Stev. 12. V Mariboru, dne 22. marca lOOe, Teôaj XI,. List ljudstvu v pouk in zabavo. zhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 v. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5, — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vspr^jema naročnino, inserate in reklamacije. — Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, za trikrat 85 v. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Naskok na slovenske Poljčane odbit! Velevažna je bila občinska volitev dne 15. t. m. v središču slovenske Štajerske — v Poljčan*h. Pred »edinimi leti bil je ta krasni, ob zelenem Boča ležeči kraj se nekaka nemčurska trdnjava, katero so naši zakleti nasprotniki s ponosom imenovali „das dentsche Po tschach". Sicir ta priimek ni bil nikakor opravičen, ker je ogromna večina občanov slovenska, toda vsltd narodna nezavednosti in mlačnosti je v tej občini neomejeno gospodarilo nekaj z večine semkaj priseljenih in med tukajšnjimi slovenskimi prebivalci obogatelih ljudij, ki se štulijo za nekake „Nemce", akoravno njim slovenski jezik boljše teče kakor pa nemški; saj se razven poštene Hartner-jeve hiše nobena druga ne more ponašati z nemškim pokolenjem. S tiho agitacijo se je pred sedmimi leti pod vodstvom za narodno probujo tukajšnje župnije vele-zaslužnega g. Šebata in nekaterih zavednih slovenskih korenjakov n. pr. obeh Jožefov Detiček, Jakoba Bizjak, Pavla Potisk itd. posrečilo, iznenaditi pri občinski volitvi tukajšnje „Nemce" Grundnerje in Kuglerje ter zmagati v dveh volilnih razredih. Se veda se je začela potem prav huda gonja zoper gosp. Šebata, katerega se je predrznil eden posili-nenških vročekrvnežev napasti kar na javni cesti. Druga volitev pred štirimi leti vršila se je mirno, ker je nasprotnikom zlezlo srce v hlače, tako da se v< litve niti niso udeležili. S tem hujšo agitacijo pripravljali so se Grundnerji in Kuglerji na letošnjo (I činsko volitev in bili so v svoji popolni zmagi tenubolje prepričani, ker jim je šlo vse posilin mštvo sluvenjebistriškega okraja na roko. „Poltschah muss fallen", Poljčane morajo pasti 1 tak je bil njih bojni kl c Zakaj dobro vedo, da če padejo Poljčane, padejo s časoma tudi sosedne občine v posilinemško malho. Zato se je agitiralo tako strastno in silovito, da so se ljudje kar zgražali nad posilinemško pre- drznostjo. Pravili so celo leto da imajo že zagotovljenih najmanj dve tretjine glasov v vsakem volilnem razredu, da bi s tem premotili slovenske volilce ter jih zadržali od volitve. Ker pa naši slovenski občani niso še padli na glavo in ker jih še ne trka luna, njim tega seveda niso verjeli. Ia naši „kmečki prijatelji" so se lotili sredstva: raztrosili so kratko pivd volitvo vest, da se volitev ne bodo udeležili. S to zvijačo hoteli so nas Slovence zazibati v sladko spanje in nedelavnost ter preprečiti obilno udeležbo od naše strani. Res so nekateri bili tako lahkoverni ter so ostali doma; toda večina ni verjela starim in mladim lisjakom. Da so se ljudje, ki ne marajo za cerkev in sv. zakramente, ki javno zaničljivo govorijo o sv. veri, ki so javno zasmehovali tiste, ki so se v ogromnem številu dan za dnevom udeleževali blagonosnega letošnjega sv. misijona in ki bi radi, da bi se ljudje jemali v za ion po starem rokovnjaškem načinu: „Ia nomine patre, vzemi jo na kvatre, če boljšo dobiš, pa to zapustiš" z vso nesramnostjo