto. Kamilični zavrelek je odlično dristilo, omehča namreč še tako trd trebuh. Po umivanju, glave s kamiličnim zavrelkom se utrde možgani. Na rane in čire se sme deva-ti tudi stolčena ali zmečkana sveža rastlina. Ker kamilice mečijo, blažijo krče, odvajajo pline, ker mrt-vičijo bacile in preprečujejo vnetja, so v prid tudi bolni živini, pa naj bo to v obliki čaja ali dristila ali čistila za tvore in rane. nekaj, kar še niste poskusili Poljska juha z rumenjaki Potrebujemo: 7 di! svetlega pi\ a. 4 rumenjake. H do 10 dkg sladkorja. 2 do .1 nageljnove žbi-ce. cimet, vodo in prepraženo kruhpve kocke. Pivu dodamo 4 del vode. nageljnove zbice in malo cimeta in prevremb. V vrelo juho dodamo rumenjake, ki smo jih prej ste-pli skupaj s sladkorjem. Juho postrežemo s kockami kruha, ki smo jih prepražili na malce masla. Vinska juha Potrebujemo: 4 del suhega črnega vina, prav toliko vode. :) nageljnove žbice, cimet, skorjico limone ali pomaranče, 10 dkg sladkorja in kozarec sladke smetane. V emajlirano posodo damo vino, vodo. nageljnove žbice, cimet, limonino lupino in sladkor (če je vino bolj sladko, damo manj sladkorja). Pred serviranjem dodamo še sladko smetano. Kako živeti s sladkorno boleznijo? Nosečnost in sladkorna bolezen Nosečnost predstavlja za bolnico s sladkorno boleznijo stalno nevarnost za možne zapetljaje in poslabšanje stanja. Na drugi strani pa.sladkorna bolezen ogroža nosečnico in plod. Tudi porod sam je običajno težji zaradi nezrelosti in prekomerne rasti ploda. Zato mora nosečnica stalno in bolj pogosto na kontrolo sladkorne bolezni k diabetologu in na kontrole stanja nosečnosti h ginekologu. Ob dobrem predporodnem varstvu bo tudi porod manj tvegan. Vse bolnice s sladkorno boleznijo morajo roditi v porodnišnici, ki je sposobna odpraviti vse možne zapetljaje pri materi in otroku, nastale med in po porodu. Ni odveč napotek, da mora biti nosečnica s sladkorno boleznijo izjemno disciplinirana pri izpolnjevanju vseh navodil zdravnikov. Vozniška sposobnost bolnika s sladkorno boleznijo Ker sladkorna bolezen vpliva na vozniške sposobnosti, je treba voznika samega pa tudi druge udeležence v prometu zavarovati pred možnimi nesrečami.. Zato ustrezni predpisi prepovedujejo upravljanje vozila tistim voznikom — amaterjem, ki imajo popolnoma nestabilno in neurejeno sladkorno bolezen. Taka prepoved je več ali manj le začasna, ker je zapetljaj možno odpraviti, razen v kronični nepopravljivi obliki. Strožja pa so določila za poklicne voznike, ki smejo voziti le, če imajo urejeno sladkorno bolezen samo z dieto ali z jemanjem tablet. Inzulin torej izključuje možnost poklicnega udejstvova--nja voznika. Vozniki morajo na redne kontrole sladkorne bolezni. Z dieto imajo običajno težave zaradi terenskega dela in hranjenja izven domačega okolja. Voznik bi moral imeti vedno s seboj izkaznico diabetika, sladkor v kockah ali druge ogljikove hidrate, moral bi se ustaviti ob prvih znakih hipe in preprečiti napredovanje zapet-ljaja; nikoli ne bi smel začeti vožnje tešč in zaradi dietnega obroka hrane naj bi se ustavil najmanj na vsaki dve uri. Sladkorna bolezen in delovna sposobnost Praviloma je bolnik s sladkorno boleznijo, ki še nima takih posledic bolezni, ki bi ga resno ovirale pri delu, sposoben za vsako delo, vendar ob upoštevanju možnosti nastanka nenadnih zapetljajev, ki lahko povzročijo nesrečo. V prejšnjem odstavku ste prebrali o poklicnih voznikih, enako velja za upravljanje delovnih strojev in naprav, za delo na višini ali v globini. Bolnik s sladkorno boleznijo mora imeti med delom zagotovljeno dietno prehrano in čas za hranjenje na najmanj dve uri. Delo naj bo enakomerno in fizično ne pretežko. Duševno delo praviloma ne predstavlja nobene ovire za poklicno dejavnost sladkornih bolnikov. Skrajšano delo pride v poštev pri bolnikih s sladkorno boleznijo tedaj, ko je bolnik nesposoben za delo s polnim delovnim časom zaradi neozdravljivih zapetljajev. Težave z dietno prehrano je možno odpraviti tudi brez bolniškega staleža in skrajše-' vanj a delovenga časa. Samo hoteti je tre- !?a dr. Tone KOŠIR NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO V KINU Kar dva filma o junakih karateja bosta te dni prikazovana v kranjskih kinematografih. Prvi film LEOPARDOVA PANDŽA je bil posnet v llonc) Konqu. V njem nastopa sedaj že pokojni Bruce Lcc. B0-iuie se proti krivicam raznih vrst in na kraju, seveda, zmaguje Drugi fdm karate žanra pa je PING IN PONG Tudi ta je bd posnet v H ona Kongu. Gospodar dečka Ponga je umrl in zdaj tudi Iona Odhaja iz svoje planinske vasi. Prišel je v mesto, za katerega je slišal, da ie pravi raj. Vpal je, da se bo končno le otresel bede, v kateri je došleŽivel Toda Ponq hitro spozna, da mesto ne daje tistega, kar je pričakoval Ljudje so v njem zli in neusmiljeni. Pongu iv pe, da zasluzi kakšen dinar kot akrobat. Nekega dne se seznani s Pingom. prav tako siroto Toda Ping je zelo premeten. Potem ko ob neki priložnost, opijani Ponaa mu ukrade ves denar. A vendar na koncu Pmg in l ong ostaneta prijatelja, kajti čaka ju težka borba s sovražnim okoljem. Ameriški film URL/. ZLOBE pa je film, kakršnih si :climu vec /e zasedba glavnih vlog obeta dober film: Sallg Field je bila leta 1982 i: brana za igralko leta, Paul Neunian pa se je s to vlogo leta 19X1 pote goval za Oskarja. Zanimivo zgodbo prinaša, polno akcije in seveda tu di ljubezni. Nenadoma je izginil sindikalni funkcionar. Med osumljenci je tudi sin pokojnega mafijcu Galangerja, trgovca z alkoholom. Mlada novinarka, ki si želi hitro ustvariti kariero, prehiteva dogodke: neko jutro se ,na prvi strani časopisa pojavi slika Galangerja, kot krilca za izginotje sindikalista, čeprav ta dokazuj*-, da je nedolžen, bo težko dokazati nasprotno . . . Film je dobil leta 1982 posebno priznanje na festivalni- Berlinu. Režiser S. Polluck in Columbiu Pictures sta bila za ta film nagrajena, film pa je bil proglašen za film leta. j (j KINO KRANJ CENTER - 0. juliju: nem. barv. erot. komedija PATRU 7.-1 ob 16.. 18. in 20, uri, 7. juliju; nem. harv. erot. komedija PATRICIA ob 16., IS. m 20. uri, premiera hoiu/l:. barv. filma LEOPARDOVI KREMPLJI ob 22. uri, S. juliju: ume r. barv. film (l O VEK PAJEK PROTI ZMAJEM ob to. uri, honqk. barv. film LEOPARDOVI KREMPLJI ob 15. uri, nem. barv. erot. film PATRU IA ob 11. m 19. uri. prerinem amer. barv. akcij, drame BREZ ZlOBE ob 21. uri, 9. in W. juliju: fiongk. barv. film LEOPARDOV! KREMPLJI ob iv,.. is. m 20. uri, 11. juliju: danski barv. erot. film MOR NAR JI V POSTELJI ob tli., IS. ni 20. uri. 12. juliju: ital. barv. akcij, film ZAKAJ RAVNO MENI 00 10, IS. in 20. uri KRANJ STORŽlC - A juliju; amer. barv. akcij, film PIRANHA ob IS. in 20. uri, 7. juliju: a mer. barv. akcij, film DVA SUPER POUCAJA oh 16., IS. in 21). uri, S. juliju: meti. barv. krim. film PODGANI-. /. AS-IAITA ob N. m IS uri, amer. barv. komedija UMAZANA IGRA ob 16. in 20. uri, 9. juiju; franc. barv. komedija OROŽNIK PROTI MARSOVCEM ob 16., IS. n, 20. mi. 10. juliju: špan. barv. erot. film (ČRNKI. \IADAME ĆLGE ob ni. is. n, 20. uri, 11. in 12. juliju; hongk. barv. film l'l\G IX PONG ob 16.. IS. in 20. uri. TRŽIČ*-. 7. juliju; špan barv. film PRODAJALKA VIJOLIC ob 18. in 20. uri. premiera honkff, burv. karate filma ZMAJEVA K.RA SMRTI ob 22. uri, S. juliju; amer. barv. akcij, film DVA SUPER POLK AJA ob /.r>. in 17. uri. danski barv. erot. film MOR NAR.Il t' POSTELJI «b 19 uri, premiera hongk, barv filma RING IX PONG ob 21. uri, O. juliju; amer, barv. komedija UMAZANA IGRA ob IS. in 20. uri. 10. juliju: franc. barv. film OROŽNIKI PROTI MARSOVCEM ob IS. in 20. uri. II. juliju; ital hitrv. ni; n i film KOŽA ob is' in 20. uri, 12. juliju amer, barv. film OTOK SMRTI ob IS. m 20. uri KAMNIK DOM - 7. juliju: ur sir. barv. krim. film NENAVADEN ROP, ob IS. uri. franc. barv. erot. film lill.T LlS ob 20. uri, premiera amer. barv. filma ABSURD \ GROZLJIVI NOČI ob 22. uri, H. julija; amer. barv. film PEKU. V VESOLJU ob 17. in l.r>. uri. franc. barv. eroi. drama BILITIS ob 19. uri, premiera honqk. barv. filma /MAJEVA IGRA SMRTI II del ob 21. uri, i), juliju; špan. barv. film PRODA J Al K A VIJOLIC OJO IS. m 20. uri. 10 julija; anu-r. barv. film DVA SUPER 1'()l K AJA ob IS. in 20. uri. II. juliju; ital. barv. film ČRNI PIRATI ob 18. in 20. uri. 12. juliju: danski barv. erot. film MORNARJI \ POSTELJI ob is. in 20. uri DUPLICA — 7. juliju: amer. akcij, drama PRE/. /l.OBE ob 20. uri, H. juliju; amer. barv. srhlpvku ABSURD \ GROZLJIVI NOČI ob is. in 20. uri, 11. juliju; hongk. ban: film LEOPAR DOVl KREMPLJI ob 20. uri, 12. juliju; amer. barv. erot. komedija TORTI OBROK ob 20. uri JESENICE. RADIO - (i. juliju; amer barv. srhljivku OTOK SMRTI ob 17. in lil uri, premiera amer. batV. en>V komediji' TOPLI OBROK ob 21. uri. 7. in S. juliju; umer. barv. erot komedija TOPLI OBROK ob 17. in 19, Uri, 9. juliju; honq. barv. fin, l'IX(, IX PONG ob 17. in 19. uri, 10. juliju: danski barv. erot film MORNARJI V POSTELJI 60 17. m 19. uri, 11. juliju; amer. barv. pust. film LOV ti Si/ XJEA ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ - 6. julija, amer. barv. fant. film REKEL \' \'E soi.n ob is in 20, uri, 7. juliju, amer. barv. akcij, film PIRANHA ob IS. n, 20. uri. S. juliju; ital, barv. film ZAKAJ RAVNO MENI ob 16, m is. uri. špan barv ljub. drama C 'ARMEN I/ GRANADE ob 20. uri, 9, juliju; amer. barv film DVA SUPER POLI' ( AJA ob IS. in tO, ii'i. 10. juliju; hongk ban-, film PING IN PONG ob IS. in 20. uri. 12. juliju: amer barv i,',,,, ABSURD \ GROZLJIVI xo(l ob IS. n, 20. uri ADOVLIICA - 7. juliju; • film LETEČA TOLPA ob hungk I H. uri. amer. barv. film PSI vojne ob 20. ur,. S. juliju; amer. barv. film PSI vojne' Ob is. uri. amer. barv. film oficir in gentleman ob 20. uri, ft juliju; ital. harv. film pacifik banana ob 20, uri, HI. juliju: umer. barv. film psi vojne ob 20. uri, II. juliju; hongk. barv. film leteča tolpa ob 20. Uri, 12. juliju; umer. barv. film ( imerke ob 20. uri BLED — (i. juliju; jligosl. barv. film It Al.kan ekspres ob 20. uri, 7.juli* ju; jugosl. barv. film balkan ekspres ob is. uri. amer. barv. film OE1-( IR in gentlema x ob 20. uri, h. juliju: uiutl. barv. film zaklad v izgubljenem le l ali' ob is. uri. franc. barv. film sok ob 20. uri, i), juliju; hoiujk. barv. film leteča tolpa Ob 20. Uri, 10. juliju; hongk, barv. /i l m LETEČA TOLPA ob 20. uri; II- juliju; amer. barv. jilm PSI VOjNE.oib 20. uri BOHINJ — 7. juliju; fram barv. film šok ob 20. uri, 8. juliju; juqosl. barv. film balkan ekspres 00 18. n, 20. ur,. 12. juliju; amer. barv f,lm psi vojne ob 20. uri ŠKOl.IA LOKA SORA - ti. juliju: ital, barv. vojni film koža 00 18.30 ni 20.30, 7. in S. juliju; hongk- barv, film m Dir morilec ob 18.30 in 20.30, tO, in 11. juliju; šved barv erot-film /AKONSKo' potovanje na švedski način ob 18.30 in 20.30, 12. juliju; umer. icest. film ( jieven-xi v borbi za /ivi u.nj i ob 20.30 ŽELEZNIKI - ti. juliju; hongk. barv. film hudič morilec ob 20.30 7. juliju; ital barv. film koža 00 20.HO, S. juliju; ,runc barv. film UDI bankirji 'imajo Dl šo ob is.JO m 20.30, II. juliju; amer barv. film moje pesmi moje sanje ob 17.JO m 20. :w . POLJANE — ti. juliju; franc. barv komedija UDI bankirji imajo DCŠOiib '/ uri, 7. juliju; a mer barv film MOJE PISMI moje sanje ob 21. uri. S. juliju; u mer barv film MOJI pesmi moje sanje ob 18. in 21. uri, 10. juliju; amer. ircsi..film t III vi\.xi v borbi za življenji <>/> 21. uri m PETEK, 6. JULIJA 1984 TELEVIZIJA, RADIO, KRIŽANKA, BANKA SPOROČA 7. STRAN GLAS TELEVIZIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA SOBOTA. 7. 7. 16.30 Poročila 16.35 Zgodbe o Poluhcu: Kuko je Pol-uhoc premagal stepnega volka - 1(5.50 Zgodbe iz Ne-pričavo, otroška serija TV Beograd - 17.20 Modrost telesa: Krvne vezi, angleška dokumentarna serija 18.10 Ženska za pultom, češkoslovaška nadaljevanka -18.55 Čudeži narave: Ameriški los, kanadska poljudnoznanstvena serija' - 20.00 Mali Fauss in veliki Hal-sey, ameriški film - 21.40 Zrcalo tedna - 22.00 Animirani film - 22.15 Split '84 -festival zabavne glasbe -23.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 16.10 Dekle, jugoslovanski film - 17.40 Deček in violina, jugoslovanski film -19-00 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 J-Nični pevci, zabavnoglas-°ena oddaja - 20.30 Feljton " 21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota - 21.45 Ken-f*e1 30-24 80 I/ ghsbone skrinje - 00.05-4.30 Nočni program glasba (iz studia radia Koper) kumenttiina oddaja - 21.40 I'Uročita 21.45 Jazz iz stu-dia 22.30 Branje (do 23.00) TV Zagreb I. program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18 15 Pisani avtobus - 18.45 Catherine Ribeiro. zabavno glasbena oddaja TV Ljubljana - 19.30 TV dnevnik -20.00 Teme in dileme, notranje politična oddaja -20.50 Žrebanje lota - 20.55 Slovesna otvoritev dubrov-niških poletnih prireditev, prenos - 21.35 Živeli so ponoči, ameriški film - 23.05 TV dnevnik SREDA. 11. 7. 18.25 Poročila - 18.30 Ciciban, dober dan: Na Rožniku - 18.45 Mozaik kratkega filma: Sovraštvo, bolgarski; Lovska sezona, sovjetski: Ponoči, švedski - 20.00 35 mm — filmska delavnica ob ameriškem risanem filmu Maček Fritz - 22.00 TV dnevnik II Oddajniki II TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Gusarji kapitana Kavlja, otroška -serija -18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasba, ki jo imate radi -21.05 Poročila - 21.10 Oddaja resne glasbe - 21.30 Du-brovniške poletne prireditve 84 — L. Matačič: Konfrontacije, prenos koncerta Zagrebške filharmonije TV Zagreb I program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Gusarji kapitana Kavlja - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Filmski večer: Festivali fantastike v Evropi — Tretji ključ, jugoslovanski film - 22.30 TV dnevnik ČETRTEK, 12. 7. 18.00 Poročila - 18.05 Zugo in njegova senca, II del predstave Slovenskega mladinskega gledališča -18.50 Želeli ste, poglejte, zabavno poučna serija - 20.00 Lov za zakladom: Sigirija (Šri Lanka), kviz francoske TV - 21.00 R. Castellani: Življenje Verdija, italijanska nadaljevanka - 22.15 TV dnevnik II - 22.30 Retrospektiva domače TV drame - S. Jenko: Jeperški učitelj Oddajniki II TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Junaški rod, otroška serija TV Skopje -18.45 Mali, veliki svet, dokumentarno zabavna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Umetniški večer — G. Ste-fanovski: HI-FI, predstava Narodnega pozorišta iz Le-skovca 21.20 Poročila -21.25 Dosti je narejenega, glasbena oddaja TV Zagreb l program: 17.50 Videostrani - 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar -18.15 Junaški rod - 18.45 Mali. veliki svet - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Politični magazin - 21.05 Krogena zona, humoristična serija -22.05 TV dnevnik PETEK, 13. 7. 