zaganjali v domače duhovnike ter jih blatili pred ljudstvom, temu se seva ne smemo čuditi. Toda hvala Bogu, da je bil ves njih trud in napor zamanj, zavedni slovenski in krščanski volilci stali so kakor skala na dan volitve. Ne lepo vreme, ki kliče kmeta k nujnemu spomladanskemu delu, ne grožnje nekaterih oholih nemčnrjev, ne njih osebni dejanski napadi, ne dolga pot vrlih zunanjih vohlcev iz Laporja, Zgornjih Laž, Stsdinie, Slovenske Bistrice, Nove vasi itd., ne laž in zvijača ni vplivalo na vrle slovenske korenjake — prišli so na volišče skoraj brez vsake agitacije ter so podrli zmago zveste nasprotnike tako korenito v vseh treh razredih na tla, da jim je kar sape zmanjkalo; gledali smo njih obledele, dolge obraze ter poslušali izbruhe njih jeze, in preden se je še začela volitev v I. razredu, pobegnili so ven iz volilne sobe ter se razven enega niti niso udeležili glasovanja v tem razredu. Le ena tolažba njim je ostala — saj se tudi vtapljajoči prime za bilko slame — rekurz ali ugovor. No gospod vladni zastopnik bo pač lahko z mirno vestjo potrdil postavnost te volitve. Nek pošten Nemec v Poljčanah, ki 8e ni udeležil volitve, ker ne mara take gonje proti Slovencem, je dobrovoljno svetoval premaganim vojskovodjem, da si naj naročijo dva vagona čokolade za svoj strašni „Dirchfall"; mi pa njim že zdaj svetujemo, da si za vsako prihodnjo občinsko volitev naj naročijo kar štiri vagone čokolade; zakaj prihodnjič zmagamo še sijajneje kakor smo zmagali zdaj. Slovenski Poljčančani se vas nič ne bojimo — saj vas mi redimo in ne vi nas! Popolnoma smo prepričani, da vam prihodnjič nihče več na gre na limanice, kakor se je to nekaterim tokrat še zgodilo! Nekaj strelov, s katerimi ste slavili Štigerjevo izvolitev za poslanca ter nas a tem zasmehovali, smo vam že povrnili; dalBag, da vam kmalo vse povrnemo! Natančneje o zanimivih posameznostih te velevažne volitve poročamo prihodnjič. Politični ogled. Državni zbor. V državnem zboru se razprava o volilni preosnovi še vedno nadaljuje. Stranke se ne morejo zjediniti zaradi volilnega odseka, ker hočejo nekatere imeti več zastopnikov v nji. Dae 20. t. m. je govoril vodja ljudske stranke na Kranjskem g. dr. Šusteršič. Sestanek avstrijskega in angleškega vladarja. Nekateri lisu poročajo: Naš cesar in angleški kralj Edvard se 3. ali 5. aprila t. 1. najbrž ssstaneta v Dubrovniku. Ta sestanek gotovo ne bo golja uljudnost, ampak je spričo usodnih dohodkov v naši monarhiji in izven nje velike politiške važnosti. Na Ruskem, kjer je postalo zadnji čas nekoliko mirno, se baje pripravlja nova revolucija, kakor poročajo židovski listi. Židi hujskajo in ščuvajo na Ruskem kar se da, njihovi listi po drugih deželah prinašajo lažnjive vesti o ruskih razmerajo ter rišejo iste mnogo bolj črno kakor so v resnici. Minole dai se je vršila predvolitev za gosudarstveno dumo LISTEK. Za križ in svobodo zlato! Balkanska povest. Spisal I. V. Starogorski. Paye.) Nato je zavpil „Alo!" Odzvala se je straža. „Kosenka, jaz moram ostati. Reši se sama! Beži vedno naprej in se skrivaj za grmovje! Iskali te budo! Pazi le, da ne padeš v kak jarek in da te volkovi ne dobe. Sveta Devica in tvoj angelj varuh te čuvajta in pripeljita Žarku!" Starcu se je tresel glas. Čutil je, da mu je nekaj stisnilo srce. Ali je bila skrb za Kosenko, ali bolest? — Sam ni vedel razločiti. Pojavil se je Anim. „Kaj je?« „Mnogo in nič! Glišo je pobegnil z lepo hu-risko! Hotel me je, ali starega volka ne piderô kmalu! Dal sem mu, a huriska je všla!" Anim pogleda Glišo, ki je ležal stegnjen v mlaki krvi. „Alah ga je kaznoval po tvoji roki! — Vedel sem, da ni nič prida! Človek ima zapisan svoj značaj na obrazu!" „Resnica, pri Alahu! Ali kaj sedaj!" Anim se zamisli. „Misliš na ono begunko? Šel bi za njo, ali obljubil sem ..." Vjeruša bi ga najraje objel. Slutil je, da mu malomarnost ne da iti zasledovat. „Ali Oavinbeg? Kaj poreče on?" „Da bo divjal, to je gotovo," reče Anim. „Ker pa je zaupal vse temu človeku, ne pade krivda na nas!" „Ali on je mrtev," de Vjeruša. „Skrijem ga, da se jastrebi ne zvohajo zanj," reče Anim. „Toraj ne ideš lovit begunke?" „Obljubil sem pii spominu preroka... Ne grem!" „Vzbudi bega!" „Nočem! Naj pobegne, kaj mi mar ena huriska! Ako jo puste volkovi, jo dobimo jutri. Daleč ne pride, ker je noč. In po noči se ne da loviti!" „Sovražnik žensk, kakor bi mi padel iz nebes", je zamrmral Vjeruša. Obrnil se je in odšel. Anim je pa skril truplo Gliša. „Ako se ne izdaš sam, jaz te ne bom," si je mislil Vjeruša. Prevdarjal je, ali naj pobegne ali ostane. Sklenil je ostati. Ako dobe Kosenko, ji bo še stal v pomoč, če pa pobegne, pa ne bo vedel ali so jo dobili ali ne. Za Slavišo pa ni vedel, kje se drži. Predno je legel, je še pomolil, da bi Bog obvaroval ubogo deklico divje zveri, divjakov in da bi se rešila. IX. Kosenka je bežala med grmovjem in kamenjem. Ni pazila, kam je stopila, ni čutila, da ji krvave noge, da je zmučena na smrt. Proč, le proč v varen kraj, proč od divjakov! Ta misel jo je gnala, da se ni zgrudila. Angel varuh jo je čuval na potu, da ni zašla v kak prepad, da si ni zlomila noge ali se celo ubila Ako se je spod-taknila in padla, je vstala zopet, ne da bi se ji kaj pripetilo in hitela dalje . . . dalje — sama ni vedela kam. Nekak nagon ji je pravil, da beži prav. Dobri angel je pa čuval siroto in odganjal volkove .. . Ali Kosenka je bila tudi človek, posoda iz ilovice, ki se vbije. Njene moči so pešale, strah in nočni beg, ki zdela človeka še bolj, ker ničesar ne vidi, vse to jo je prisililo, da je morala obstati. Ni mogla dalje. Noge so krravele in bile težke, kakor svinec. Celo telo jo je bolelo in zahtevalo miru. Sedla je za gost grm in se naslonila nanj. Povzdignila je roke k nebesom in z globoko molitvijo zahvalila Gospoda, da jo je otel iz turških rok. Iskreno je prosila sveto Bogorodnico, naj jo čuva dalje in kmalu pripelje k Žarku. Z otroško nežnostjo je prosila, da se je nebeški Oče smehljaje nagnil na svojem prestolu in poslušal molitve svoje hčerke. In poslal je velikega angela Mihaela, da je bedel nad njo. Sredi molitve je zaspala tako brezskrbno in sladko., kakor bi bila doma v koči pri dedu. Sanjala je lepe sanje, da ide k poroki z Žarkom, in potem kako srečno skupaj živita. Videla je rešitev domovine in zmago nad zasmebovalci Kristusovimi. Po otožnem obličju se ji je razlil blažen nasmehljaj in njena usta so še v spanju šepetala zahvalo nebeškemu Očetu. Nad njo je pa bedel višji aagel Mihael. In kdo bi se ne čutil varnega pod mečem takega zaščitnika? Nedolžna srca najdejo tudi v najhujših stiskah mir in pokoj, ker so si svesta, da bede nad njimi oči Gospodove. Danainja številk» ima „Nai Dora" kot ppllogo. (slično kakor pri nas