18.10 Poročila - 18.15 Domači ansambli: Ansambel Vili-ja Petriča - 18.45 Trnov grad, madžarska otroška nadaljevanka - 20.00 Modrost telesa, angleška dokumentarna serija - 20.55 Ne prezrite - 21.10 Marlo-we, angleška nanizanka -22.00 TV dnevnik II - 22.15 Zmedeni bolničar, ameriški film Oddajniki II TV mreže: 17.40 Test - 17.55 TV dnevnik - 18.15 Avtogrami, otroška serija TV Skopje - 18.45 Zabavno glasbena oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Glasbeni magazin - 20.45 Poročila - 20.50 Krleža v video medijih: Gledališče na ekranu — Legenda, dokumentarna serija - 21.45 Nočni kino: Trinajsti julij, jugoslovanski film (do 23.25) IV Zagreb I. program: 15.50 Videostrani - 16.00 Poletno popoldne: Gore sveta, dokumentarna serija 17.05 Rob Roy, serijski film - 18 00 Poročila - 18.05 TV koledar 18.15 Avtogrami, otroška serija TV Skopje 18 45 Zabavno glasbena od duju — »Mostarske kiše 19.30 TV dnevnik 20.00 Derrik. serijski film - 21.05 Zabavno glasbena oddaja 21 50 TV dm vmk - 22,05 Kultura srca Opomba Becej - Balkan sko prvenstvo v vaterpolu naša alpska smučarka Članica prvi ekipe sicer pa se kii KM a doma 12 ljubljane on PRMM za elektr krmiljenje el tokov filoz nazor oaje človek -me rilo vseh stvari- veuka tekoča voda UAKfc&on kralj in vojskovo dja sin filipa kamen z vdolbeno PODOBC SLOV VIROLOG (MIHAI gkdozem okrasna rastlina slap' poc okreš uem JuTucvo FR IME BEL6U MESTA AALST RIŽEVO ŽGANJE ST tTALU POPEVKAR iBOBbV PRITOK OONAVE NA MADŽARSKEM AVSTR KOM POMST GOTTFRIEDl LETALIŠČE PR! BLEDU ■cm si epira POLNI STIK PBl VERZIH fmmc rianta -filozofije eksistence- znamka čeških avtomobilov SLADKO VODNA RBA Čistina v gozdu golicava Rešitev nagradne križanke z dne 29. junija: vladar, ragada. Adonis, Igor. NT, voz, lapa. lizika, emu, Hoidis, tir, LM, skorja. OI. O Neal, kneštvo. ritina, Ge. Asen. Rtanj. strip, alge, Gilbert, hotel Bor, njasa, Sa. Prejeli smo 129 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Ivanka Hvalica, Tržič. Cankarjeva 13, 2. nagrado (150 din) prejme Janez Ravnik, ml. Slap 6, Tržič. 3. nagrado (100 din) prejme Iva Slapar, Kranj. Koroška 14. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradnih križank pošljite do 11. julija do 9. ure na nstov: ČP Glas Kranj. Moša Pijade 1 - z. oznako Nagradna križanka, t. nagrada 250 din. 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. S 1. JULIJEM VIŠJE OBRESTNE MERE ZA DINARSKE HRANILNE VLOGE letna obrestna mera 34 % za v,09e (naJmani 20.000. vezane nad 3 mesece 39% 42% din! za vloge, vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev Obrestne mere za vezane devizne hranilne vloge so nespremenjene: 9% 11 % 12,5% za vloge, vezane nad 12 mesecev za vloge, vezane nad 24 mesecev za vloge, vezane nad 36 mesecev ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske 8. STRAN PETEK, 6. JULIJA 1984 REPORTAŽA Zemeljski plin vse bolj nadomešča naftna goriva Slovenski plinovod stopa v sedmo leto obratovanja. Zemeljski plin iz Sovjetske zveze je lani pomenil že 13 odstotkov porabljene energije v Sloveniji. Letos bo približno 900 milijonov kubičnih metrov klirinškega plina nadomestilo uvoz 736 tisoč ton naftnih derivatov, večino na konvertibilne dolarje. PREDNOSTI PLINA Uporaba zemeljskega plina ima vrsto prednosti, ki jih lahko opišemo kot tehnološke, ekološke in zunanjetrgovinske. S plinom je lepo ravnati, pravijo njegovi uporabniki, njegova dobava je zanesljiva. Poleg tega so z uporabo plina tehnoloških postopkih izboljšali kakovost izdelkov v železarski in opekarski industriji, v cementarnah in drugod. Plin ne onesnažuje okolja. Izračunali so, da bi bil lani z. uporabo 557 tisoč ton kurilne- ga olja zrak 1578 krat bolj pož-veplan. če ne bi kurilnega olja zamenjal plin. Še vedno pa je lani uporaba 660 tisoč ton kurilnega olja v ozračje spostila okoli 31 tisoč ton žveplovega dioksida. K dokaj hitri zamenjavi naftnih goriv z zemeljskim pli nom je krepko prispevala usmeritev naše zunanjetrgovinske bilance. Za naftna goriva je treba odšteti zelene dolarje, ki nam jih seveda primanjkuje. Poraba tekočih goriv se je od leta 1980 zmanjšala od okrog 988 tisoč ton na lanskih 541 tisoč ton, v največji meri prav na račun uvoza plina za klirinške dolarje. Poraba plina se je v tem razdob- ju povečala od 513 milijonov kubičnih metrov na 794 milijonov kubičnih metrov lani. Za letos pa plinarji računajo, da bi morali brez. približno 900 milijonov kubičnih metrov plina iz Sovjetske zveze zagotoviti iz uvoza kar 736 tisoč ton naftnih derivatov, večino za konvertibilne dolarje. Čeprav se narava spreminja, jo je treba varovati Srnjakov ni več na »fratah« Franc Skumavee je vse življenje skrbel za lovski revir Lovske družine Dovje-Mojstrana — Manj hrupa in strupenih snovi, ko obiskujemo naravo ^ Dovje — Danes 70-letni Franc Skumavee z Dovjega je bil vsa delovna leta do upokojitve lovski čuvaj v revirju lovske družine Dovje-Mojstrana. Že tedaj, ko so bili gozdni revirji v zakupu veleposestnikov in gospode, je hodil na »jago« in obenem skrbno čuval gozdove, ki so mu bili zaupani. Po vojni, leta 1948, je postal čuvaj družine in bil leto in dan v gozdovih. »Vedno sem si mislil takole,« pravi Franc Skumavee, »če tako lepo zaslužim, je moja prva dolžnost, da dobro delam. Želel sem si, da bi se moji otroci česa izučili in da ne bi imeli taksne mladosti, ki sem jo imel sam. Po svojih najboljših močeh sem v gozdovih opravljal vsa dela, ki jih je za lovskega čuvaja kar precej: vsa melišča sem pokopal, krmil, popravljal steze, vodil evidenco o staležu divjadi sleherni dan, tako, da smo skupaj z lovci lahko določati odstrele. Hudo mi je bilo tedaj, ko se je v revirju naselila bolezen od slepote, slinavke, parklje-vosti do garjavosti gamsov. Danes sem vesel, da se v ranem jutru že prikaže skupina zdravih gamsov, kajti žival je v letih najhujše razširjenosti garjavosti zelo trpela. I Vsi lovci smo za to, da se narava ohrani in zato pozdravljamo Triglavski narodni park. Mene osebno najbolj moti, ko obiskovalci narave z avtomobili vozijo v gozdove svoje domače živali, pse, ki se podijo in preganjajo divjad. Včasih je bilo neprimerno bolj mirno, tudi piknikov sredi gozdov ni bilo, ne razgrajanja in divjanja. Danes pa se dogajajo različne stvari, ki zaščiti in varstvu narave niso v prid in rušijo ravnotežje. Časi se že tako in tako hudo spreminjajo, z njimi narava. Več vzrokov je, da divji petelin redkokdaj zapoje kot nekoč in da se srnjaki skoraj ne pokažejo več na »fratah«. Ne gre za to, da bi bil odstrel večji, bolj zato, ker divjad pogine zaradi umetnih snovi, ki jih puščajo neodgovorni obiskovalci po gozdovih. Petelina odganja hrup, srnjaki pa se bolj »drže« na rovtih. tam, kjer je več paše. Zdaj gozdarji ne sekajo več tako kot nekoč, les se bolj prebira in enkratno lepih prizorov, ko si zagledal skupino gamsov na poseki, skoraj ni več.« Skumavčov Frone, ki ga dobro poznajo vsi lovci, še posebej pa nekdanji »raub-sic i . je vedno slovel kot izjemno dober lovski gospodar, pošten do, svojega deda. Divjih lovcev, pravi, ni bilo toliko; če pa je, kjerkoli je Že bil, slišal strel, je nemu doma pograbil puško in nahrbtnik m bil sposoben ca kati ves ilan do večera, da se »ruubšic pokaže. Velika Skumavčeva /.a sluga je prav v tem, da je vzorno skrbel za revir, ki so mu ga zaupali. Sam o tem ne govori, povedo pa drugi, da so Skumavčov revir če sto dajali ?m /glod drugim, ki so vneuiarno skrbeli za div 'jad. V danasniem času, ko je z.i nek.ihte mlajše lovce članstvo v lovski družini le moda In nimajo domala ni kakršnega odnosa do divjadi in narave nasploh, ko rušijo ugled družin, plačujejo ure, ki In jih morali opravi ti v gozdu, bi bili vsi skupa] hudimutio veseli, ko bi več mladih krenilo po Skumav iy\ h stopiniah. Lovstvo ni le pu-sk i in odstrel, temveč tudi, vsa tista opravila in pi.', ezaiiosi z naravo, ki |o |t< imel \ sn u ni » delanjih Ki .mi Sk.mi.e ei eden 'i ' med najboljših lovskih čil vujev gi 'i u !»■'-..r. ske doline. 1), Sedel POLOVICO PLINA ZA OGREVANJE Naša energetska politika vse bolj poudarja racionalen odnos do energije. To pomeni tudi nadaljnje preusmerjanje od dražje nafte na hitrejšo rast porabe premoga, elektrike in plina ter spremembo v strukturi porabe energije. Nedopustno je, da se je kar polovica danes porabi za ogrevanje. Na drugi strani se oglašajo gospodarstveniki, ki pravijo, da uporaba plina ni primerna za velike porabnike energije, na posamezen izdelek seveda. Zemeljski plin je na primer se enkrat dražji od premoga in kjer pri tehnološkimi postopku porabijo veliko energiji1, se zastavlja vprašanje, kakšna bo končna cena izdelka in s tem konkurenčna sposobnost na tujem. Izračunana cena zemeljskega plina za lotos znaša 30,25 dinarjev /a kubični me ter. Zadnja decembrska po dražitev je dvignila ceno plina na 27.3 dinarje Podražitev ph na torej letos lahko pričakuje mo. napovedujejo jo julija in PLINOVOD DOGRAJEN, ZANIMANJE ZA PRIKLJUČITEV VELIKO De d!oč .et let sk ujah •sf li ininev a oil skupne ve za izgradnjo sloven plinovoda. Štiri leta so priprave m izgradnja t plinov od /e 001 atu je. prestal je poskusno delo Da nos ie naložba tudi uradno ze zaključena. Veljala je 1 nuli jarde dinarjev Združba upoi .Umikov zemeljskega plina \' Sloveniji inia danes 81» članu . med RJI mi je lili v ei jih industrijskih pni abtiikov I >o kotu ti leta 108(1 nai bi se njdiovo sievilo povećalo na 102. Zanimati je za priključitev na plinovod : vedno veliko. \'a (ioioui so se letos ZO pl ikljlK lli bu/na tkalnica m Peko tei Tekstilindus Kiani. delu so Kranjske ope ( iolell|ka i/ 1 .ese. Sukm pu ' in I'.lan iz P>eguti|. 1 nje lelo se bi «lo pnkljui ile sk|ol jeloske tov urne Spoinl i di bodo zaceli V gradnjo pt i k 111 uka pl i nov i nla. deli < l)o do kon« ali kom eni leta Leta 11186,1)0 v plmovodsko onil'e,'|e V stopili) se '.! 1 novih |ji' i a b n i k o. i e jim ho uspelo žHčhilov iti dodatne dobavV pij PLIN IZ ALŽIRIJE skem Bom Tržit Sledi utrne, iz Za nhod manje zanj, kakor tudi računica Petrolove delovne organizacije Zemeljski plin, da bi bilo poslovanjhe rentabilnejše, če bi bile dobave večje in slovenski plinovod polno izkoriščen. Sedaj je skorajda polno izkoriščen le vzhodni krak, po katerem prihaja plin iz Sovjetske zveze, proste zmogljivosti pa ima zahodni krak, ki se začne pri Novi Gorici. Plin bi torej lahko pripeljali iz zahoda, pri čemer prihaja v poštev več možnosti, s Severnega morja, z Nizozemske, največ pa smo doslej slišali o plinu iz Alžirije. V zahodni Evropi tačas spet prihaja do večjih plinovodskih premikov, v katere bi se lahko vključil tudi slovenski plinovod. Odločitev je nujna že danes, saj takšni aranžmaji trajajo šest let. Če bomo priložnost zamudili, bomo morali dolgo čakati nanjo. USTAVLJA SE OB DENARJU Vse se seveda ustavlja ob denarju, ki ga imamo v teh le tih malo. Vse naložbe v nadaljnji razvoj m širitev plinovod-skega sistema bi po današnjih Ocenah veljale li milijard di tiarjev. Vanjo je vključena povezava z. dali jamskim plino-vodskim sistemom, kar bi odprlo pot alžirskemu plinu, nadalje izgradnja novih pri ključkov. načrtujejo tudi iz gradnjo podzemnega sF ča, saj ima Petrol sedaj V enakomernih dobav in v komerne porabe zakiC skladišče v Avstriji. |j M. Volfi k fn )t "ti ' &l ■ n P< «f< i >■■ d tU travel s pherei - ^ k E jI iv Mojstrovine izpod dleta j I^Up sne/nobelih ostril/kov na ■Mn na mizi. ob leseni tiguri, odlo-dleto so pričali, da je bil moj P" še urav kar tu. sredi oblikovanju. Ph'urjanja. Na kratkem čokatem "Stavku je stal kolar, dobi*' pol me p Visoka figura: prikupen mo/ukur j**rki, s kapo s ščitkom. z lesenim wlivom v rokah, s katerim tolče po fodu lesenega kolesu na tnalu. Ko-r1'!' i/umirajo. Kje še najdeš koga. P !>i izdeloval lesena kolesa? Vse je F^ila industrija, kovina. Bilo pa i" jo včasih po (Gorenjskem veliko. p*ju vozovi so bili potrebni. Vsaka r^etija je morala imeti vsaj par. Pi-#ani iz. Radovljice so bili kolar j i in v IPornirv na njihov rod koLarjev so l^šen kipec naročili pri mojstru f^'ku. Kdo bi ga lahko vernoje iz.de-? *°t prav on? Staro sliko, na kateri J^d tak, kot je bil v delavnici, z. !°'girn predpasnikom in kolesom v P*l> so mu prinesli. Naj naredi kaj Udobnega, so mu naročili. In ko glo-mrr\ lesenemu kolurju v obraz, je a^fnu na sliki podoben v košate bril,' v široko dobrodušno lice. Prav na je kapa in tudi vsaka gubica Mojstrovina izpod t j^Predpasniku •,\S(-ga so »krive« jaslice. Jaslice, ki s mali Janezek vsako veliko noč * P*1' z domače Češnjice pri Podnar-Materjo gledat v kroparsko "cer-?5n i- ^cPe ovčke in pastirčke so Kjj^tam. Neki Kropar jih je nare-I'' f^i materi je izprosil, da je nekoč uf^Pilči za domov dve figurici. Mikalo L 'e. da bi se tudi sam poskusil v re-ilći; nJti. A kmalu je spoznal, da samo p0t ni dovolj. S štirinajstimi leti se je šel učit k Misicu v Kranj za puskurja Tam. kjer ima danes Alpinn trgov imi, so imeli delavnico. \i bilo po njegovi želji. Rajo bi bil graver. Nav dusev ale so ga gravuri' na starih urah. na puškinih kopitih. A ni mu bilo dano. Včasih, pošihtu. ko so vajenci pospravljali delavnico, si je skrivaj sposodil dleto in naredil kakšno figurico. A veliko ni mogel. Gospodarska ki iza je razredčila tudi delavce pri Mišiču. -Janez Vo\ k je bil pred vojaščino dve leti bre/. službe. Še danes mu je žal. da takrat ni odšel v svet. Kdove, morda bi pa le kje našel pravega mojstra? Po vojaščini ga je puškarsko znanje vodilo po vsej Jugoslaviji. V Mostar, Belo Crkvo. Skopje. Maja 1941 se je z ženo vrnil na Gorenjsko. Umetniško žilico je ohranil in ni si mogel kaj. da bi je ne izzval. V akvarelih se je najprej poskušal, potem pa spet začel z lesom in dletom. Prvo takšno delo hrani še danes. Dekle na tjulnu. Po razglednici je delal. Morda motiv iz neke mitologije. In potem smučar tekač. Kako do podrobnosti je izdelan: žepi in gumbi na smučarskih hlačah, kapa iz trakov, napor v obrazu. Metalka krogle. Tudi to je povzel po razglednici. Z olimpiade leta 1936 v Berlinu. In potem partizanska skupina: utrujen partizan, ogrnjen s pelerino in s puško v rokah počiva, partizanka z. ranjencem, izgnanka s culo in otrokom; v obraz ji je zarisana nedopovedljiva bol, strah pred neznanim. In tu so zadnja dela: Krjavelj s svojo kozo, Bedanec z vrvjo, ki išče Kekca. Odličen obraz mu je naredil. I«' levo roko. se mu zdi. bi moral oblikovati drugače. Bolj grabežljiva bi morala biti. piavi. Zato pa je Deseti btat prav tako. kot ga je opisal Jur čič. Pokojnemu igralcu Zupanu je podoben. Kot bi imel njegovo brado, njegove kosate obrvi. usta. Prva dva. prsta na desni roki ima iztegnjena v živem pripovedovanju.' Nadvse pa presune hlapec Jernej. Trpljenje vsega njegovega življenja, jezo m ogorčenje nad krivico mu je vrival v /garant; razbrazdani obraz. Ift pest je krčevito stisnil, ko se je odločil, da si bo pravico vzel sam . . . Realistično upodabljanje je posebnost mojstra Janeza Vovka. Njegovi vzorniki so tisti, ki lepo, po naravi, kaj narode z. dletom, pravi. Kosir v Ribnici dela podobno kot on. Obdelano mora biti vse do zadnje podrobnosti. Pa so mu že prigovarjali, naj kaj opusti, da bo bolj moderno, saj gledalec lahko kaj prida svojega. A on ima o tem svoje mnenje. Prepričan je, da je rev. kar je nekdo rekel za moderno umetnost: najbolj moderna stvar najprej zastari ... Daleč naokrog poznajo njegove kipe. Največ dela iz lipe. pa tudi v hrastu, hruški in češplji rezbari. Pravkar je oddal Krjavlja v naravni velikosti nekomu v Begunje. Pred hišo so videli njegovega, pa so si'ga zaželeli.Veliko naročil ima.Harmonikarja bo moral narediti, pa sv. Florjana, sejalca in še kaj drugega. Ampak nekoč bo vendarle našel čas tudi zase. Mater, ki mede. bo zagotovo upodobil v lesu. Spominja se svoje matere, kako je delala maslo v pini. Na konec klopi jo je postavila, otroci so se pa za utež po vrsti posedli na klop. Tako mater bo zagotovo naredil zase, pa bohinjskega pastirja in še kaj. Razstavljal ni veliko. V Naklem enkrat za krajevni praznik. Večkrat Jane: \'ovk, mojster dleta s Police pri Naklepi: d)lelo le odvzema . . .