državni zbor). Po mestih je stražilo vojaštvo, da ni prišlo pri tej priliki do nemirov. Kakor poročajo rnski listi, se kmečko prebivalstvo jako malo briga za volitve. Vzrok tega je, da so kmetje premalo podnčeni o važnosti državne dume. In posledica tega bo, da pridejo v dumo samo drugi stanovi, ki bodo sklepali kmetu nekoristne postave. Razne novice. * S pošte. Poštni pomožni uradnici gdč. Rafaeli Česnik v Brežicah se je podelilo mesto poštne odpraviteljice v Št. Vidu pri Ptuju. * Duhovske vesti. Č. g. Iv. Alt, kaplan v Št. Lenartu v Slov. gor., je imenovan za provizorja pri Sv. Martinu pri Vurberku. — Sv. misijom se bo obhajal v Goto vi j ah od 18. do 22. marca, v Za-vrču od 24. marca do 1. aprila in pri Sv. Madga-leni v Mariboru od 28. marca do 1. aprila. * Začetek spomladi. Kakor znano, se ob Jožefovem začne spomlad. V nedeljo 18. marca je bil res poletni dan, na Jožefovo je pa že popoldne pooblačilo in zjutraj 20. marca so pozdravljale pomladanski dan debele snežinke, kakor bi se cigani trgali, vmes pa se je bliskalo in grmelo. Naroden pregovor pravi, da rana grmljavica pomeni pozni glad, to je dobro letino. Bog daj! * Železnica Ormož-Ljutomer. Inženir Legros je dobil dovoljenje za stavbo te železnice. Načrt je že izgotovlje«, in se bo še tekom enega meseca predložil železniškemu ministrstvu. Istočasno pa rabi inženir za zgradbo tudi denar, zato po"iva občinstvo naj prevzame temeljne delnice. Ena delnica stane 500 K in se mora plačati v treh obrokih, dvakrat po 150 kron in tretjekrat 200 kron. Železnica bo imela prihodnost, če se sezida tudi železnica iz Radgone ali pa iz Purkle do Fehringa. * Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je razposlala ob letošojem novem letu 4276 družbinih koledarjev sa leto 1906. Od teh je bilo vrnjenih 1223 komadov; žal da večinoma od takih naslovnikov, od kojih smo za trdno pričakovali, da nam povrnejo vsaj poštne stroške za dopošiljatev. Glasom družbinih izkazov je bilo do konca februarja 1906 za 1140 koledarjev blagajništvn plačanih 1916 K 49 v. Torej znaša preplačana svota za te koledarje 548 K 49 v. Neplačanih in nevrnjenih pa je še ostalo 1913 koledarjev. Ker se ti koledarji, letos le pesniku „Prešernu" posvečene vsebine, zahtevajo od več strani, prosimo vse one č. naslovnike, ki so morda založili koledarju pridejani ček, naj nam pošljejo vplačilo navadnim poštnim potom ali naj pa vrnejo koledar. Naj se ne štejejo te vrstice podpisanemu vodstvu v zlo, kajti ako bi drnžba ne pazila tudi tu na svoj dobiček, očitati bi se jej smela malomarnost. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Že se je svitalo, ko se prebudi Kosenka. Svež jutranji zrak ji je božal ličici, da sta bili videti, kakor cvetje vrtnice. Vstala je z novo močjo v udih, okrepčana na duhn. Sprva ni vedela, kaj je z njo in kje je? Videla je krog sebe same skale, tu gole, tam obrasčene z mahovjem in grmičjem, ostre in koničaste, pod njimi pa globoke prepade. Nad glavo ji je šumelo v jutranji sapici listje dreves in gozd je šepetal skrivnostno, kakor bi si pripovedoval o krivicah, ki se gode raji, in občudoval deklico, ki je iskala zavetja v njegovi senci. Zopet dalje je videla skale, jedno strmejso od druge, in daleč, daleč tam, skoraj na obzorju veliko prostranstvo, Tetovo polje, po katerem se je vila, kakor srebrn trak, reka Vardar. Vse to se je spajalo