« pa je razstavljal skupaj z iskrškimi amaterji. V Beogradu, Skopju in drugod. Prav te dni lahko njegove umetnine, klepavca, bloškega smučarja, lovca z uplenjeno srno in ko-larja vidimo na razstava cvetja v Cerkljah. Navdušuje prav s svojimi do potankosti izdelanimi umetninami. Vsak kip najprej naredi v glini, šele potem ga obdela v lesu. Natančna razmerja mora določiti. Z dletom je treba pametno delati. Ko odrežeš, tako ostane. Tu ne moreš dodajati kot pri glini. Če boš odvzel preveč, bo vse skupaj skvarjeno. Natančnost, smisel za oblikovanje moraš imeti. To mu je dalo življenje. Najprej pu- skarstvo. nato orodjarstvo v Iskri. Preko trideset let je iskraške fante učil orodjarstva, natančnosti in potrpežljivosti, ki jo mora orodjar imeti zvrhano mero. Ni mu /.a denar. Ustvarjanje v lesu mu pomeni življenje. Vse življenje si je želel takole ustvarjati. Morda se je preveč zakopal v delo. Celo tako, da ne utegne več v hribe. O, še bo šel, le da dokonča tegale kolar j a, harmonikarja in razpelo. Potem bo pa še zase kaj naredil. Samo zase, da mu bo ostalo tamle na polici, da bo vsak dan z. njim. Najprej se bo lotil matere, ki mede maslo. Prav zagotovo D. Dolenc -duba Šolar 'zka grla niso odpravljena Br%°fji Loki je bilo letos v prvem polletju manj promentih ne-^kot lani v tem času, a kljub temu ni razloga za zadovoljstvo Ijj Več pozornosti otrokom, pešcem in kolesarjem — Namesto da °žka prometna grla odpravljali, jih še dodatno ustvarjajo Loka — Letošnja dolga zi-*, !e nekoliko okrnila promet in to Lslcleu tudi po številu prometnih In ' ^° konca leta Pa ie še dai°č )m.'^° ki »po jutru sodili dan«. £ lltev bencina namreč ni razredčita . '"eta v letnih mesecih, med Pkof' V škofjeloški občini in skozi PvtJ0 I'oko vos cas živahno vozijo pQ . Usi in tovornjaki, ob konicah skor gnoca Ulcn v ODe dolini. Zato '/Od^.^pška postaja milice s tremi .■prs!l° Varn<>st kolesarjev in pešcev, VOnv 0 otrok,« pripoveduj«1 sogo-pr0 'ta- katere naloga je tudi vzgoja ko etne varnosti v šolah. »Ostreje Nadzirali te udeležence v pro- metu in mislim, da temu lahko tudi pripišemo letošnje manjše število tovrstnih prometnih nesreč. Da je med žrtvami veliko pešcev, so krive tudi pomanjkljive cestne označbe. V Loki namreč že od pomladi čakamo, da bodo označili cestne prehode. Tudi pločnikov za pešce ni, zato ni čudno, če hodijo kar po cesti. Pri šoli v Podlubniku in okrog avtobusne postaje je zato še posebej nevarno. Ozko grlo bo ostalo tudi na avtobusni postaji, saj jo nameravajo širiti, za pešce pa ne bodo poskrbeli. V Škofji Loki pločnike preštejemo na metre, o kolesarskih stezah pa sploh ne moremo govoriti.« Najhuje je, če so žr.tve prometnih nesreč otroci. Zato skušajo miličniki v sodelovanju z občinskim svetom za preventivo in varnost v cestnem prometu kar največ storiti, da otroke že zamlada obveste, kakšne pasti jih NISMO SE UKLONILI T! PA Vpš evem so bili ^rtizani kot doma "miie je P.ševo. je bela >d cvetočih v fdft* Sen' °8nJeno rdeča Poj«. Gč'h češnjevih listov. "%JU akvarela Ljubu Ruv k yj« bila ril j ubijen mo-'Hr,;. še marsikateremu Cvetelo 0 je tod tudi včasih, (*f(v.ii. Vi,Vl vojni v i liri. ki je 4n H l, ^ll'1' od vsepovsod. Tu so \ SSV()'(> /atočisce partizani hodih aktiv isti na zve S;!' So dom ari. ki so imeli mL v Partizanih, prinašali K.Vst potrebno. Dobro so v Kranju, Strani o" njah. žabnici, v Ra ' " ' , n ii i in i \ n i m >H da j? ^n, 0^ -Usnici m drugod '^lj ^rti/mm Nikoh si niso i,n Mor v majhnih sku- JVj ju. Hj|,' "-'''tinovi ev ih v Pševem ^"li,."1' Prvega dne ogreti za ["H,,""" Tri dekleta so bila &iCSln XnUi1 I,|L| L^p-.. 1,1 povezana v trojki Z Strehovc« > man , , M. 1 11 ' liogU Mj°dc'lovala. Ton. %\{r mar. a 194: i je bil in potem gunj ah, |e sprva , v.,. . -> >u(. OVČeva dekleta ■ 'k|(,( kmla k delu druga Pseva. Ko je leta ,lSo1 "a ta '.-en \ mko r%i ' S(-' ie delo se bolj ra/ A >-Amcaje taki al dela la v Kranju v dijaški kuhinji, zraven Knedlove gostilne. Vsak dan je torej hodila v Kranj in nazaj v Psevo. Koliko posle je znosila vsa tista leta. koliko sporočil je DOVedals pravim ljudem. Največ poste je znosila Jožetu Vrecku pa Kranjcu, ki je imel takrat v Kranju trafiko. Ta ji je dajal Cigarete, ki so jih partizani spravljali naprej v partizan sko bolnico nekam na Primorsko K zlatarju Rangusu je no sila popravljat ure partizanov. Dobro je vedel, čigave SO in vse je popravil brezplačno. Doma se je vsak dan kuhalo za partizane. Če je bilo nevar no so dekleta zvečer nesla hrano pod vas, v gozd. Navadno so pa znočjo prihajali v hišo. Zvečer so prišli, zjutraj šli. Najlepše |c bilo, kadar ni bilo od nikoder pričakovati Nem cev in so v hiši po partizansko zapeli. Najhuje pa*je bilo, ko so za kakšnega od fantov izve deti, da je padel. T'.den .taksnih najtežjih dni |g bil 21 junij 1944, ko so Nem ci. beli in raztrgana tod slav ili eno svojih največjih zmag: v Psevem so ubili najprej Jožeta Vrečka, zatem pa se enega glavnih organizatorjev odpora v Kranju in na Gorenjskem, Iva Slavca Jok la. čakajo na cesti. Ljuba Šolar pravi, da vsako leto izpeljejo nekaj predavanj po šolah, kjer učencem, učiteljem in staršem zavrtijo filme o prometni varnosti, jim povedo, kako naj bo opremljeno njihovo kolo, če se z njim vozijo v šolo in jih opozarjajo na kresničke. »S svetom za preventivo smo sodelovali tudi v akciji 'za varno kolo'. Miličniki so pregledovali opremljenost otroških koles, občasno pa pregledujejo tudi kolesarske izkaznice. ki so jih otroci dobili po opravljenem kolesarskem izpitu v šoli. Tudi kresničke so se otroci navadili nositi. Večji problem je z odraslimi, ki se jim nošnja kresničke ne zdi smiselna, čeprav bo že julija obvezna. Po novem zakonu o prometni varnosti bo poslej namreč tudi pešec nosil odgovornost za prometno nesrečo.« Med kolesarji, ki se za rekreacijo vozijo skozi mesto in v obe dolini, so i nesreče pogoste in vse pogosteje jim botruje tudi alkohol. Sicer pa statistika, ki so jo za lani izdelali o prometnih nezgodah kar v polovici primerov navaja alkohol kot razlog nesreče. Tudi pri motoristih ni drugače. Na takih cestah, kjer se zgodi največ prometnih nesreč, so začeli udeležence ostreje nadzirati. In še k nečemu je Ljuba Šolarjeva prispevala kritično besedo: »Že tako ali tako je v Škofji Loki dovolj ozkih grl, pa jih še dodatno ustvarjajo. Kadar kje gradijo, se na prometno varnost kaj malo ozirajo. Lep primer je industrijska cona med Škofjo Loko in Greneem, kjer je Gradiš kupil parcelo in nanjo naložil les od vetroloma. Na obeh straneh ceste so naloženi ogromni kupi, a popolnoma nezavarovani. Kakšno nevarnost predstavljajo za udele-. žence v prometu, se pri Gradisu . očitno ne zavedajo. Za les naj bi ta delovna organizacija kupila varnejšo parcelo, toda videti je, da bodo spet prevladali lokalni interesi. Podobno je na Trati pri osnovni šoli, kjer je naložen gradbeni material, ki onemogoča preglednost ceste. Zato so tu v nevarnosti predvsem otroci. Otroci so ogroženi tudi na Podnu, kjer teče hitra cesta v Selško dolino, po njej pa hodijo pešci. Zanje so sicer namenili pešpot med Podnom in Soro, toda te se le malo poslužujejo. Iz Stare Loke so zdaj na glavno cesto speljali še eno pešpot, kar predstavlja novo oviro, saj cesta v Selško dolino ne more imeti prehodov za pešce, o nadhodu pa zaradi denarnih težav pristojni nočejo niti slišati. Pred leti so za ves promet zaprli staro mestno jedro v Škofji Loki, vendar se prepoved ne upošteva. Za stanovalce in v določenih urah za dostavo je vožnja dovoljena, zdaj pa se skozi mesto vozijo tudi tisti, ki imajo otroke v mestnem vrtcu. Krajani negodujejo, saj je mesto že sicer dovolj hrupno. Tudi miličniki menimo, da kaže odlok, ki ga je sprejela skupščina, upoštevati; če pa komu ne ugaja, naj ga poskuša spremeniti po delegatski poti.« D. Z. Žlebir Anica Suhadolnik* Češnje so bile takrat zrele v Psevem. Kdo si ne zaželi tega žlahtnega sadeža.' 'Tudi partizani so si ga Trije so bili tisto popoldni* v češnji pod psevsko cesto, v ovinku, malo pred va s jo Ludvik štraus. France Benedik in .hs-e Vroi-ek. Izne nadu vr\ Kt* Nemci beli in ra/- Stlva trganci pojav ih nad njimi. Jožeta Vrečka je zadelo rta češ nji, Ludviku Štrausu in Francu Benediku pa je uspelo um. K sreči zaseda ni bila pod češ njami, temveč ZgOruj, na cesti. 'Takoj zatem so se Nemci s svojimi pajdaši sprav ih v zasedo na 1 )rajnarjevo dvorrsče. /e ko jo zapokalo pred Pse vom. so Martmovčeva dekleta pohitela od hiše. Slutile so, o a se bo zgodilo nekaj hudega. Proti šoli sO se umikale. Tudi za njimi je pokalo. Videle so Nemce na Drajnarjevem dvorišču in trepetale, kaj se bd zgodilo. Kakšnih petnajst, dvajset minut zatem pa so z. nasprotne strani, od Javorni ka sem. mimo transformator ja videle prihajati Iva Slavca-Jokla in aktivista Rastka. Ta krat je od Drajnaija zapel mi traljez. Padel je Jokl. Rafal mitraljeza mu je prerešetal obraz in glavo. Obležal je na krompirjevi njivi. Nemci, raz-trganci in beli so se zapodili k njemu. Menda seje med njimi vnel hud krog, kdo bo pobral nagrado, kajti za Jokla je bila takrat razpisana visoka nagrada. Niso ga odvlekli s seboj. Le Čevlje so mu sezuli in pobrali vse. ka> je imel pri sebi. Ko so Nemci odšli, so se padlemu približali domačini. Da je bil res Jokl, sta ga Martinovčevi Anica in Marica prepoznali lipo obleki, po sivih smučarskih hlačah in vojaški bluzi, pa po rokah. Lepe. ravne roke je imel. Partizani, ki so kmalu zatem prišli \ v as. so J. > k la naložili na voz in peljali na hrib ček, kjer danes stoji spomenik vsem padlim s t.-ga področja, Martinov'čev oče mu ie skopal grob. nanj pa potom zasadil češnjo. Da bo v Psevem večno ostal spomin na narodnega he-roia Iva Slavca Jokla. Psevo in vse vasi tam okrog so žalovale za njim. Bil je prijeten človek. Kako jim je znal pripovedovati o našem boju, s kakšnim navdušenjem je govoril o naših zmagah, o tem, kako bo po vojni. Ljudje so ga spoštovali, cenili, povsod je bil priljubljen. Martinovčevi m se je zdelo, kot da bi jim padel lasten sin in brat. Štirinajst dni zatem, 10. julija 1944, je bila v Kranju v dijaški kuhinji aretirana Marti-novčeva Anica. Izdana je bila. Štirinajst dni so jo zasliševali beli. potem Gestapo. Nič ni izdala. Za vse se je zgovarjala na padlega Jožeta Vrečka. Po mesecu dni begunjskih zaporov so jo poslali na prisilno delo v Salzburg. Tik pred koncem vojne. 'zT). aprila 1945 je Anica pobegnila iz. Salzburga. Do osvoboditve se je skrivala v dijaški kuhinji. Nikamor se ni smela pokazati, kajti beli in policija so jo predobro poznali. Živčno jo bila povsem izčrpana Za Marti novcev e se je vojna kljub vsemu srečno končala. Anica trt Marica sta se vrnili iz Salzburga, Milka iz Ravvens-brucka. brat Janez, ki so ga Nemci 1 (Motnega sredi noči Vzeli doma in porinili v nemško vojsko, je ob prvi priliki ušel, se predal Angležem in se preko Bariju s Prekomorsko brigado vrnil v. Jugoslavijo in s prekomorci Osvobajal vso obalo od Splita do 'Trsta. D. Dolenc G I 10. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 6. JULIJA 1984 Sava, Naklo in Britof občinski prvaki Kranj S tekmami zadnjega kuhi si" je končalo nogometno pi venstvo kranjske občine. Y i lanski A ligi mi pi yo mesto in s tem naslov prvaka osvojili igral-, i straziske Save. Zbrali so 2!» točk. tri vei kot drugouvršcona ekipa Nakla m osem več kot tretjem rsčoni Triglav B. Četrta je Kokrica / 20 točkami, peti Šenčur 20. sesti' Bodhre/je IH. sedmo Primskovo K) m zadnjo /. desetimi točkami Trboje. ki so i/padle i/ ligo m bodo prihodnjo se/ono igrale \ drugi kakovostni skupini V B ligi so prepričljivo zmagali nogometaši Zarite, ki bo-od jeseni zaigrali med boljšimi moštvi kranjske občine. Zbrali so 34 točk. šest več kot Britof in 14 več kot Iretjouvrš-čeni Preddvor. Sledijo Visoko z 20 točkami. Bitnje s 17. Velosovo s Hi. Hrastje s 15 in Grintavce / devetimi točkami. Nogomet V nedeljo Naklo : Kočevje Kranj — V nedeljo nogometaše Na-, klo čaka odločilno srečanje za vstop v zahodno slovensko nogometno ligo. Na igrišču v Naklem se bodo v nedeljo ob 17. uri srečali z moštvom Kočevja. V dosedanjih srečanjih so Naklanci izločili Belo krajino z 3:2 in 2:1 ter ljubljansko Slavijo s 3:3 in 3:2. Zato se v nedeljo v Naklem obeta prava nogometna tekma, ki bo Naklan-cem z. zmago pripeljala iz občinske lige v slovenski nogometni prostor. -dh Kadeti Save tretji v Sloveniji Kranj — Mladi nogometaši kranjske Save so se z zmago v gorenjski ligi in na polfinalnem turnirju, kjer so premagali Koper in Primorje iz Ajdovščine, uvrstili na sklepni turnir, ki je bil pred nedavnim v Domžalah. Varovanci trenerja Hajka Kožarja — Virčič, Re-šek. Kočevar. Florjančič. Klemenčič. Špilor, Stanonik. Sirk, Hakovec, Crven-kovič in Jeraj so v prvi tekmi izgubili s kasnejšim zmagovalcem, z ljubljansko Ohmpijo s 3:0, v tekmi za tretje mesto pa so premagali Kladivarja iz. Celja s 7:0. Tretje mesto je lep uspeh mladih igralcev Save in dokaz, da v Kranju dobro delajo z nogometnim naraščajem, (cz) garažna > V mladinski ligi so si igralci Nakla ze vet' kol pred koncem zagotovili prvo mesto. Osvojili so 27 lučk, osem vei kot Koknca m deset vei kot Bi unsko vo. Četrti so mladini i Šenčurju z 11 točkami, peto Trboje z desetimi in na zadnjem mestu Preddvor s šest i mi točkami V pionirski ligi je o naslovu prvaka odločala tekma zadnjega kola med igralci Primskovoga in Britofa. (.iosije so bih uspešnejši, zmagali so s 3:1) m s 30 točkami so osvojili naslov občinskega prvaka. Sledijo Primskovo s 27 točkami, Naklo z 22. Koknca s 17. Sava s Hi ter Šenčur in Zarica s po štirimi točkami. Izidi tekem zadnjega kola — člani — A liga — Sava : Podbrezje 2:1. Na klo : Triglav B 2:3. Trboje : Koknca 1:2, Šenčur : Primskovo 1:2: B liga — Britof : Zarica 2:0, Preddvor : Bitnje 2:2, Grintavce : Hrastje 2:3, Volesovo : Visoko 0:3: pionirji — Primskovo : Britof 0:3. Kokrica : Naklo 3:4. Bitnje : Sav a 0:2, Zarica : Šenčur 3:1). I). Jošt V šahu Iskra Kibernetika Kranj — S tekmovanjem v šahu so se pričele 10 letne športne igre delavcev kranjski' občine Y prvi panogi je merilo moči 12 moških in ženska ekipa Tekstihndusa. Med moškimi so prepričljivo zmagali šahisti sindikalne organizacije Iskra Kibernetika. ki so osem ekip premagali z rezultatom 4:0. ostale ekipe — Savo. Iskro-Števci in Iskro Kro pa z nekoliko manjšo razliko. Drugo mesto so zasedli šahisti sindikalne organizacije Iskra Kro. tretje igralci Save. četrto Tekstilindus in peto Iskra Teleinatika. Med posamezniki je bil najuspešnejši Milošev ie (Sava) pred Bazarjem (CNZ) in Deželakom (Iskra Kibernetika). mod ženskami pa Mazijev a iz. Tekstihndusa. • M. Čadež Akrobatsko smučanje V Kranjski gori svetovni pokal -KRANJ — Jugoslovanski akrobatski smučarji so v pretekli smučarski sezoni v evropskem in svetovnem pokalu želi lepe uspehe. To je dokaz, da v centrih za akrobatsko smučanje v Mojstrani, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in Beogradu dobro delajo s svojimi tekmovalci, ki jih je okoli sto. Na domača tekmovanja pa jih hodi od petdeset do šestdeset. Vsi naši akrobat, ki smučarji imajo v mednarodnem merilu sedem tekmovalcev, ki se udeležujejo evropskega in svetovnega pokala v akrobatskem smučanju. V končani sezoni 1983—84 so imeli odlične mednarodne uspehe. Sandi Peternel (član Mojstrane) je v evropskem pokalu v skupni razvrstitvi dosegel izvrstno treje mesto v prostem slogu, kot ekipa pa so bili Jugoslovani prvi. Na zadnji tekmi so imeli kar štiri med prvih šestnajst. Ti dobijo tudi točke za evropski in svetovni pokal. Akrobatski smučarji se že pripravljajo za novo sezono, ki bo spet bogata z mednarodnimi tekmovanji, tekmovanji v evropskem in svetovnem pokalu ter jugoslovanskem pokalu. Za vse tekmovalce vseh klubov imajo v Mojstrani plastično skakalnico s skoki v vodo. Za drugo leto pa že razmišljajo, da bi na Kredarici naredili snežni poligon za letne priprave. Delo po klubih je odraz, uspehov v mednarodnem merilu in jugoslovanskem pokalu. Prav to dobro delo po klubih je pripeljalo do organizacije tekme za svetovni pokal, ki bo od 22. do 24. februarja leta 1985 v Kranjski gori. Tako bodo gledalci po sedmih letih v Kranjski gori spet lahko občudovali pri nas malo poznano smučarsko disciplino. Ta sve tovni pokal v Kranjski gori bo izredno dobrodošel za popularizacijo tega akrobatskega smučarskega športa. Reprezentanca za urihodno sezono je že določena. To so Bonac (Ljubljana), Rabič m Peternel iz Mojstrane in Čopič iz. Zagreba. Tri mesta so še odpr- ta za tiste, ki bodo v času tekmovanj v najboljši formi in bodo izpolnili vse norme za mednarodne nastope. Vodja jugoslovanske reprezentance je Boris Kalčič iz Ljubljane, trenerja pa Kranjčan Gorazd Vončina in Mojstrčan Iztok Pergarec, ki je trenutno v JLA. Akrobatsko smučanje je po svetu vse bolj in bolj cenjen smučarski šport. To smučarsko disciplino so sprejeli že v.mednarodni olimpijski komite in ne bo naključje, da bo ta disciplina na sporedu na zimskih olimpijskih igrah leta 1988 v Callgariju. D. Humer ATLETIKA Kranjski atleti v Beogradu Beograd — Namesto državnega prvenstva za mlajše mladince in mladinke je bilo v Beogradu spominsko tekmovanje Iva Lole Ribarja. V skromnem zastopstvu kranjskega Triglava sta se najbolj izkazala Rus v teku na 1000 metrov in Hajgljeva v skoku v višino. Rezultati - mladinci - 1000 m: 2. Rus 2:35.1. 10. Kukovica 2:46.0; 110 m ovdre: 4. Škraba 10.2: višina: 4. Hriber-nik 185: kopje: 3. Krč 47.12, 5. Krajne 43.00, 6. Škraba 42.50: krogla: 5. Duran 12,72, 11. Janežič 11.52; disk: 5. Janežič 30.00: mladinke — 300 m: 7. Peternelj 44.7: 000 m: 7. Mali 1:44,0; disk: 5. Sim čič 29.72. 7. Kuralt 27.28; višina: 2. Haj- gelj loi. L. Kogov sek STRELJANJE Strelski dvoboj Kranj - Bred nedavnim je bilo v Klanju tradicionalno, ze šesto sreča me strelcev Ki anja m Amberga. Pome Razmejitev vrhunskega in tekmovalnega športa ali . . . Spremembe pri delitvi denarja V kranjski občini bodo prihodnje leto namenili vrhunskemu športu, v katerem bo le šest panog (zdaj 12), dve petini sredstev, ostalo si bosta enakovredno razdelila tekmovalni šport in rekreacija. Kranj — Predlog za novo razmejitev vrhunskega in tekmovalnega športa, o kakršnem so več mesecev razpravljale telesnokultume organizacije v kranjski občini, ni doživel bistvenih sprememb. Odbor za vrhunski šport in svet za telesno kulturo pri občinski konferenci SZDL Kranj sta upoštevala pripombo članov alpinističnega odseka planinskega društva Kranj, ki so se upravičeno spraševali, ali je osvajanje Mt. Kveresta. Ana-purne. Manasluju in Pik Komunizma samo rekreacija ali pa gre pri tem tudi za vrhunske dosežke: alpinizmu so glede na velike uspehe priznali položaj športne panoge. Podobno vprašanje so zastavili tudi člani Go Kluba Kranj, ki tekmujejo v prvi zvezni ligi, predlani pa so bili celo drugi v državi. Njihovih pripomb odbor in svet nista upoštevala, ker miselne igre go ni ne v slovens*ki ne v jugoslovanski kategorizaciji športnih panog. Člani smučarskega kluba Triglav — alpske sekcije so menili, da so za njih merila prezahtevna. Čeprav ima klub kar sedem tekmovalcev v reprezentancah in 25 v selekcijah, zaradi močne konkurence ne more računati, da bi osvojil prvo ali drugo mesto v državi ali da bi imel v svojih vrstah štiri športnike zveznega razreda. Alpskemu smučanju so zato malenkostno omilili kriterije; v skupino vrhunskih športov se bo uvrstilo, če bo imelo vsaj tri tekmovalce zveznega razreda. Nekaj nejasnosti je bilo tudi v zvezi s šahom. Dogovorili so se. da bo imel poseben položaj v športni rekreaciji. Merila za uvrstitev posameznih panog v skupino vrhunskih športov so dokaj zahtevna. V kolektivnih športih je pogoj tekmovanje v prvi zvezni ligi; izjema je le nogomet, kjer zadošča za uvrstitev v »klub šesterice« že nastopanje v drugi zvezni ligi. Individualne športne panoge se bodo uvrstile v skupino vrhunskih športov, če bodo" imele določeno število športnikov zveznega razreda (alpsko smučanje 3, alpinizem in lokostrelstvo po 5, plavanje in kegljanje po 6, strelstvo in atletika po 8, kolesarstvo, smučarski teki in-skoki, tenis, namizni tenis, balinanje, judo, kajakaštvo in karate po 4) ali se bodo njihove ekipe uvrstile v prvo zvezno ligo oziroma med najboljše v državi. Po sprejetju portoroških sklepov so v kranjski občini izdatneje podpirali 12 športnih panog. Vlaganja niso dala pričakovanih rezultatov, nadaljnje omejevanje porabe na področju družbenih dejavnosti in telesne kulture pa je problematiko kakovostnega športa še zaostrilo. Zbrani denar že nekaj let zadošča le za životarjenje. To je bil tudi razlog, da so se v občini odločili za razmejitev vrhunskega in tekmovalnega športa ter športne rekreacije in za uskladitev nadaljnega razvoja športa z gmotnimi možnostmi. Ze prihodnje leto bodo v skupini vrhunskih športov podpirali največ šest panog, med tekmovalnimi športi pa največ 18. Razmejitev bo povzročila precejšnje spremembe pri delitvi sredstev. Vrhunski šport naj bi dobil dve petini vsega denarja, ostalo naj bi si enakovredno razdelila tekmovalni šport in rekreacija. Povedano drugače: panogam iz skupine vrhunskih športov, ki so doslej več kot polovico denarja zbrale z reklamnimi akcijami, bodo potlej dobile večji delež iz blagajne telesnokultume skupnosti. Društva in klubi, ki se ukvarjajo s športno rekreacijo, bodo dobili približno desetino denarja manj. Nekatere ekipe, ki tekmujejo v republiških in zveznih ligah, a imajo zdaj mesto v športni rekreaciji, bodo dobile tudi do dve petini več sredstev . . . V kranjskih telesnokulturnih organizacijah se zavedajo, da bo 10 milijonov dinarjev premalo za celotni vrhunski šport. Načrtujejo, da bi enako vsoto prispevali še pokrovitelji posameznih ekip — organizacije združenega dela. To bi bilo sicer zelo koristno za nadaljnji razvoj športa in rekreacije v občini, vendar pa ni povsem v skladu z nekaterimi družbenimi usmeritvami. Po eni strani se prizadevamo za razbremenitev gospodarstva in za uskladitev razvoja športa z gmotnimi možnostmi družbe, po drugi plati govorimo o novih obremenitvah združenega dela — ne ž v išjimi prispevnimi stopnjami, temveč s pokroviteljstvi. Športa ni mogoče obravnavati ločeno od gospodarskih gibanj. Gospodarska kriza se odraža tudi na področju telesne kulture in s tem se bodo morali še poslednji idealisti slejkoprej sprijazniti. Mar ne? C. Zaplotnik rili so se v streljanju z zračno puško. Domačini so bili uspešnejši, zbrali so 354!) krogov ali. 100-voč kot gostje. V posamičnem tekmovanju je /magal gost iz Amberga Thomas Weigl s 375 krogi prod tremi kranjskimi strele i: Juretom Frelihom - 300 krogov. Darinko Smrt nik — 361 in Bojanom Lipovškom ~~ 356. Strelci iz Amberga so si ob tej p1'1' ložnosti ogledali tovarno I HI. Ivan Cvar, predsednik občinske skupščine, pa jih je seznanil s kranjsko občino it> doksežki njenega gospodarstva. A. Laknar r Pred letnimi olimpijskimi igrami v Los Angelesu Franci //ros,'/ Bojan Ropret Marko ( udennan .lune I.umpn Uorut Petrič Gorenjci upajo na uspehe KRANJ — Le še štirindvajset dni nas loči do začetka letošnjih letnih olimpijskih igrah v I.os Angelesu. 28. julija bo na stadionu Rose Bowl svečano zagorel olimpijski ogenj. Iz Gorenjske ho kar sedem potnikov za Ameriko. Med izbranci zveznega trenerja kolesarjev Francija Hvastija Bojan Ropret, Marko Cuderman in Jane/. Lampič. Trener kranjskih plavalcev Drago Petrič pelje na olimpijado svoja sinova Darjana in Boruta. Kljub odpovedim vzhodnoevropskih držav in Kube bodo olimpijske igre v Los Angelesu po nastopu reprezentanc rekordne. Olimpijski duh še vedno ostane. Gorenjski reprezentantje niso brez možnosti za dobre uvrstitve. KOLESARJI PRVI NA POT Jugoslovanska kolesarska reprezentanc a. ki JO vodita Kranjčan franci Hvasti in Ljubljani an Zvone Zanoskar, je na pripravah v Poreču. Tu »pilijo- še zadnie finese ekipne vožnje, ki je glavni adut naših za dobe) uspeh Kolesarji Bo jai. Ropret, Marko Cuderman, Janez Lampič (v si Sava Kranj). Jure Pavlu . Primož Čerin (oba Rog Ljubljana) in Puljčan Cvetko Bulic bodo skupaj /. obema trenerjema v Ameriko odpotovali že (t julija Vsi se bodo udeležili desetdnevne med narodne kolesarske dirke po Coloradu. Kakšne uo možnosti'maših fantov, smo se pogovarjali z zveznim trenerjem Francijem Hvastijem uS ko lesarji-Bojanom Hopretopi. Markom Cudeimu-. nom Ln Janezpm l.ampicem. • i RANCI HVASTI, /ve/ni trener; »Upam, da šo zadnj** priprave v Poreču dobro uspeli Pttntje so garali m gurah. Prav nam bo pnsia tudi desetdnevna dirka po Coloradu Fantje se mo rajo »klimatizirati pred nastopom na olimpijskih igrah. Ze dan po otvoritvi je vožnja posamezni kov. 4. avgusta pa ekipna vožnja. Pričakujem, da se bodo nasi fantje v ekipni vožnji uvrstili od petega do desetega mesta. Čeprav v Los Angelesu ne bodo nastopili kolesarji vzhodnoevropskih dr zav. se tli odlični Italijani, Francozi. Švicarji. Ni zozenui. Švedi. Norvežani Tudi reprezentanca ZDA bo na domačih tleh nevarna. Upajmo toro| na najbolje, ČC ne bo športne smole.« • BOJAN ROPRET; /a Montieal.m m Moskvo bo Los Angeles ze tretja moja olimpijska preizkušnja Čeprav sem ze nava|eni olim pijskega utripa pa so vsake olimpijske igre / i \sakega športnika posebno doživetje. Nasa do hra stran ekipe >e. da smo uigrano moštvo, ki vedno ve kaj boi e Prepričan sem, da nam bo dirka po Coloradu koristila in da je odločitev na šega vodstva, da se udeležimo te dirke, pravilna Dah bomo vse od sebe. Pričakujem dobro ekipno vožnjo m pri tem uspeh ne sme izostati.« • MARKO CUDKRMAN: -V ekipni vožnji Imamo velike možnosti za dober uspeh. Med po samezniki ima največ možnosti Primož Čerin, ki je borec kot mi vsi. Vseeno ie prednost v posa mazni vožnji med nasrnu na Cerinovi strani. Čas bi že bil, da se eden od naših v tej vožnji uvrsti tja do dvajsetega mesta. Tako kot za vsakega športnika so olimpijske igre posebno doživetje, če pa si prvič, je to še večje.« • JANEZ LAMPIČ: »To so moje prve olim pijske igre m že kar veselim se, da spoznam kakšen je olimpijski utrip. Veliko so mi pripovedovali o tem moji tovariši iz reprezentance. Še posebno Bojan Ropret, ki gre že tretjič na olimpijado. Sem optimistično razpoložen m upam, da bomo vsi zdravi prišli v Ameriko. Upam, da bom zadovoljil sebe m ostale, ki od nas veliko pričakuje jo « DELALI SMO ZA KOLAJNE Nasa -žepna' plavalna odprava brata Darjan m Borut Petni ter njihov trener, oce Drago, na olimpijado odpotujejo 20. julija. Ze 29. julija oba čaka nastop na 200 m kravi, 2. avgusta bosta oba nastopila na 400 m. 3. avgusta so predtekmov a nju na 1500 m kravi in na to dan pozneje finale v tej disciplini. Brata Petrič, ki sla ta čas na državnem » lanskem prvenstvu v Splitu, bosta dobro pripravljena prišla v olimpijski bazen. • DRAGO PETRlC, trener: .Specialnih do brot na treningu za olimpijske igre ni bilo. Nor rtudno smo trenirali v domačem bazenu N.i lit Darjan Petrič Dr Draao Petri* ningu so bili rezultati pričakovani, približno tak' kot lam. Le Borut je bil boljši, Danan pa zag»arl kot vedno. Favoritov za medalje je veliko Nastopili bodo odlični plavalci. Tu bosta Zahodna Nemca Pfaifer in Henkel, Američana Di Cark>»» O Brein Na pravkar končanem izbirnem tekrn° vanju za reprezentanco ZDA sta na 1500 m p'f vala odlično. Di Carlo 15:01, O Brein pa 15:04. PjJ smemo pozabiti še na Španca Ksealasa. mlađeg Šveda HolraertZ&* Angleža Astburv m še kakšnega Avstralca. Mi smo delali tako, da domov prl' nesenio kolajne.« • BORIT 1'FTRIČ: To so moje /, tretlj olimpijske igre. Plaval bom v svojih standartni disciplinah 200, 400 m 1500 m kravi. Mislim. d* smo trenirali tako kot je treba, lahko pa bi Sc bc? Ije. Vzroki so znani Želim si, da bi se v vseh tre disciplinah uvrstil v finale, saj sem se zu to tu pripravljal.