v neko prdobo, ki je napravljalo na Ko-senko nekak tajinstven, malone divji utis, brez soglasja. Počasi se je domislila, da je pobegnila s pomočjo Vjeruše iz rok divjakov, da je bežala celo noč in potem zaspala pod tem grmom. Spomnila se je sanj in zdele so se ji tako resnične, da je nehote zdrknila na koleni in molila k Bogu. Zdelo se ji je, da je oni grm, pod katerim je spala, svet, ker se ji ni pripetilo nič hudega. Zdelo se ji je, da je čula glas, kakor nekdaj Mojzes: „Sezuj svoje čevlje, ker kraj, na katerem stojiš, je svet kraj!" Po opravljeni molitvi je šla dalje. Pri dnevni svetlobi je hodila lažje in vztrajnejše. V gnezdu Oivinbega pa ni vladal takov svet mir. Osvinbeg je preklinjal in divjal, drugi se grozili vstalem. Mariborski okraj. m Maribor. Z zidanjem nove topničarske vojašnice bodo baje že začeli čez en mesec. V vojašnici bo nastanjena ena havbična divizija, katere so sedaj v Avstriji na novo ustanovili. — Gospej Scherbaum nkradena zlatnina se je našla. Neki delavec v paromlinu je našel med vrečami moke vse ukradene stvari v cunje zavite. Tat, katerega še dosedaj ne poznajo, si bržkone ni upal prodati dragocenosti, ker bi ga bila pri tem policija gotovo zasačila. — Na podstrešju hiše klobučarja Leyrerja v Gosposki nlici je začelo goreti zvečer okoli 8. ure dne 19. t. m. Redar je opazil dim ter hitro poslal po požarno brambo, sam je pa hitel gasit. S pomočjo domačih se mu je posrečilo ugasiti ogenj predno je došla požarna bramba. — Pekovski mojster Matej M u z e k v Koroški ulici jel7. t. m. umrl. Bilje še le komaj 39 let star. — Tudi mariborski občinski svet je dal „Sidmarki" 100 K podpore. — Mesto namerava zidati kopališče. Samo za prostor se še sedaj pričkajo, kamor bi postavili kopališče. Nekateri ga hočejo imeti v bližini mestne klavnice, drugi pa v bližini mestnega vrta v drugem ribniku, katerega bi naj osnažili in zvezali z vodovodom. — Hišo, v kateri je prej bila ekskomptna banka na glavnem trgu, bodo še to spomlad podrli. Za to delo bodo plačali 1000 kron. m Poljudna predavanja za delavce in kmete v Mariboru. Obisk minolo nedeljo je bil precej povoljen. Vsi so z zanimanjem poslušali predavanje g. dr. Dimnika o pogodbah. V nedeljo 25. t. m. bo zopet predavanje. Predaval bo g. dr. R o ž m a n o prigodbah v naravi in g. dr. D i m-n i k o preosnovi zakonskega prava. Predavanje se začne ob 10. uri dopoldne v prostorih „Bralnega in pevskega društva Maribor". Predavanj se sme udeležiti vsakdo, vstop je brezplačen. Delavci in kmetje, pridite poslušat! m Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Neimenovan iz Vežeja za kruh sv. Antona 5 K; Goričan, kaplan 5 K; dr. Pipus 100 K; dr. Rosina 200 K; gostje na gostiji Janeza in Terezije Repin 7 K; Zmavc Anton v Gradcu 5 K; Tinauer Miroslav pri Sv. Jakobu v SI. g. 4 K; posojilnica v Dolu 10 K; Vihar, župnik 10 K; gostje na Pungartnik Plečkovi gostiji 13 K; gostje na Alojzija Ž^jdel* gostiji v Ilijaševcib 5 K; Grossmann Franc za kruh sv. Antona 1 K; posojilnica v Framu 30 K; Špindler, kn.- šk. računski revident 5 K; Ogrizek Franc, župnik 2 K; O^enjak Martin, župnik 10 K; posojilnica v Gornji Radgoni 40 K; Janežič Anton 3 K 10 v; posojiliica v Konjicah 30 K; Gostenčnik L. v Tr-bonjih 3 K; hranilno in posojilno društvo v Ptuju 100 K; Trstenjak Ernest, c. i kr. vojni knrat v Gradcu 12 K. Vsem blagosrčnim dobrotnikom iskrena zahvala! Prosimo še nadaljnje pomoči! m Bralno in pevsko društvo Maribor pričelo bode v tekočem mesecu z rednimi pevgkimi Komaj so jeli Turki vstajati in se obračati k Meki in Medini, da opravijo jutranjo kindijo,* se je zvedelo; kaj se je dogodilo. Osvinbeg je zaslišal vse straže, vse so odločno izjavljale, da pri njih ni nikdo vsel. Kje bi se naj izmuznil? Osvinbeg je vedel, da mu je bil beg s Kosenko lahkoten, ker je bil voditelj do Slaviša in so vsi vedeli, da je prost in gre kamor hoče. V prvi divjosti je hotel vse straže postreliti, pozneje, ko se je nekoliko pomiril, vedoč, da rabi vsako moč, je obsodbo preklical. Škripal je z zobmi in poslal majhne tolpe po pet mož za beguncema, obljubljaje bogate nagrade onim, ki mu jo privedejo. Grozno 8e je hotel osvetiti nad Glišem in tudi predrzno burisko pretepati, da ji izbije misli na beg iz neverne glave. Čas je tekel, tolpe poslane za beguncema so se vračale prazne, on pa jih je zopet pognal za sledom. Zdelo se mu je, da brez lepe gjaurke ne more prebiti. Njene temne oči, svež, miloben obrazek, ki je odseval od nekakega zapovedujočega ponosa, se mu je vtisnil v možgane, da ga ni mogel požar biti. Njegovo strastno srce je gorelo za njo in nestrpno je čakal, ali mu jo privedejo. Vedno in vedno je razpošiljal ljudi na vse strani, misleč, da daleč ne more biti. Ženska ne more bežati po noči, ker ne ve kam. Za Gliša je že dal pripraviti kolec, da ga živega odere. Vjernša se je prijemal za glavo, da se prepriča, ali jo še ima, nato je pljuval in godel. * Kindija je molitev. (Dalje prih.) vajami. Dosedanje gdč. pevkinje in pevci opozarjaj se na ta razglas s pozivom, zanesljivo udeležiti se prve vaje v četrtek 22. t m. v bralni sobi slovanske čitalnice, kjer se bedo po želji sodelujočih določili redni pevski dnevi. Odbor pevskega društva vabi tudi one cenjene gospode in dame, kateri sedaj se niso sodelovali, a imajo veselje do petja in slovenske pesmi, da se odboru priglase ali pa takoj udeleže označene prve vaje. m Osebno dohodninska cenilna komisija za cenilni okraj mesto in okolico Maribor, a) Komisija za cenilni okraj „Maribor mesto" obstoji iz sledečih gospodov: predsednik: Tauzher Gustav, c. kr. finančni svetnik; njegov namestnik: dr. Tyrolt Raimnnd, c. kr. fiaančni koncipist; izvoljeni člani: Mayr Alojzij, trgovec, Grubitsch Janez, trgovec, Kralik Leopold, tiskarnar, Pfrimer Julius, vinotržec, Nasko Karol, usnjar, Pirchan Karol, trgovec; imenovani člani: dr. Tyrolt Raimund c. kr. finančni koncipist, dr. Schmiderer Janez, župan, Fritz Adolf, hišni posestnik, Matzhold Andrej, krčmar, Albrecht Alojzij, c. kr. davčni oficijal, dr. Pipuš R&doslav, odvetnik; izvoljeni namestniki članov: Pugel Josip, vinotržec, dr. Kornfeld Franjo, zdravnik, Ratzek Josip, dimnikarski mojster, Scherbaum Gustav, posestnik paromlina, Futter Krištof, hišni poiestnik, Kržižek Karol, hišni posestnik; imenovani namestniki članov: Hansen Ferdo, c. kr. davčni pristav, Musek Martin, hišni posestnik, Pissanetz Janez, hišni posestnik, Platzer Andrej, knjigotržec, Strohbach Emil, tovarnar likerov, Wolfram! Makso, drožerist. B. Komisija za cenilni okraj „Maribor dežela" obstoji iz sledečih gospodov: predsednik: Tauzher Gustav, c. kr. finančni svetnik; njegov namestnik: Rudel Karol. c. kr. davkar; izvoljeni člani: Zwetter Ferdo, oskrbnik v Slivnici, Robič