« h • DARJAN PETRIC: »Na olimpijskih v Moskvi sem bil še »zelenec«, najmlajši udele£ nec med našimi V Los Angelesu bo drugače, s J že poznam olimpijske navade Tudi jaz bom pl val vse tri discipline kot Boni V vseh teh P1'** kujem dobre rezultate, čeprav bo 200 m kravi /l me samo ogrevanje Na 400 m 1500 m kravi ° slo na noz Kljub vsem zapletom v domače"1 " zenu sva oba dobro pripravljena. Prepričan sem-da bo v Los Angelesu vse dobro Spremimo naše gorenjske in ostali- jUgO" 10- vanske olimpijce nu pni / željo, da bi dostaj'1" zastopali barve naše samoupravne HOciulM** . Jugoslavije. Ce pa se bodo domov vrnili w olimpijskimi odličji. bomo še bolj zadovoljni« D Humer Dan Iskre — Dan borca Tradicionalno srečanje Iskrašev Iskraši, pogumno naprej! je bilo letošnje geslo srečanja delavcev Iskre, največje organizacije v jugoslovanski elektronski industriji — v Zajčji dobravi pri Ljubljani se je tokrat zbralo več kot 15.000 delavcev in njihovih svojcev, med gosti pa so bili najvišji predstavniki federacije, republike •n mesta Ljubljane — Slavnostni govornik je bil član predsedstva SFRJ Stane Dolanc — Srečanje na prireditvi, ki je posvečena Dnevu borca, je obenem priložnost za primerjanje ustvarjanja delavcev tudi na kulturnem in športnem področju f- Ob slovesu so si Iskraši klicali — nasvidenje drugo leto v dolini Soče! jj-jiti slabo vreme prejšnjega dne. niti đ °a napoved za soboto ni zadržala n^I? okoli 15.000 delavcev Iskre, da se ter ZDral' v Zajčji dobravi pri Ljubljani Sj0^r°slavili svoj dan Iskre, ki ga že vr-n 'el tradicionalno združujejo s praz-. Vanjem dneva borca — 4. julijem. Po-.JHko so leta 1965 na srečanju v Semi-Se člani Zveze borcev dali pobudo, da 'skrin delovni praznik posveča tudi ter*VU k°rca' s0 Iskrine prireditve ob jubileju postale ena najbolj množič-slovenskih delavcev sploh in Hov °^cneJša manifestacija ob praz-p3nju borčevskega praznika pri nas. $lij"0Ve2ava 0Den jubilejev nikakor ni 2 aina. V Iskri, kjer zdaj združuje delo lQ.Več kot 32.000 delavcev, ob taki pri-'f^a ?St' ne P°2ab'i° poudariti, da se ra?v zahvaliti za svoj nastanek in So rt Dar,lzanskim radiotehnikom, ki na kovali v centralni tehniki CK KPS v62ah in kasneje v okviru partizan- Iskra Janez Vipotnik. glavni direktor DO Iskra Commerce: »Če hočemo slediti svetovnim trendom razvoja, moramo bistveno več vlagati v Posodabljanje opreme, v razvoj in strokovno usposobljenost ljudi.« zato de|avnic 99 D v Starih Žagah Prav Cije .da bi ohranil revolucionarne tradi-Pokr'6 ^olektiv Iskre, ne le da je prevzel rrii d°Vltel|stvo nad bivšimi partizanski-ni (j | vn|cami izbral za svoj tradicional-b0rc 0vr" Praznik 4 julij v spomin na ?atr> elektrotehnike Vsako leto se ^ 2bere na tradicionalnem srečanju rr|jhonevu Iskre okoli 20 000 delavcev in Povak Sv°lcev. ne pozabijo pa vedno $ke ! ,udl nekdanje Iskraše. partizan-koroIad,0'ehnike. borce, predstavnike h . ln furlanskih partizanov ter vidje r u*benopolitićne delavce federaci-in občin Iskrim delavci se kater radl spominjajo tudi srečanja, na f>ojav?^a le kot na eno svojih zadnjih Kard {anl v javnosti prišel tudi Edvard ki, HJ* To je bilo leta 1978 v Škofji Lo-0ceJ?r le Edvard Kardelj zelo ugodno vSe l sl>ta °ZD Iskra Janez Kern je pobelil . letošnje nagrade Iskrinim e'avcem. poleg Franca Mlakarja (na sliki) so jih prejeli še: Ivo K lešnik, Viktor Kosec, Jože Peklenik. Simon Primožič in Tatjana Verbič Iskra Zbranim Iskrašem je govoril Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ: »Neslutene hitrosti tehnološkega razvoja na vseh področjih se mora še posebej zavedati kolektiv Iskre.« za Iskro Commerc veljajo potrebna vlaganja, vendar pa ne v zidove, pač pa v informatiko in v ljudi, saj bo le strokovno podkovan delavec sposoben premagati sedanje in bodoče probleme Prav o tem — namreč o opiranju na lastne sile glede nadaljnjega gospodarskega razvoja pri nas, je na srečanju v Zajčji dobravi govoril tudi slavnostni govornik Stane Dolanc, član predsedstva SFRJ in med drugim rekel:« »Če smo v Jugoslaviji naš razvoj doslej opirali predvsem na uvoz tujih tehnologij, kar je bilo v mnogih primerih Iskra Pred šestimi leti se je Dneva Iskre udeležil tudi Edvard Kardelj, kije zbranim delavcem Iskre govoril na srečanju v Škofji Loki. upravičeno, v'mnogih pa tudi ne. potem moramo danes ukrepati drugače. Ne moremo in ne smemo več zapostavljati dejstva, da imamo močan in kvalificiran delavski razred, da imamo številne kadre z najvišjo stopnjo izobrazbe, da smo na naših fakultetah in drugih znan-stveno-raziskovalnih ustanovah vzgojili številne sposobne in v svetu cenjene Iskra Poskrbljeno je bilo tudi za jedačo in pijačo — po dokaj hladnem dopoldnevu se je golaž kar pri legel raziskovalne" kadre, da razpolagamo z dobro opremljenimi in relativno močnimi raziskovalnimi organizacijami tudi v mnogih delovnih organizacijah, ki so prav gotovo sposobne nadaljevati razvoj uvožene tehnologije in osvajati nove. Ne smemo več dovoljevati, da bi nam najsposobnejši kadri,šolani pri nas. odhajali v tujino, da bi se še naprej drobili raziskovalni potenciali družbe brez sleherne povezave in koordinacije med njimi, ne smemo dovoljevati, da bi se uvažale tuje tehnologije le zato, da bi nekdo od tega imel materialne koristi.« Pri tem je Stane Dolanc posebej omenil Iskro in njena prizadevanja za vključitev v hiter tehnološki razvoj »Področja mikroelektronike, teleinformatike. avtomatike in robotike kot tehnološki temelji informatike, ki mora služiti gospodarskim in drugim odločitvam delavcev, niso več samo ozka strokovna proizvodna področja. Vse bolj postajajo dejanska infrastruktura celotnega gospodarstva in vseh družbenih dejavnosti. Brez njihovega razvoja in širše rabe se ni mogoče predstavljati razvoja nobene družbe brez teh faktorjev si ni mogoče več enakopravno vključevati v mednarodno delitev dela Zdi se mi pa. da na teh področjih v Jugoslaviji že zelo nevarno zaostajamo« Mladinci Avtoelektrike iz Tolmina, organizatorja prihodnjega srečanja Iskrašev prejemajo prehodno zastavo. Iskra Vendar pa se je lahko prav z mobilizacijo vseh kadrovskih in materialnih zmogljivosti še mogoče vključiti v tokove razvoja in rabe teh perspektivnih tehnologij. Tako razvita in močna organizacija združenega dela, kot je Iskra z več kot 32.000 delavci, z izvozom v vrednosti 214 milijonov dolarjev svojih izdelkov v več kot 60 dežel — prav gotovo lahko takšnim procesom da zelo velik poudarek. »Takšni rezultati Iskre, največje organizacije v jugoslovanski elektronski industriji« je poudaril Stane Dolanc, »lahko ob vsem tem tudi z razvojem znanstveno raziskovalnega dela, pri katerem je v Iskri neposredno udeleženih osmič, znak, da v tej največji slovenski sestavljeni organizaciji znajo ceniti delavčev prispevek in ga tudi primerno nagraditi Obenem pa so nagrade posameznikom tudi nagrade celotnemu kolektivu, ki je z zdravim in delovnim vzdušjem prav gotovo omogočil takšne dosežke vredne Iskrinih priznanj. S srečanja so zbrani Iskraši poslali pozdravno pismo predsedstvu SFRJ, v katerem so med drugim zapisali, da se zavedajo pomena vgrajevanja znanja in nenehnega izobraževanja potrebnega za proizvajanje takih izdelkov in sistemov ki bodo Iskro še bolj uveljavili na zahtevnih tujih trgih, pa tudi v Jugoslavi- nad 2500 visoko kvalificiranih strokovnjakov, iahko služijo za zgled. Prav gotovo je ves proizvodni program Iskre izredno pomemben za gospodarstvo Slovenije in Jugoslavije in njegovo tehnološko neodvisnost na področju tako pomembnih panog. Zato sem prepričan, da bo vaš kolektiv s svojimi dosedanjimi izkušnjami in uspehi v proizvodnji, v znanstveno-raziskovalnem delu pri razvoju elektronike, računalništva, avtomatike in robotike tudi v prihodnje na čelu prizadevanj za posodobitev jugoslovanskega gospodarstva« V okvir praznovanja je sodila tudi svečana podelitev nagrad Iskre za leto 1984 Glavno nagrado Iskre je prejel ji. V teh prizadevanjih ni omahovanja, vodilo teh prizadevanj je prav tako tudi dolgoročni program gospodarske stabilizacije. Geslo »Iskraši, pogumno naprej,« ki so si ga izbrali kot geslo letošnjega srečanja, je lahko tudi — tako so zapisali v pismu — dokaz, da na nadalj-ni razvojni poti za Iskro ni omahovanja. Predaja prehodne zastave iz rok mladine lskra«Commerce mladim v Iskri Av-toelektrika je bila v slavnostnem delu srečanja simbolično dejanje, ki je pomenilo za vse udeležence proslave, za Iskraše pa se posebej — nasvidenje na srečanju v Tolminu naslednje leto. Vendar pa je ta nasvidenje izzvenel ne kot slovo, pač pa kot simboličen pozdrav. Franc Mlakar, dipl ing. elektrotehnike, in sicer za vrhunske dosežke trajnega pomena na področju kakovosti in me-trologije Nagrado Iskre za pomembne dosežke na področju poslovodenja in koordinacije investicijske dejavnosti v Iskri je prejel Ivo Klešnik. Viktor Kosec iz Iskre Kibernetike pa je prejel nagrado za izjemne dosežke pri razvoju ih organizaciji Tozd Števci in uveljavitvi tozda na mednarodnem trgu Letošnji nagrajenec je tudi Jože Peklenik iz Iskre Tele-matike in sicer je prejel nagrado za pomembne dosežke pri razvoju tehnologije telefonskih central Nagrado za bistven prispevek k uveljavitvi Iskre v jugoslovanskem prostoru |e prejel Simon Primožič iz Iskre Commerca. Tatjana Verbič iz Iskre Avtomatike pa za pomembne dosežke pri razvoju samoupravljanja in družbenopolitičnih odnosov v delovni organizaciji. V imenu nagrajencev se je zahvalil Franc Mlakar in poudaril, da so Iskone nagrade, ki se letos na tak svečan način podeljujejo že saj se je srečanje v Zajčji dobravi nadaljevalo še v pozne popoldanske ure. Srečanje namreč Iskrašem pomeni tudi priložnost, da pokažejo ne le svojo prizadevnost na delu, pač pa tudi na drugih področjih, na kulturem, športnem. Da so v tem pravi mojstri, je pokazal tudi ves program proslave, ki ga so vodili in izvajali le delavci Iskre, od mešanega pevskega zbora Iskre Kranj, do folklorne skupine iz Semiča. V nadaljevanju programa pa so svoje znanje prikazali tudi šahisti, ki so odigrali šahovsko simultanko z mednarodnim šahovskim mojstrom Iztokom Jelenom, likovniki so prikazali svoje slikarsko znanje izdelki so na ogled na stalnem razstavnem prostoru Iskrine stolpnice v Ljubljani, nastopali so pesniki, pevci, glasbeniki h drugi — skratka Iskraši se na takšnih srečanjih vedno vedejo kot velika družina..ki je,četudi je vedno skupaj, pa si ima ob praznikih, kot je bil ta v Zajčji dobravi, še vedno veliko po- Premislite, če vas bo to delo veselilo Če pa se že odločate za šolanje v lesarstvu in gradbeništvu, potem vsekakor obiščite GIP GRADIŠ, Tozd Lesno industrijski obrat Škofja Loka Lesno industrijskega obrata Škofja Loka zajema razrez hlodovine, izdelavo montažnih hiš, pro-vizorijev, oblog ter embalaže in izdelavo stavbnega pohištva. Ta Gradisov TOZD opravlja montažo svojih izdelkov doma in v tujini. Za praktični pouk in proizvodno prakso imajo v obratu v Škofji Delo v lesarstvu in gradbeništvu je ustvarjalno. Zanj so potrebni natančnost, doslednost in visoka kakovost. Učenci, učenke! Premislite, če bi vas to delo veselilo. Če bi se hoteli preskusiti ali pa če se že odločate za šolanje v lesarstvu in gradbeništvu, potem vsekakor obiščite GIP GRADIŠ, Tozd Lesno industrijski obrat v Škofji Loki. Pogovorili se boste o štipendiji. Štipendijo nudijo za šolanje za poklic lesarja — obdelovalca lesa, za lesarja — ozek profil, za lesarja — široki profil in za gradbenika tesarja. Proizvodni program Loki posebej za to namenjene in opremljene delavniške prostore. Sicer pa je za omenjene poklice možna usposobitev tudi s šolanjem ob delu. Lesno industrijski obrat v takšnih primerih krije tudi stroške šolanja. Premislite torej. Poklic v tej dejavnosti ni umazan. Zaradi tehnološkega napredka in strojne obdelave pa ni prav nič nenavaden tudi za dekleta. Oglasite se v GIP GRADIŠ, Tozd Lesno industrijski obrat Škofja Loka, Kidričeva 56 (telefon 064 61-766) kadarkoli od 6. do 14. ure. Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisiji za delovna razmerja DSSS in TOZD Blagovni promet objavljata prosta dela in naloge 1. OPRAVLJANJE ORODJARSKIH DEL - zahtevno 2. ORGANIZIRANJE PODROČJA IZVOZA Pogoji: pod 1. pod 2. 3 letna srednja strokovna izobrazba strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj, uspešno opravljeno 3 mesečno poskusno delo višja strokovna izobrazba ekonomske ali komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, znanje nemškega jezika, opravljen izpit o zunanjetrgovinski registraciji. Poskusno delo traja 3 mesece. Dela so prosta za določen čas in sicer za dobo 1 leta. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika, Kranj, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZO NAKLO Objavlja na podlagi sklepa zadružnega sveta TZO Naklo JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih rabljenih osnovnih sredstev: 1. Traktor Deutz-Torpedo 4006 2. Žitni kombajn Zmaj 780 3. Prikolica traktorska dvoosna 4. Telefonski aparat — 5 kom 5. Pisalni stroj — 4 kom 6. Računski stroj — 2 kom 7. Bazen za zbiranje mleka Licitacija bo v ponedeljek, 9. 7.1984 ob 11. uri na obratu mlečne proizvodnje v Strahinju. Predmete si je možno ogledati 2 uri pred licitacijo na mestu licitacije. Interesenti morajo pred licitacijo položiti varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. BRIVSKO FRIZERSKO PODJETJE KRANJ, Tomšičeva 3 Obvešča svoje cenjene stranke, da bodo naši frizerski saloni v Kranju v času kolektivnih dopustov odprti po naslednjem razporedu: Frizerski salon pri VODOVODNEM STOLPU - Šorlijeva ulica 18, od 15. 7. do 31. 7. 1984 ZAPRT zaradi popravila, Frizerski salon PLANINA — Vrečkova ulica 3 in Frizerski salon STRAŽIŠČE - Škofjeloška 24 bosta odprta samo dopoldne od 6. do 13. ure in v sobotah od 6. do 14. ure. Vsi ostali saloni obratujejo nespremenjeno! SE PRIPOROČAMO! SKUPŠČINA OBČINE KRANJ Upravni organi in strokovne službe občine Kranj ra-zpisujejo dela in naloge V SEKRETARIATU ZA OBČO UPRAVO: 1 KURIRJA Pogoj: — končana osnovna šola, — enomesečno poskusno delo Za razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Od kandidatov pričakujemo moralno-politično neoporečnost in pravilen odnos do samoupravljanja. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev (šolsko spričevalo) na naslov Občina Kranj, splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh po objavi. Nepopolnih vlog ne bomo obravnavali. SAVSKE ELEKTRARNE Ljubljana, n. sol. o. TOZD ELEKTRARNA MOSTE ŽIROVNICA Objavlja prostu dela in naloge POMOŽNEGA DFI.AVCA Pogoji: — NK delavec brez delovnih izkušenj, — najmanj 4 razredi osnovne šolo, — 3 mesečno poskusno delo, — ustrezna psihofizična sposobnost delavca Nastop dela je možen takoj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni na razpolago. Pismene prijave kandidati vložijo v 8 dneh po objavi na naslov: Suvske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste, Žirovnica — komisija za delovna razmerja. Kandidat bo izbran v 30 dneh po Iztekli prijavnega roka. ieia 2000 i! v Slo->ovp rečni potniškjl tlstotk« -ljc če« >vora. :sljive Z zdru; •pravljaji tehnolo-l druge nujnosti -■vnii promet v Sloveniji poveaj^^o nnt-niv/m JosiopnjLj^rTh odstotkov? >ancs železnica prepelje čedalje več potnikov in tovora. Za to pa potrebuje zanesljive in odgovorne ljudi, ki z združenimi močmi dobro opravljaj lelo. Jevilne tehnične, ^ druge V^^nm§^^ftW^\o o nujnosti hitrejše posodobitve železnice kot temeljnega i«*-- ČE STE DOKONČALI OSNOVNO ŠOLO IN STE IZ LJUBLJANE, POSTOJNE, SEŽANE, NOVE GORICE ALI OKOLIČAN se prijavite v Železniško srednjo šolo v Ljubljani, ki bo v bližini vašega kraja organizirala brezplačen tečaj, kjer se boste lahko usposobili za delo premikača. Zaposlitev vam bomo zagotovili v domačem kraju. Podrobnejše informacije dobite po tel.: (061) 313-044, int. 22-29. železniško gospodarstvo ljubijana Y NO i NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO Na Koroškem v Borovljarh (Ferlach), Klagenfurter stras-se 15, je odprta nova specializirana trgovina priznane tovarne barv in lakov iz Beljaka, (pleskarski in malarski material, zaščita lesa in kovine, lepila, avtolaki in pribor). Nudimo: OB PREDLOŽITVI OGLASA PO EXPORTNIH CENAH ŠE 10% POPUSTA. Laokfabrik Seebacher Allee42 A-9600 Villaoh PETEK, 6. JULIJA 1984 GLAS SVETUJE KAM NA IZLET 13. STRAN GLAS PARK HOTEL BLED Vabimo vas, da obiščete na novo preurejeno slaščičarno v našem hotelu. Postregli vam bomo z dnevno svežimi sladicami in naravnim sladoledom. Sprejemamo tudi naročila za jubilejne torte in druge sladice. Obiščite nas! A FN PRODAJA ytFf"B"T REZERVNIH m \ DELOV IN ODKUP RABLJENIH AVTOMOBILOV ANDREJ IN JASNA PEČJAK, ČEŠNJICA 24 pri Kropi, Podnart. ČEiMJKA Začasni telefon: 064-70-409. Nedelja in ponedeljek zaprto. PARK HOTEL BLED Park hotel bled Priporočamo, da obiščete našo, NOČNO RESTAVRACIJO TAVERNA - KAZINA, ki je odprta vsak dan, razen tor-*a od 20—01. ure. Postregli vam bomo z domačimi in ribjimi specialite-,arTii ter tlambiranimi jedrni UGODNE CENE! Mi ,rne počitnice na romantičnem Mljetu zeleni otok na dalmatin- ci rr!0 T1 iugu — velik gozd sredi jq In sredi otoka med gorami njSj0r°vJem skriti jezeri, ki sploh 1 jezeri, ker ju veže tenka sinjine z .odprtim morjem. "■nit Od ka:S°tnost velikih naselij, komaj jq in prometa, zasanjan mir sVp?'')e sonca, toplote in gozdne V(w^as ima rezervirane zmoglji-Kat ' v novem hotelu Odisej (B. t6 v zaselku Pomine ob odpr-i^a| ^orju in le 400 metrov od Do»ft^a iezera. Dopustniki bodo kj^ali na Mljet z Brnika (ob pet-5vtoh leta,om do Dubrovnika, z d0 v Usorn po polotoku Pelješcu rstenika in od tam s trajek- tom na Mljet. Kompasov stalni predstavnik bo skrbel za dobro počutje dopustnikov in organiziral tudi izlete. Cena počitnic je od 13.900 do 17.900 din, dodatni teden od 9.100 do 12.000, odvisno od termina. Otroci imajo popuste. V nekaterih terminih je še nekaj prostora. Pozanimajte se v najbližji Kompasovi poslovalnici! °&VESTILO V GLASU ZANESLJIV USPEH Ljubečna Celje hlevit tlak za hleve tel.: (063) 25-800 VAŠE POČITNICE SO LAHKO LEPŠE V UDOBNI IN MODNI OBUTVI Obiščite naše trgovine v Kranju, Radovljici Škofji Loki, na Bledu, Jesenicah, v Kamniku in Tržiču WMtm .■«*»*».• DEŽURNI VETERINARJI od 6. 7. do 13. 7. 1984 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko veterinarski zavod, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 42-175 ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ m »m u u V^yj^^^^p|^^^^ za občino Škofja Loka HABJAN JANKO, dipl. tel: 69-280, Žiri, Polje 1 KRIŽNAR MIRO, dipl. Godešič 134, tel.: 62-130 za občini Radovljica in Jesenice URH JANEZ, dipl. vet., tel: 23-716 ali 25-779 vet. vet. inovako KMETIJSKA ZADRUGA ŠKOFJA LOKA Objavlja prosta dela in naloge - DVKH DELAVK V MLEKARNI Pogoj: — dokončana osnovna šola in dobro zdravstveno stanje. Prijave sprejema sekretariat Kmetijske zadruge Škofja Lo-ka, 8 dni po objavi. IZBR4LI SOZMflS Sezona vlaganja sadja je že v polnem teku. Moramo vas opozoriti, da običajno zmanjka kozarcev in pokrovčkov. Opazili pa smo, da imajo vse to v blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah. Cena za 720 g kozarec 15,60 din, pokrovčki 205. — din V Merkurjevi prodajalni gradbenega materiala DOM Naklo so nas opozorili na veliko Izbiro talnih in obtožnih keramičnih ploščic v raznih barvah in vzorcih. Pokazali so nam tudi nov format ploščic v velikosti 25 x 20 cm, ki so zlasti primerne za oblaganje večjih prostorov. Nasplošno je prodajalna DOM Naklo dobro založena z gradbenim materialom in sanitarno keramiko. GLAS 14. STRAN MALI Odi ASI tel.: 27-mi)______ PRODAM__ Prodam dvč; leti star barvni TF.LF.Vl ZOR gorenj*1 liiloniKic ije po tel. 27 «92 od 7. do 13. arv Kranj 79«:? Pionam 'i tedno> starega 1 *. 1K t . \ si men t a le a. Luh«v«e- 14. Gerkl je H11»4 Prodam PRAŠIČE, težke ..d 25 do 100 kg. PosilVot Ki. Podmiri «521 Prodam 15oo kg MALINA ter 122 betonskih HI.()K()\' 20 « :?n • 4u i ■ rko /Jgon. Smledniska 74. Kranj 7914 /a go{fu prodam žudnje LUČI. kio-mana BLATNIKA in približno 2 kub. m suhih hrastovih PLOHOV Naklo. {Ji. Pavk? Modelov.- 39, tel. 47 :?:?» 7935 Prodani dobro ohranjene otroške stvari: POSTI .1J ICO / JOGIJLM. HO.JCO. VOZIČEK. Radakovii. T. Vid -marja (i. Kranj 7070 Prodaju novo porotno OBLEKO z belini ogrinjalom, št: 38. Tel.: 00830 ' '* '7077 Prodani 7 tednov staro TELIČKO Benodik. Pungart 14. .Škofja I.oka 797» Prodam ..Hoskn POS1 KURO Pai li/ansk.i 44. Škol |.i Loka. Bo/ic 7979 Prodam 4V" k\ m smrekov ega POPI JONA m 20 kub m 1 LR\ t >! A 5 (m Int. na tet. 01 02f>. popoldan 79«n I )<>bi-o obran jen ŠOTOR 1 Makarska /a 4 osebi' llgudno prodam Velosovo 24. Cerklje 700] Prodani 12n I. HLADILNIK m PRALNI STROJ. Gorenje; Gasperlm ■lonatan. Vaijav čova"«. Kranj 70H2 Prodam KRAVO, dobro mlekarno. Kri/ 47. Komenda 701?.'? Prodam 00t> kom 12 c m POROI.H A .in 2 TONI APNA v vrečah. Zg. Brnik 12. Cerklje % 79«4 Prodani nov pogonski JERMEN /a rotacijski) kosilnico FKl.I.A. Ivan /e-rovnik. Vaše 18. Medvode 7985 Prodam ločilno gostinsko MI/O (sank), primeren /a manjši lokal in rlva PHA.ŠlCKA. težka od 30—40 kg in enobra/.dni traktorski PLUG ni voltovo traktorsko KOSILNICO Pusavec Anton. Hudo 3. Tržič- 798« Prodam TROSILKC /.a umetni gnoj - V1CON. Zavrl. Medno !♦. Ljubljana 7987 Prodani trodeino OKNO / dvojno ZAP1RO in roleto. Pavel Korene an. Gorenjska cesta 31, Naklo, tel.: 47.110, 7888 ZALPINO v vroče poletje Glej jo. z dolgimi in gibčnimi očmi. s težko vstajajočimi prsmi, s koraki ki /ih boki težijo. Takšna je moja ljubljena. -takšna mi je ugrabila srce. A maru r \ Polna peta — udoben korak — tudi takšne sandale so pripravili pri ALPINI za letošnje vroče poletje. In kje vse lahko izpirate Alpinine sandale9 V Kranju na Titovem trgu. v Škofji Loki pri hotelu Transturist in na Mestnem trgu. na Jesenicah v trgovskem centru, v Kranjski gori in v centru Domžal nesreče ZBIL KOLESARJA IN POBEGNIL Jesenice — V križišču Ceste Pori su Kidriča in dovozne poti /a leseni ško gasilsko enoto je v ponedeljek. 2. julija, ne/nani vo/mk lic ka dohitel kolesarja Alojza /adravca. starega 22 let /. Jesenic. Č.prav je Zadravee vozil tesno oh mbu eeste. ga je ne znanec pri prehitevanju zadel, da je padel in obležal na pločniku hode ranjen. Neznanega vozniku belega oseb nega avtomobila znamke zastava 7f)0 s kranjsko registracijo, katere pivu številka je 8. še niso i/sledili. Zato miličniki postaje prometno mi lice iz Kranja naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nesreči in pobeglem vozniku, du jim to sporočijo. V NESREČI UMRL MOTORIST Duplje V torek, 3. julija, so je na lokalni cesti med Kri/anu in Dup ljami zgodila prometna nesreča, ki je terjala živ ljenje motorista Voznik osebnega avtomobilu z lahkim pri klopnikom Dušan Hnfnar. star 34 let, iz Dupelj je vozil i/ Križ proti Dupljam. Pred križiščem zu vusi Soben jo in Retnjo je dohitel voznika neregistriranega motornega kolesu '7 letnega Hajra Kansika iz Trijebi ne. ki začasno Živi v Medvodah. Avtomobil je zadel v zadnji del motor Haga kolesa, tako da je vozniku vrglo na pokrov mot<>i|,i na avtomobilu, od tod pa na cesto, kjer je obležal mrtev. TRČENJE V KRIŽIŠČI Poljane Ena oseba jo bila hudo ranjena v promorni nesreči, ki se je V sredo. 4 julija, zgodila v Poljanah. IV letni vo/mk osebnega avtomobila Ludvik Kav (K iz Kranja je v kri/is ču /a Javorje in llotav I je tit il / nio torisloni Emilom Slanov nikom, sta rim .r)7 let. iz Hotnvelj. ki je pripeljal po priključku regionalne ceste Motorist je v nesreči utrpel hude teles ne poškdobo, lako da so ga odpeljali v ljubljanski Klinu ni c enter. 1). Ž Treščilo v gospodarsko poslopje Radovljica Na .Šere erjev i cesti v Radovljici je v ponedeljek. 2. julija, nustul poza- nn gospodarskem po slopju. last Štefana De/mana Med neurjem je namreč strela udarila v streho in zanetila požar V Ognju je /gorelo 24 ton letošnjega sena. sušil niča zu seno, opaži /.a traktorsko pri koheo. traktorski plug. 3 tone žita. ostrešje in domala vsa stresna opo ka. Nekaj strojev, 15 glav govedi in konja je lastniku s pomočjo sosedov m gasilcev uspelo resiti. Prodani SITU SAII .BOAR1>. ivgat la /a J.,'! M C.JLA '.">. h'1 :2JM.:o 79«9 Piodam masivno /lato /AIT.STNI ('() Naslov \ i,L^l. oddelku 7fl!M> Piodam italijanski otroški \'( )/I ČEK (globoki, športni) in otroško PO STKLMCO / jogtjcm. Sunon Kiajcer. T De/mana 0. Kranj 7001 Prodam BIKCA za pleme. 5 tednov starega Určg oh Savi «. Mavčiče 7002 Prodam rta/no PKČ EMO CENTRAL 20S. :i..r)SM. Dnlensek. Brilot 244 Kranj 799:? Prodam nov coski ŠOTOH /a 4 osebe. Tel.: 20-02«. popoldne 7004 Prodam TV igre PHII.IPS. Zg. Bitnje 22«. pri Puškami 7995 Prodam dva TELETA staru dneh po sklepu DS TOZD. Osnovna šola V T. LINHARTA RADOVLJICA Komisiju zu delovna razmerja razpisuje prosta dela in nalo ge - 'UČITELJA geografije DMV IN TEH NIČNE VZGOJE za nedoločen delovni čas, - UČITELJA LIKOVNO-TEHNJČNEVZGOJE za določen efelovni čas od 1. 0. 1984 dalje (nadomestovan je porodni skega dopusta), 2 UČITELJEV R A/K KI) NEGA POUKA za nedoločen delovni čas, - UČITELJA RAZREDNE GA POUKA /a določen delovni i &S /a šolsko leto 1084/ttfi, - UČITELJA RAZREDNEGA POUKA za določen delovni čas od 1. 9, 1984 do 30. 12. 1984. - UČITELJA RAZREDNE GA POUKA za določen delovni čas od 1.9. 1984 do 22. 11. 1984 Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu <> osnovni šoli. Pismene prijave z dokazili pošljite v 19 dneh po objavi nu naslov: Osnovna šolu A. T. Linhart Radovljica, Komisija /a delovna razmerja. valniknm. pomivalno KORITO ter Ml /O Ogled V petek Iti- soboln od lf). do 1!). ure, Vitas. Stara (.21. K run j, teJ.. 21 21:'. »nil2 Prodam KRAVO s teletom, dobro mlekarico. J'odbrev.je 04 80t>3 Prodam RADIO kasetofon IJT m OI.ASHKNI CIJNTEH IJonvtpne / de klaracijo. Rudi Teran. Pristava 09. Tržič, tel.: r>0-20(> uit 3.r)2 . 8004 Prodam nekaj H>0 m PPR KABLA za pod omet. Smledniška 3.r). Kranj Prodani električni ŠTEDIIuNlK SPALNICO. Jernej Baj/e>lj. ."s.mipett ska .r)0. Kranj «000 Prodam 20 k« težke PUJSKE. Ivan Zupan, Hudo 10. 1'r/ič »007 Prodam 2.r)() 1 HLADILNIK. Tel.: 24-K02 «00» Prodam 20-100 k« težke PRAŠIČ KL. Možna dostav a na dom. Stanonik. Log 9, Škofja Loka ' »000 Prodam rjave in bele lahke NKSNI-CE (v tipu leghorna) iu bele petelinčke za dopitanje (brojlerje). Stanonik. Lo« 9, Škofja Loka 8010 Prodam dobro ohranjeno otroško fantovsko KOLO /a starost od 5 do 10 let. Tadina. Šiškovo naselje 21, Kranj 8011 Prodam 10 tednov staro TELIČKO. Mož.janca 8 8012 Prodam BRAKO SKIP PRIKOLICO s predprostorom. Informacije popoldne. Zasavska 27/B. Kranj 8013 Prodam ČEBELE, /g. Bela 18, Preddvor 8014 Prodam komplet UČBENIKOV za II. letnik ekonomske šole. Hubad. La-hovče71 8015 Prodam rabljeno lKMIIŠTVO za v kuhinjo, dnevno sobo in spalnico. Ogled v soboto in nedeljo po 11. un. Partizanska Kranj, pri letnem kopališču 8010 Prodam 8 mesecev brejo 1'ELICO. Voklo 29, tel.:49-133 8017 Prodam ROTACIJSKO KOSILNICO falla 100. Filip Pogačnik. Sr. Dobrava 8, Kropa 8018 Prodam rablejna razstekljena OKNA z lesenimi roletami. Ogled od 15, ure dalje. Krna Trampuž, Temniška 18, Naklo 8010 Ugodno prodam nov CIRKULAR standard Osijek, 380 W, 4 KW. Moste 19 B, Žirovnica »020 Prodam /LATO za zobe. Tel.: 28-509 8021 Dobijo se PSI. fiemški ovčarji — mladiči, stari 7 tednov. Habič, Smokuč 39, Žirovnica 8022 Ugodno prodam MOTORNO ŽAGO quasqarno 200. Pogačnik, tel.: 50-200 int. 243, dopoldan 8023 Prodam kombinirano PEČ z bojler-jem, 2 WC školjki; dobro ohranjeni in KOPALNO KAD. Dolar. Ulica na rodnih herojev 9, Bled 8024 Prodam 5 betonskih OKEN. 2 x 1 m. Lahovčc 40 8025 Prodam novo 96 basno HARMONIKO Melodija Mengeš. Tel.: 61-830 8026 Prodam večje število novih CE-MFNTNIH STREŠNIKOV (38x 24) po 40 din za komad. Tel.: 063-26-196. skladiščeno v okolici Ljubljane 8027 Prodam stereo AVTORADIO na kasete. Tel.: 50-852 8028 Prodam sv ev konjski GNOJ. Tel.: 21-540, po 20. uri 8029 Poceni prodam dve kompletni POSTELJI. Naslov v oglasnem oddelku 8030 Prodam motorno ŽAGO Stihll 050 .Lme/ Meglic, Begunjska 56, Tržič 8081 Prodam skoraj nov — 1 xx uporabljen holandski ŠOTOR za 6 oseb. Cena 3 M. Inf. na tel.: 82 198, popoldan 8032 Prodam nov traktor Vladimirac, 32 KM. Popovo 4, Tr/ič 808.? Prodam ojačevalec vermona 100 W in avtomatske BOBNE, Rolland. nerabljeno. Ogled vsak dan. Slane Li lic, Cesta na Lipee 0. Lesce 8034 Prodam novo KOSILNICO MITA Gorenje. » KS, Žagar, Mevkuš 20, Zg Gorje 8035 JARČKL. rjave, odlične nesenice in koruzo ter pšenico prodani. Fujan, Hraše 5, SiiiIccIhiJn «03« Prodani malo rabljen ŠOTOR za 4 osebe. Tel : 69 509 »037 Prodam dirkalno KOLO s tabularji in rezervnim kolesom. Jane/. Pivk, Ce gelnicu :?H, tel.1 57 203 8038 Ugodno prodam malo rabljen PI.lv ITI ni STROJ passat doomatic l.ie/ kartic. Juvan, Kebetova 1». Kranj »o:?!i Računalnik /n bi ie k prodam. Justin, Vrba 0 »040 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe. Stare tova 14. Cirče »041 DIRKALNO KOLO BOTECHIA, malo vozen, ugodno prodam. Šoljič, L. Hrovata 5, Kranj »042 FOTOAPARAT PRAKTICA VLC 3 in PISALNI STROJ OLVMP1A, skoi.j novo, ugodno prodam Ponudbe na tel.: 21 188 »043 Prodam malo rabljen ŠOTOR /a 1 08eb6. Janko Homct, Studor 5, (Jore nja vas. tel.: 68-326 »045 Prodam plinski ŠTEDILNIK Tel 60*847 »044 TRAKTOR ZE TOR 5911 s kabino prodam. Petenieli Ciril. Draga 10. Škofja Loka 804« Prodam PUJSKE, težke od 25 do 40 kg m novo 500 I SKRINJO Tine Zi herl, Sr. Bitnje 97. Žabnieo »047 Prodam prodam barv m TLI .LYI/< )R (iorenje in moško KOLO 'Telefon 20 587 8048 Prodam KOBILO, staro 9 let ah me njtfm /a stare|se Piodam eno leto rabljeno, odli1'"1 ohranjeno kompletno SPALNICO *Mf blo — Carmeni' (omara 5-delna. h"'1'1 7315 anegre). Informacije po tel. 74 707 pjj, poldan l^', . Piodam 280 kom zidakov M1^ (19x29x 19) 8000 din. 6 kom. komD| plošč (5 cm) s pripadajočimi fiksatotj (kovinski žičniki) za 20 kv. m P1()S' (4000 din), steklene brezbarvne pri/-«* (19 x 19) 20 kom (3000 din) Informacij popoldan na tel, 004 77-192 800? KUPIM Kupim rabljena OKNA in VRAJI Ponudbe na naslov! Gani Topanic«. SJ Bitnje 5, 64209 Žabnica Nujno takoj kupim hrastove Hl-On' ali DESKE 4 cm. Mira Pogačnik. nj a vas 56. Selca 80tr Kupim teden dni starega BIKCA I mentalea. Ponudbe / vpisom na nasKg Alojz Mohorič, Golica 7 Seka 80»; Kupim ELKKTROMOTOR. 5.5 kv 960 obr./min., s prirobnico. Mali. SP 728' Besnica 35. p. Zg. Besnica 8jJ Kupim globok OTROŠKI VOZlCEJ (žametni) in chicco STOLČEK. 