Anton, posestnik v P« krab, Pišek Franjo, posestnik v Hotinji vasi, Twickl Pij, baron in posestnik v Karčovini, Čižek Josip, dekan v Jareniai; imenovani člani: Rudel Karol, c. kr. davkar v Mariboru, Hrastnig Karol, posestnik in krčmar v Sp. Polskavj, Petzold Franjo, lekarnar v Slov. Bistrici, ligo Luka, posest, v Rušah, Gselmann Josip, posestnik in mizar v Sp. Hočah, Osi m Valentin, posestnik v Rušah; imenovani namestniki članov: Doleček Karol, c. kr. davčni pristav v Mariboru, Celcer Franjo, krčmar v Št. Ilju, Witzmann Franjo, posestnik na Ruti, Golob Ferdo, poštar pri Sv. Tro jic', Katz Ivan, krčmar v Slov. Bistrici, Koller Josip, železniški oskrbnik strojev v Studencih. m Št. Peter pri Mariboru. Letos bomo imeli pri nas občinske volitve. ■ m Sv. Križ pri Mariboru. V četrtek, dne 15. t. m. spremili smo k zadnjemu počitku vrlo Smolnikovo gospodinjo, Marijo Hauptmann, roj. Grušovnik. V cvetu svojega življenja — se komaj 31 let stara — morala je zapustiti žalujočega moža in tri majhne otročiče — sirote. Kakor pa je bilo ■jeno življenje kratko, je bilo vendar bogato na dobrih delih. Kajti rajna Smolnikovca je bila vzor pobožne, bogoljubne žene. Bila je vpisana v večih bratovščinah, katerih dolžnosti je kaj vestno izpolnjevala. Do revežev in nesrečnih je imela vedno usmiljeno in sočutno srce ter je v vsaki potrebi rada pomagala. Mnogoštevilna udeležba njenega pogreba je jasno pričala, kako priljubljena je bila rajna pri vseh župljanih. Naj ji bode ljubi Bog plačnik za vse dobro, kar je tukaj storila! — Križančani, ne pozabite prihodnjo nedeljo na poučni shod bralnega društva, na katerem bode govoril g. dr. Kovači6 iz Maribora o splošni volilni pravici. Torej na svidenje takrat! m Korena pri Sv. Barbari blizu Maribora. V nedeljo 11. t. m. po sv. maši je ogenj upe-pelil g. I. Kajzerju h'šo. Goreti je začelo v kuhinji, kako, se ne ve, ker so domači bili v cerkvi. Povzročena škeda je pokrita po zavarovalnici „Slaviji", ki je že tretji dan vse pogorišče dala pregledati in je vse v redn izplača. m Sv. Ilj v Slov. gor. Slovenska posojiliica pri Sv. Ilju v Slov. goricah je nedavno «prejela v svojo hišo novega trgovca g. P a k a. On je vrli narodnjak, zatorej ga toplo priporočamo. — Pri Sv. Ilju v Slov. goricah je kupila nedavno „Sidmarka" lepo veleposestvo gospe Krumbholz na Stari gori za 54 tisoč kron. To veleposestvo je imelo odločilni glas pri občinskih volitvah I. razreda občine sent-iljske. Dosedaj je posestnica vedno dala le Slovencem pooblastilo, a komisija jo je navadno vsakopot zavrgla. Baje misli „Sidmarka" pokupiti še več la-mošnjih posestev. Zares žalostno, da se slovenski rodoljubi ne zganejo, da bi rešili to važno slovensko postojanko ob meji — lepi Sv. Ilj! — Slovenski denarni zavodi, storite tudi vi tako kot „Sidmarka"! m Trtna uš v Slov. goricah je pokončala že znaten del tamosnjih, nekdaj glasovitih vinogradov. Pri Sv. Petru, Sv. Marjeti, Sv. Jakobu, Jarenini in Sv. Ilju je najti le malo starih vinogradov. To zimo so naši ljudje kaj pridno rigolali, in kaj lepo je videti sedaj spomladi prenovljene vinorodne griče; še lepše pa bo v — jeseni. — Zelo se letos po vprašuje za cepljenimi trtami. Ker je velika množina vinorodnega sveta zrigolana, bode marsikateri moral letos pustiti prazen vinograd, ker ned. staje trsja. Priporočati bi bilo našim posestnikom, da bi se z