'Telcf0J 23-921 806.' Kupim KLETKE za zajce. Roge' Britof 396 790 VOZILA Prodam ZASTAVO 101, novettilf 1976, cena 14.5 SM. Informacije 14. ure po tel. 25-461 - int. 408. Og' po 17. uri. Lesar. Juleta Gabrovška^ Kranj % Piodam ŠKODO 110. L. letnik 191 priključkom, registrirano do sep -j bi a 1964 in 2 zimski gumi s Pu,t'7y Ogled od 17. ure dalje. Mlaka 149 " Prodam PEUGEOT 204. letnik ljjjjj (za dele-). Telefon 28 427 1W Prodam avto OPIJ. KADETI", ■ žemh 15.000 km. star dve leti. A'°-" Ov senik, Kranj, Jezerska c. 108/C 71)46 Prodam osebni avto FIAT 850 Sp«* al. letnik 1969, neregistriran ^1% Bevk. Rudno 38, Železniki Prodam ZASTAVO 101. letnik registrirano do novembra 1984. '^'I1^;? Če 26, Cerklje na (iorenjskein Lni Prodam ŠKODO 105 L. letnik Telefon 24-802 - Hribernik. Beg^J ska 7. Kranj a Prodam ZASTAVO 750 LC 1979. /admkai, Ul. Vide Šinkovče^g Kranj , .0 Prodam dobro ohranjen GOLF« ( e barve. Jelov c.m, Mac v 9 .0u2 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1» , Informacije po tel. 61-792 Prodam terensko vozilo. zn'1 . ^ ARO, registriran do junija 1985. J'1'.-. Šuštar, Ojstri vrh 10, Železniki " ^ Prodam PRIKOLICO, nosilnost 500 kg. Naslov v oglasnem oddelku ^ Prodam VVARTBURG, obnovIJf letnik 107:? Praprotna poh< 1 )UrN kije Prodam ZASTAVO 750 1978, registrirano za celo leto. 6g!*L petek in soboto popoldan Dui s. I« [ovič, Vrei 1 o 1 l Planina K,'',nJfto'?!' ŠKODO Š 100, prodam po delih-^ lefon 064/24-827 ?tfl- Prodam ZASTAVO 101. letnik »• ^ Golniška 109, Kokrica Kiunj Prodam nuni PONV I^P^gfjl Zdenko Omejc, Zg. Bitnje 243 Prodam MOTORNO KOLO TS, vozen od leta 1980, zaradi od"Sji' vojsko. Informacije po tel. 45-179 9,5 sm) , m Prodam LADO karavan, letnik Slavko Urbane, Zadraga 13, DnpO' $0 Prodan. Si REJIO in POKROJ »jj. torja od Z 101. Anion Ken., Zg M 171». /abmea (/a gostilno StrahU'O' DE PETEK, 6. JULIJA 1984 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE .15. STRAN (--- Cenjeno stranke obveš čam. da .je KEMIČNA ČISTILNICA na cesti Staneta Žagarja 5, še vodno odprta. Nudim posebno ugodnost. Vsaka stota •stranka ima uslugo čišćenja bro/.plučno. negledo na količino prinesenih oblačil. Se priporoča Dragica Preveč, Staneta Žagarja 5, Kranj -__J Prodam ZASTAVO 101. letnik 1080. dobro ohranjeno in garažiruno. Luci-l«n Kovačič. C. na Kupo 0, Kranj. tel. 25-158 8081 Piodam ZASTAVO 101 - 75. registrirano do aprila 1085. Pot v Bitnje 49. -shužišče — Kranj 8082 Karumboliranega GOLFA — 78, tudi Po dolih, prodam. Telefon 50-735 8083 Prodam MKRCEDES diesel - kom-f bus 306, letnik 1974. registriran za 1 leto. Telefon 74-210 zvečer 8084 125-P, letnik 1978, karamboliran. Prodam. Telefon 27-401 8085 Prodam ZASTAVO 750. letnik 1977. •Janez Kadivee, Šenčur, Pipanova 46 8086 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. ug'ed vsak dan po 19. uri. Valič. Vodo-P'vceva 12. Kranj 8087 Prodam avto OPEL KADETT, letnik 1978. Šušteršič, Britof 147 8088 Vb ^r 1303/74, prodam nova desna HATA, dobro ohranjen desni blatnik le''odbijač. Telefon 064/21-754 8089 Prodam avto ZASTAVA 101, letnik i9<3. za 3 SM. Strahinj 66, Naklo 8090 Prodam VW 1300, letnik 1966. Ogled Y> soboto. Hudobivnik, Hotemaže 78, Preddvor 8091 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1972. "»formacije po tel. 25-422 8092 Prodam ZASTAVO 850, letnik 1983. *ani Kopač, Mlaka 85 8093 Q Prodam LADO 1200, oktober 1977. gled možen 6. julija od 16. ure dalje. lvlUorad Gačič. Jezerska č. 94, Kranj n 8094 Q prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. ^gled v petek in soboto dopoldan. Živ-^° Radulovič, Gorenjskega odreda 18, ranJ - stara Planina 8095 s prodam ZASTAVO 101. letnik 1976. rednja vas 55, Šenčur 8096 gil Jodam MERCEDES tip 312, 5 t, dol-y *a.son, s cerado, registriran do 'J-1985. Blagojevič, Podbrezje 12/A p 8097 750 r°dum rezervne dele za ZASTAVO ». • gume, motor, menjalnik. Janez ldrolt, Poljšica 24, Podnart 8098 am ZASTAVO 1300, letnik 1978. . Prod 2n/?j;macije od 15. do 16. ure po tel. pu'4 8099 ran°Ceni Pro<^am ^"10 maJ°r- registri-j,n- vozen. Kristan, Vodopivčeva 10, KrpanJ 8100 pRp£dum SPAČKA in PONY EX-pfcSS. Krč, Galetova 7, Kokrica 8101 h Vodarn dve ZIMSKI GUMI miche-no , 5 športnih PLATIŠČ za opel aseo-pietnik 1978. Telefon 064/62-090 8102 pla.4-. letnik 1977; in BOJLER, dvo-Ce Scn'. ležeč, 140-litrski, primeren za n ralno ali solarno ogrevanje, ugod-pP'odam. Telefon 47-153 8103 rodam VW 1200, letnik 1975. Ogled are. Adem Redžematovič, Zlato do 13. „ P%27b! Kranj 8104 Čemr°darn novo rusko GUMO s platiš-nial nerablJeno in MOTOR ter me-fojT'nik z» fiat 124 in še nekaj delov. Inovacije: Mijonko Rezarevič, Ul. 1. av-if3 r». Zlato polje 8105 s u8odno prodam nov TOMOS 14 M. pBltru> 83 8106 S) "»dam novega EIČKA, še neregi ranega. Trogrlič, Tenetiše 9, Golnik P> a 8107 Per-t am 4 mal° obijene GUME sem-vP(. . J75 ~ 13, s platišči (opel). Buko-. p' Mo.škrin 3, Škofja Loka 8108 [..'odam MOTOR CZ 350 Ž. Ladislav pas. Nasovče 28/A pri Komendi 8109 3jUvam dvorni avto OM lumpeto, p- Kuha.. Adergas 37, Cerklje 8110 In 'odam FIAT 126 P, november 1978. p'n^Uiie po tel 45-367 8111 |)t( ""tam ZASTAVO 101, letnik 1980. v°ženih 36.000 km Telefon 26-895 Ud 8112 lethf.0dno pmd.u.i ZASTAVO 750, a. '"k ima t_r________•• 4l.(j.Vl 1976. Informacije po tel. Popoldan 8113 'Wtmt'n'lU11 ali Prodarr» PLATIŠČA (■ij,, ni'>^> kolesa za navadna. Informa-Spo tel 064/26 655 8114 L. /'dam ;ivin dpi • KI KADETT stan HM i • 'etnik 1070, gara/.iran, v dobrem Ig v1"- Informacije po tel. 77-351 - int. 25/A0,>,ldan »ranko Papler, Breznica pJ-Žirovnica 8115 8«ra° "n U 1 TI' SP«'11^. letnik 1978. Ii|)r,/"i"i Ogled v petek in soboto Fj ^'"'»i, Ribiio 81, Bled 8116 dtJli')c'am ZASTAVO 101, celo ali po ,van Rakovec. Dolenja vas 30. U° , 8U7 fW>'( n° Podani ZASTAVO 750. AWl 0(1 ls dulje Miha Balek. K1-Bled 8118 'Irov; l( U>lnik 1974- Manan 7ci"' ^ dobrava 15, Kamna gorica, »w*7 811(1 'ifor n'» Prodam R 18 TL, letnik 1 HO. !!j\ac>je po tel. 26-175 «120 itS./1" Podani GOLE .Kil. Ažman, ,C(i 8121 f,*th. ,m (i()IF K;I • l,>lMik "*81 In PmV''' P° "*!• 78-256 8122 rV ,n ZASTAVO 101. letnik 1976, «M.£J.rurio do junija 1985, cena 12 .. '^ziukar, Cankarjeva 12, Tržič Ur,god Prodam DIANO (i. letnik 1978. lepo ohranjeno Telefon 74-13«! 8125 Piodam 120 P. letnik december 1977. ceha 11 SM. Kovor5 A.Tržič 8126 VVARTBUKG. letnik 1070 m JADRNICO zeta. piodam. Kučan. Grad ni ko-va 79. Radovljica 8127 Ugodno piodam ZASTAVO 101. 1. re gistracija 1976. garažirano. Bogdan Ju-rajevčič. Mlaka 12, Kranj 8128 Prodam avto VW 120(1. letnik 1974. Noč. Selo 42, Žirovnica 8129 Prodam PRINZA 1200. letnik 1970. registriran do novembra 1984. Aldo Štravs. Lesce. Einžgarjeva 2 8130 Prodam avto BMVV 520. letnik 1978, dobro ohranjen, cena 75 SM. Telefon 25-741 8131 Prodam DIANO. letnik december 1977. prevoženih 58.000 km. generalno obnovljeno, s tehničnim pregledom, registrirano do junija 1985. Prešeren. Moste 74/A. Žirovnica 8132 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974, odlično ohranjeno, registrirano do marca 1985, cena 11.5 SNI. Novak, Tavčarjeva 1, Jesenice, tel. 81-650 8133 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1979. Telefon 77-637 8134 Prodam dobro ohranjen avto AUDI 60, letnik 1970, registriran do decembra in AUDI 80 L. letnik 1968, komplet ali po delih. Stane Dobravec, Češnjica 18, Bohinj 8135 Prodam na novo registrirano ZASTAVO 101, letnik 1975. Telefon 77-951 int. 80 dopoldan; 77-477 popoldan 8136 Prodam SPAČKA, letnik 1976. obnovljenega. Dane Plahuta. Retljeva 2, Čirče - Kranj 8137 Prodam ZASTAVO 750. starejši letnik. Dežman, Sp. Gorje 99/B 8138 Prodam DIANO, letnik 1980, prenovljeno, registrirano do 16. 6. 1985. Telefon 24-388 8139 Prodam ohranjeno ter obnovljeno ZASTAVO. 101. cena 10 SM. Špenko. Hotemaže 15 8140 Ugodno prodam ZASTAVO 101. letnik 1980. Informacije po tel. 62-893, Podlubnik - Škofja Loka 8141 Prodam R-4, letnik 1978, dobro ohranjen. Podobnik, Hraše 22, Radovljica 8142 stanovanja Dve dijakinji iščeta SOBO s souporabo kuhinje in kopalnice v Kranju, začetek septembra. Šifra: Maj 8143 STANOVANJE oddam starejšim osebam. Britof 309, Kranj 8144 Opremljeno SOBO z uporabo kopalnice, v Kranju, išče zaposlen, posteiv fant, nekadilec. Telefon 064/22-568 vsak dan od 16. do 20. ure 8145 Iščem SOSTANOVALKO. Bled, Fin-žgarjeva 1 8146 V Kranju piodam dvosobno konfort-no STANOVANJE, 64 kv, m. staro 3 leta. Cena 55.000 din za kv. m. Naslov v oglasnem oddelku 7961 posesti LOKAL za delavnico, okoli 50 kv. m, za mirno obrt, išče obrtnik za dalj časa, v Kranju. Telefon 28-427 6815 V najem vzamem starejšo STANOVANJSKO HIŠO, lahko tudi KMETIJO na Gorenjskem. Naslov v oglasnem oddelku 8147 Med Kranjem in Kamnikom, oddam v najem starejšo, dobro ohranjeno HIŠO, lahko za obrt ali skladišče. Ponud be pod šifro: Hiša 8148 Prodam starejšo, enonadstropno STANOVANJSKO HIŠO z vrtom, primerno za obrtno dejavnost, lokal, v Škofji Loki. Naslov v oglasnem oddelku ' 8149 Na Katarini prodam ZAZIDLJIVO PARCELO (1580 km. m) za gradnjo vikenda. Na parceli je voda in elektrika, cena 60 SM. Informacije po tel. 064/28-396 8150 Prodam polovico HIŠE s parcelo. Zupan, Breg 28, Žirovnica 8151 Kupim STANOVANJSKO HIŠO v Tržiču ali bližnji okolici. Plačam / devizami: Šifra: Zdomec obvestila VODOVODNE INSTALACIJE (po pravila ali cele hiše), vam hitro in kvalitetno izdela obrtnik. Telefon 28-427 7828 prireditve GASILSKO DRUŠTVO STRAŽIŠ ČE, priredi v SOBOTO, 7 7.. ob 19. uri veliko VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom m kegljanjem za koštruna Igra ansambel SI BILA. VABLJENI! 7973 Skupina TEN sporoča, da igra vsuk PETEK m SOBOTO (Jb 20. uri v hotelu ZLATOROG v Bohinju. VABLJENI! 8152 [BILA v a VESELICO v STRAŽI sc L, v NEDELU"), ob 16. uri pa v ZA POGE 8153 GASILSKO DRUŠTVO ŽABNH \ prireja v nedeljo, 8. julija 1984, ob 16. uri VRTNO VESELICO z bogatim srečolovom in nagradnim kegljanjem /a kolo. Prireditev bo na MIKLAVŽE VEM VRTI! v Zabnici št. 5. Igral bo an sambel TRIGLAV. V primeru slabega vremena bo veselica naslednjo nedeljo Za pnietno razpoloženje bo preskrblje nje. VABIJO GASILCI' 8154 SKUPINA ŠESTI ČUT, vabi na PLES v HOTEL KAZINA na JEZER ANSAMBEL SI BI I .A vabi v SOBO TO, ob 19. uri na SKEM vsako SOBOTO, ob 20. uri. VABLJENI! BISfi zahvala Osebi, ki sta peljali po cesti Voklo — Šenčur, ob 20. uri. z belo zastavo 101 in pobrali ponesrečenca, ter ga peljali v zdravstveni dom. se najlepše zahvaljuje družina ROZMAN. Šenčur 8150 poznanstva Vdovec, star 55 let, nekadilec, oče dveh otrok (12 in 14 let), išče žensko staro od 45 do 55 let, srednje postave ter vesele narave, za pomoč v gospodinjstvu in srednje veliki kmetiji. Če te oglas ne moti. se mi javi. Želim samo resne ponudbe pod: Poroka 8157 ostalo V VARSTVO vzamem otroke, do meseca novembra. Ponudbe pod.Orehek 8158 Prevzamem POSEK LESA. Naslov v oglasnem oddelku 8159 Oddamo mlade MUCKE — mešanica angora. Telefon 064/21-666 8160 DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 7. julija bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA: Do Živila Kranj — TOZD Maloprodaja: SP Pri Peterčku, PC Vodovodni stolp, SP Zlato polje, SP Labo-re, SP Storžič Kokrica, SP Preddvor, PC Britof, PC Klanec, SP Planina-center od 7. do 18. ure, SP Šenčur od 7. do 17. ure. TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Maistrov trg 11, Naklo v Naklem, Dom Srednja vas, Na vasi Šenčur od 7. do 13. ure. Klemenček Duplje, Hrib Preddvor, Krvavec Cerklje in Kočna Jezersko od 7. do 19. ure. V nedeljo 8. julija pa bodo dežuftie naslednje prodajalne: TOZD Delikatesa Kranj: Delikatesa Kranj, Krvavec Cerklje, Naklo v Naklem od 7. do 11. ure, TOZD Maloprodaja Kranj: Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure. TRŽIČ Mercator Bistrica in Mercator Ravne od 7. do 17. ure, Živila Jelka, Trg svobode 8. od 7. do 19. ure ŠKOFJA LOKA Market Novi svet C LOTERIJA 0 4330 88860 21 41 51 0811 67551 81841 284471 445851 42 62 052 1182 3112 5312 31492 49282 85832 03063 59303 162213 438533 54 644 0324 4804 60 860 4.060 140 120 80 HOD 4.080 6.120 100.000 200.000 120 80 200 1.000 1.000 2.000 4.000 (i.000 4.000 10.000 10.000 30.000 30.000 120 400 600 6011 srečka št. din 25 100 65 80 85 160 455 200 335245 30.000 3908 600 61796 4.000 76736 ti.000 07 80 17 140 27 100 67 100 1017 740 59807 8.080 005647 30.000 014217 30.140 090447 30.000 405527 30.100 618 206 80828 6.000 9 60 21909 8.060 00221!!) 2.000.060 065079 30.060 069789 30 060 117629 30.060 20891!) 1,000.060 Umrl je dragi mož. oče, stari oče in brat MIHA PETERMAN upokojenec železarne Jesenice Pogreb dragega pokojnika bo v petek, b. 7. 1984, ob 16. uri na pokopališču v Lescah. Žalujoča žena Milka, sin Jože in hči Helena z družinama ter drugo sorodstvo. Lesce, Nova vas, Kranj, Grabče, Gorje pri Bledu ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mami, mame, sestre, tete in snahe MARIJE KOKALJ roj. UČAKAR se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Nadalje se zahvaljujemo doc. dr. Kocijanu in ostalemu osebju Onkološkega inštituta; dr. Šubicu in vsem, ki ste prinesli cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pevskemu zboru iz Naklega in pihalni godbi Kranj: gospodom župnikom za lepo opravljen pogrebni obred ter gospodu Vidmarju za poslovilne besede. ŠE ENKRAT NAJLEPŠA HVALA VSEM, KI STE v\ŠO MAMI IMELI RADI IN JO V TAKO VELIKEM ŠTEVILU POSPREMILI K VEČNEMU POČITKU! ŽALUJOČI: mož Ludvik, sin Vid, hčerki Lili in Broni /. družino ter drugo sorodstvo Škofja Loka, Ihan, Domžale, Zg. Bitnje Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je nanadoma zapustil naš mož in oče JANEZ OBLAK Pogreb pokojnika bo v potek, 6. julija 1984, ob 15. uri iz mrliške vežice v Bitnjah ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Stražišče, 5, julija 1984 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica VIKTORJA ŠLIBARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in sošolcem za darovano cvetje in izrečena sožalja. Posebna zahvala velju Gasilskemu društvu Mošnje, g. župnikomu, pevcem iz Krope, govornikoma zu poslovilne besede ter vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. VSI NJEGOVI Mošnje, 2. julija 1984 ZAHVAIA Ob boleči izgubi drugega očeta, starega očeta in strica ANTONA ŠMAJDA starejšega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in gasilcem, kole ktivu SAVA TOZD TAP in VZD, ki so z nami sočustvovali, izrazili sožalje in ga spremili na zadnji poti ter mu darovali cvetje in vence. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Nevenki Perčič za dolgoletno zdravljenje, PGD Predoslje in IG D Sava; govornikom tov. Drobunu, Bitencu in Sušniku za poslovilne besede, praporščakom, pevcem, sosedom in prijateljem za pomoč in tolažbo v težkih trenutkih in g. župniku za lep pogrebni obred. VSEM SE ENKRAT ISKRENA HVAIA! ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Predoslje, 3. julija 1984 GLASOVA ANKETA Še preden je bila dodobra popravljena cesta, ki jo je zemeljski plaz poškodoval pred šestimi leti, jc nov, še večji plaz odnesel novih 2(1 metrov ceste in odrezal Višcvco od doline Kranj - ViSevca res ni kuj. ki bi *daj domala odrezana od s\ota. ga lahko našli v vsakem /emliepis-nem učbeniku, se na speeialki ni ravno lahko naju treh his. kolikor šteje vas pra\ na skrajni občinski meji. /. grebenu, kamor so trije gb spodarji postav ih že pred časom svoje domačije in gospodarska poslopja, so je namreč mogoče strkljati v grapo, ki pa je /e v kamniški občini De sot krajanov, med katerimi ni več nobenega otroka, najmlajša je zdaj 18-letna Sodnikova hči, pa vztraja na svoji vzpetini. Nekaj mladih pa se je ze pred loti odselilo v dolino Živeti brez dobre povezave z dolino, brez vodovoda, elektriko so na srečo prav lani obnovili — res ni najlaže. Ješko Sodnik /. ITševcr; Oh i sakem deževju nas skrbi, če ho cesta še obstala, '/.daj jo je :e dvakrat odneslo, zato bi jo bilo treba trajneje urediti.« Čeprav ta kraj, odmaknjen od Zaloga kakih pet kilometrov, dobro poznajo nedeljski izletniki, saj so gozdovi tod okoli polni gob, jeseni pa kostanja, je priti na Viševco vse prej kot lahko. Nedeljski izletniki, ki jih ob lepem vremenu ne poleti ne pozimi ne manjka, sicer kar vzdihujejo zaradi čudovitega razgleda, hvalijo gostoljubnost domačinov, živeti tu gori pa ni kar tako. Še najhujšu tegobu, s katero se krajani Viševce otepajo že nekaj let, je slaba cesta. S petka, 29. junija, na soboto, 30. junija, letos še je malo pod vasjo v širini kakih dvajset metrov cesta zapeljala po strmini. Vas je Pes se da priti sicer po bližnjem travniku, tudi traktor bi morda se zmogel pot. z avtom pa no gre. Zgo dilo so je namreč prav tisto, česar so se na Visevei najbolj bali. Ilovnata zemlja se je utrgala le nekaj metrov nižjo kot ze pred šestimi leti. Cesto so takrat krajani sami za silo poki pali. na obljubljeno pomoč pri leni pa še zdaj čakajo. Kranjski izvršni svet je že leta 1981 iz sredstev za elementarne nezgode namenil za odvodnjavanje ob tej cesti 18 starih milijonov . Vendar pa kaj več kot študija tega zdrsljivoga terena v vseh teh letih ni bilo narejenega. Cesto so na tem chdu pred kratkim utrdili delavci (iozdnega gospodarstva Kranj, ki s kamioni vozijo material za dograditev gozdne teste od Viševce, proti Premi, kjer naj bi se povezala s Šmartnim Koliko času bo utrjeni del držal kumione. nuložene z drob-Ijoncem. je seveda vprašanje. No, od prejšnjega tedana tako ali tako cesta zaradi novega plazu ni več prevozna. Komisija izvršnega sveta občine Kranj, ki si je v ponedeljek ogledala cesto, je škodo ocenila na okoli 10 milijonov starih din. Če bi ta del hoteli urediti tako, da razmočena zemlja ob večjih nalivih ne bi več drsela, bi bilo potrebnih kar okoli 350 milijonov starih din. O tem. na kakšen način se lotiti viševske ceste in kako zbrati potrebni denar, bo še ta teden sklepal odbor za delovanje krajevnih skupnosti. Cestno podjetje Kranj pa se bo takoj lotilo popravila, saj vas zdaj nima prometne povezave z dolino. Pred leti. ko sta se Sodnikova prevrnila s traktorjem, zaradi slabe ceste niti rešilec ni mogel v vas in zdaj bi bil spet vsak nujen prevoz sem gor domala nemogoč. Cesto do Viševce so lani sicer popravili, saj je krajevna skupnost Za-log poskrbela, da so okoli 200 kubičnih metrov peska zvozili na najbolj načete predele, krajani sami pa so ga razsuli. Pomagal jim je s traktorjem tudi l.ovro Plevelj. predsednik sveta krajevne skupnosti Zalog. Letos so ob takem prometu s kamioni gozdarji sicer dosuli peska, vendar Viševcu — Zemeljski plaz je konec prcjšnjeuu tedna odtrgal del ceste od /.a-loc/a na \'iševco. Le nekaj metrov višje je pred šestimi leti manjši plaz prav tako odnesel del ceste, ki je :daj le :a silo utrjena — loto: l. M Izseljenski piknik v Škofji Loki Škofja Loka - Jutri. 7. julija, se bodo izseljenci iz vseh krajev sveta zbrali na devetindvajsetem izseljenskem pikniku, ki ga že sedem najsto leto pripravljajo v Škofji Loki. Prireditev se bo pričela ob 9. uri prod občinsko stavbo, kjer bodo dekleta in fantje v narodnih nošah sprejeli rojake in gosto in jim pripeli nageljne. Vokalni sekstet Dekle ta z Bukovice, folklorna skupina Tehnik Škotja Loka in ansambel Vi-kis iz Švedske bodo prihajajočim rojakom pripravili kulturni program. Prireditev so bo ob 11. uri nadaljevala na loškem gradu. S fanfarami bodo goste pozdravili člani Pihalnega orkestra Škofja Loka, s pozdrav nimi govori pa predsednik Skupščine občine Škofja Loka Matjaž Če pin, predsednik Slovenske izseljenske matici1 Matjaž Jančar, član predsedstva S RS France Štiglie, predsednica Progresivnih Slovenk Amerike Floronce Unetich in predsednik Slovenske narodne podporne jednote iz Chicaga Edvard Hribar. V kulturnom programu bodo nastopili: folklorna skupina Slovenskega društva Lipa iz St. Chatennes iz Kanade, mešani pevski zbor l'speli iz Milvvaukeoa iz ZDA, ansambel Vikis iz Švedske, recitatoi ja Nada Strajner in Tone Kuntner in čipkarska skupina iz Žirov. ki bo prikazala izdelovanje cipk in čipkarske običaje. Po pozdravih rojakov in predstavnikov njihovih društev in orga nizacij se bo ob 13. uri pričel prosti program izseljenskih in zdomskih skupin, ki ga bodo oblikovali: ansambel Alpe Adria iz Munchna, Slovensko kulturno in športno društvo Bled iz Essna z. dvema folklornima skupinama in pevskim zborom, ansambel Vadnal iz Clov elanda, an sambel Vukon Button Box in Detroit Group. Od 17.30 do 18.90 bosta Al berto Grogoi ie in ansambel Modrina iz. Kranja predstavila značilno argentinske melodije. Od 19. ure naprej pa bo igral ansambel Modrina z gosti. Organizatorji letošnjega izseljenskega piknika pa so poskrbeli tu di za zanimivo sobotno dopoldne na nogometnem igrišču v Puštalu Ob 8. uri bosta zaigrali pionirska nogometna reprezentanca Toronta in Hamiltona iz. Kanade / moštvom pionirjev škofjeloškega LTH. Zučo-tok nogometne tekme med ženskim nogometnim klubom Ljubljana in moštvom popularnih Gorenjcev bo ob ».19 Pokrovitelj reprezentance •ularnih Gorenjcev je časopis GLAS iz Kranja. Tretja tekma se bo i ela ob 1 1 uri, nasprotnika pa bosta ekipi nogometašev Maribora in selekcija Škofje Loke. Odboj kurji in odbojkance Kanade se bodo. prav tako, v soboto ob i).30 predstavili v dvorani Poden v Škofji Loki. V. Primoži« I.tnro rie\el i/ Zuloea: \aša krajevno skupnost skrbi :a cesto na Viivrcu. Luni smo /o posuli \ piskom, toda kamioni jo vedno .nova ru:rijej<>. > je cesta na mnogih krajih se taka. da je bolje pustiti avtomobil v dolini. Krajani že zato raje pešačijo ali pa sedejo na moped, »Če bi to nesrečno cesto že vendar pošteno uredili, bi se tu gori kar dalo živeti«, meni Jožo Sodnik, ki se pripravlja na gradnjo novega hleva za dvajset glav živine. Drugo leto na m reč pričakujejo na Visevci še vodo vod, napeljali naj bi ga od Sidraža. tako da krajani ne bodo več odtisni od kapnice. saj vode ob sušnih obdobjih kaj rado zmanjka. j Uspehi mladih fizikov Cerklje — Pred časom je bilo v Novi Gorici srečanje mladih tehnikov, ki so prikazali različne umske in ročne spretnosti. Pomerili so se v modelarstvu, fotografiranju, radioamaterstvu, konstrukcijah, obrambi in zaščiti, lzumi-teljstvu in uporabi računalništva. Srečanja sta se udeležila tudi Tomaž Prosen in Janez Galjot iz osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah. * Oba sta člana fizikalnega krožka, ki ga na cerkljanski šoli uspešno vodi Bogdan Sušnik. Osmošolca sta bila tretja na občinskem tekmovanju, prva na regionalnem tekmovanju na Bledu, v Novi Gorici pa znova prva, kar jima je odprlo pot za zvezno tekmovanje v Sarajevo. Tu sta bila druga. Na tekmovanju sta prikazala elektronski merilnik pospeška. J. Kuhar Slabši je devizni priliv V prvih petih mesecih letošnjega leta je v Jugoslaviji deficit blagovne menjave s tujino znašal 204 milijonov dolarjev, v Sloveniji pa je bil suficit 04 milijonov dolarjev. V Sloveniji je bil konvertibilni uvoz z izvozom pokrit 1 K) odstotno, v Jugoslaviji 00,1 odstotno. To je vsekakor velik napredek, saj je bilo pred dvomi leti pokritje (50 odstotno. Izvoznim dosežkom pa ne sledijo devizni prilivi, ki so slabši kot lani. To je posledica avansiranja. vračanja kreditov prod prilivi, -krepko pa je porasel obseg takoimenov anega izvoza ona proti ona; kompenzacij, kooperacij in maloobmejnega blagovnega prometa torej. V Sloveniji je letos delež teh izvoznih poslov 38,5 odstoten, lani jo bil 23.1 odstoten in povečal seje torej skorajda za polovico. Še slabše pa je v vsej Jugo slavi ji. kjer je dele/ teh poslov kar 50.8 odstoten. V državni blagajni je torej nav kljub vetjemu iZVOZU manj deviz, posledica tega so težavo pri uvozu nafte in ne nazadnje tudi pri plačevanju fiksnih in garantiranih obveznosti. Slovenija ima letos 24,3 odstotni delež S celotnem jugoslovanskem konvertibilnem izvozu, pri deviznih prilivih pa je njen delež 29 odstoten. Kaj torej lahko pričakujemo v ju goslovanskem merilu. Če se bodo to zave s pomanjkanjem deviz v držav ni blagajni še povečale bo venet no imelo to za posledico se nuui|se raz polaganje gospodarstva z devizami, Imenitno se igramo! Kranj — Čeprav se je prvega dne sonce malo kislo nasmihalo izza oblakov, drugega dne pa se je ulilo. so se najpogumnejsi malčki vseeno zbrali na šolskem igrišču. Tja jih je privabil letak Zveze prijateljev mladine, ki je otrokom med šolskimi počitnicami pripravila organizirane počitniške'igre. Prišli so zlasti tisti, ki niso v vrtcih in jih doma varujejo stare mame, zdaj pa se jim je zahotelo družbe vrstnikov. Pred osnovno šolo Simona Jenka se jih je prvega dne zbralo le pet, nato pa se jim je vsak dan pridružil še kdo, ki je od vrstnikov slišal, kako imenitno se igrajo. Malčki, med njimi je poleg tovarišice Dragice najstarejši 10-letni Jure, se v treh dopoldanskih urah dodobra naigrajo. Kadar je dež kakor danes, z gugalnicami, peskov-nikom ali sprehodi sicer ni nič, in tedaj pride prav kak črni Peter, človek ne jezi se ali domino, ki jih otroci pod svojimi dežniki in pale-rinami prinesejo od doma. dvema ognjema, domino, človek ne jezi se in mlin. Kakšno se spomni tudi tovarišica. Kadar gremo na izlet, hodim na čelu kolone. Včasih predlagam tudi kake igre in sem tako v pomoč tovari-šici.« 6-letna Saška Berčič ima doma sicer še starejšo sestrico, toda kljub temu je rada prišla med vrstnike: »Do igrišča nimam daleč, toda prišla sem skupaj z Juretom, ki je že velik. Jure je doma iz iste hiše in on mi je tudi povedal, da so na šolskem igrišču vsak dan igrice. Najraje se igram z žogo, drsam po toboganu in skačem 'gumi tvist'.« Jure Valjavec ima že 10 let. V skupini je najstarejši, zato je nekakšen vodja skupine. »Med počitnicami je doma dolgčas, zato moram nekaj početi. Za nekaj dni gremo tudi na morje, toda počitnice so vendarle zelo dolge. Čeprav so v naši skupini sami malčki, se kar dobro igramo. Včasih mi malo nagajajo, drugič spet pa jaz nagajam njim. Drugače se pa kar imenitno igramo. Meni so najljubše igre med Nina Savinšek ima 5 let: »Jeseni grem v vrtec in drugo leto v malo šolo. Doma me pazita mamica in očka. Očka me je danes pripeljal tudi k igricam. Najraje se igram s punčkami, pištolami in žogami, zato sem danes prinesla od doma svojo žogo. Včeraj sem se pri igri spotaknila in padla, pa nisem čisto nič jokala. Tudi fanta že imam.« Do konca julija se bodo tako igrali pri Vodovodnem stolpu in tudi v drugih krajevnih skupnostih v Kranju in okolici, ponekod pa tudi avgusta. Žal je v počitniške igre vključenih malo otrok, veliko pa jih zanje sploh ne ve, čeprav bi se morda radi pridružili vrstnikom. D. Z. Žlebir Foto: G. Šinik V Dupljah jutri slovesno DUPLJE — Krajevna skupnost Duplje jt upravičeno izbrala S. julij za SVOJ praznik. Tega dne leta 1912 so dtlpljanski aktivisti Osvobodilne fronte odšli v Kokrški odred. Du-pljanski aktivisti so bili večinoma člani predvojnega Društva kmečkih fantov in deklet ter člani napredno usmerjenega pevskega zbora Dtlpljanski zvon. 19 domačinov je v začetku julija 1942 odšlo v Kokrški odred. 14 od teh jih je ali padlo septembra istega leta v l din horštu ali pa so bili odgnani v taborišča, i/ ka ter I h se vsi niso vrnili. Okupator je besnel zaradi tako množičnega odhoda v partizane. Svojce partizanov je odgnal \ taborišča, predvsem v taborišče Ratsberg na Bavarskem. Gonilna sila upora v Dupljah in okolici sta bila brata line in Stane Teran. Predvsem line je bit prekaljen revolucionar in aktivist, rojen S_ Delegatske pobude Kako se uporablja solidarnostni dinar Jr.SINICE - Ko so delegati /bora združenega dela jeseniške občine obravnavali pretilog, da se občini Piran poravna del škode, ki je nastala zaradi lanske škode, v skupnem znesku 15 milijonov dinarjev i/ republiških solidar nostnih sredstev, so predlog soglasno odobrili. Vendar pa je delegate /animu lo, koliko bo sredstev solidarnosti za škodo, ki je nastala ob hudem neurju v jeseirski občini. Obe nem pa je zbor združenega dela sprejel pobudo delegacije dc lovne skupnosti za kadrovske in splošne zadeve ter informiranje Železarno Jesenice, da je treba enkrat letno v sredstvih javnega obveščanja objaviti podatke o višini in načinu porabe sredstev solidarnosti v Sloveniji. Prav tako naj bi bilo občanom bolj jasno, koliko od teh sredstev se zbere v jeseniški občim. D, S februarja 1909 v Zgornjih »upUj* čevljarski pomočnik in kasneje ('e_ lavec v Jugobruni. Bil je med orgj* ni/atorji tekstilne stavke. I .ela je postal član partije in v Dup'.i1'1 ustanovil in vodil Društvo kmeČK' fantov in deklet, leta 1938 pa \c ) Dupljah ustanovil tudi partijsko <»' ganizacijp. Junija leta 1941 jeodšer ilegalo, 10. julija istega leta pa st> J. pridružil Tržiški četi. Padel je 1 ' aprila leta 1942 na Letemah. OčeJJ Alojza in mater Ano so leta 1942 <»'** gnali v taborišče, kjer sta leta W umrla. Bogat program praznovanja pripravili v Dupljah, športniki * organizirali tekmovanje v rokoiiie in namiznem tenisu, gasilci pa vl»J in veselico. ..^ Posebno slovesno bo jutri, 7. J1' ja. Oh 18. uri bo slovesna seja kr* jevnih družbenopolitičnih in dru benih organizacij v gasilskem don11'' ob 19. 1 pa bo slovesno odkritje oV novljenega spominskega obeh'"^ družini teran na Kaj/evi hisl . Zgornjih Dupljah. Na slovesni saj? bodo i ena priznanja OF. Po **, ji in otvoritvi obeležja I.....►korneti*' tekni. nato tovariško sreča"! Duplji '.v in gostov. . Orgl ni atorji praznovanja pozi* ^ jo krajane Dupe I j in okoliš1 v«»s čim večji udeležbi. Še posebej p*1 'v do v< obiska nosilcev paril** ske sp< e in predvojnih L**"*-(1 nistO\ I OH njske ter borcev aktivistov s področja l din borso> . Ta zapis je obenem (udi poziv, r*Tj bodo Duplje praznično okrašene naj ludi /aiacli tega vsak prišle* da vas praznuje!