večjo vnemo poprijeli vzgajanja ameriških cepljenk doma, da bi jih ne bilo treba za drag denar kupovati in še vrh tega dobiti slabo, ničvredno blago. Koliko se ponekod vrže divjega rc žja proč, ko bi se iz njega lahko vzgojilo lepo traje. m Sv. Jurij v Slov. gor. Tukaj je umrl dne 18. t. m posestnik Alojzij Nekrep v 75. letu. Pogreb je bil dne 15. t. m. ob obili udeležbi prijateljev in sorodnikov. N. v m. p.! m Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. so v nedeljo dne 18. marca zbrani kmetovalci sklenili takoj osnovati kmetijsko podružnico, ko so se po poučnem govoru prepričali o veliki koristi te nove naprave. V ta namen se je prošnja za ustanovitev že vposlala glavnemu odboru v Gradec — Na Jožefovo po večernicah je mladeniška zveza imela zopet pod-učen shod, na katerem se je nadaljevalo in končalo razlaganje občinskega volitvenega reda za Štajersko. Navz< čih je bilo 23 mladeničev. m Sklep lenarškega kat. politič. društva zoper razdružnost zakona in brezversko šolo. V odbonm seji tega društva dne 13. marca je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: „Odbor katol. političnega društva za sodnijski okraj Sv. Lenart v Slov goricah odločno ugovarja proti brezbožnim nakanam nasprotnikov kat. cerkve in kat. ljudstva v Avstriji, ki merijo na to, da se v državnem zboru sklene postava naravnost nasprotna katoliškemu nauku o nerazdružnosti zakona, ki bi dovolila obema zakonskima razdružiti sklenjeni zakon in skleniti nove zakone. Istotako ugovarja proti zlobnim nameram dunajskega prostozidarskega društva „Svobodna šola", da bi se potom posebne postave odstranil itak skromni verski pouk iz naših šol. Ker bi v slučaju vpeljave takih postav iste strašne posledice prišle na kat. ljudstvo v Avstriji, kot sedaj na francoske katoličane, prosi odbor državnega poslanca, gosp dvornega svetnika dr. Miroslava Ploja, ki zastopa lenarški okraj, naj se kot poslanec kat. slovenskega ljudstva najodločneje ustavi zoper sklenitev takih postav, ako bi se predložili državnemu zboru, in naj odboru sporoči, ako bo tej željni prošnji svojih volilcev ustregel." Ta resolucija se je vposlala g. dru. Ploju na Dunaj. m Kače pri Framu. Učenka Rezika Kline je domov grede skcčila na voz posestnika Zarnka-Prišia je z nogo v kolo, ki ji je prelomilo nogo na dveh mestih. Še le na dekličino vpitje se je voznik ozrl, ustavil voz in rešil deklico. m Makole. Naša posojilnica je imela lansko leto denarnega prometa 455 629 K 69 v. Koncem leta 1905 je bilo 1479 zadružnikov. m Poljčane. Sredi zagrizenih nemčurskih vojskovodij zagledali smo na dan občinske volitve v Poljčanah z začudenjem moža, ki igra na svojem domu v Gorenjah na Paki ulogo narodno radikalnega Slovenca. Ta mož mora biti kakor vstvarjen za gledališkega igralca. Zakaj v Poljčanah je igral ulogo Btrastmga posilinemca; saj se ni zbal dolgega pota iz Zgornje Savinske doline v Poljčana, da s svojim glasekom pride na pomoč onim, ki iz dna duše sovražijo vse kar je slovenskega, samo našega denarja ne. Naj vrla Savinska dolina izve, kdo je ta odpadnik! Njegovo ime se glasi: Gašpar Kohne, pek in gostilničar v Gorenjah na Paki. Čast komur čast! — Po desetletnem prestanku smo sredi meseca februarja obhajali sv. misijon pod vodstvom oo. la-caristov iz Celja. Udeležba je bila skoraj splošna. Samo nekaj onih ljudi v Peklu in Poljčanah, ki so zatajili svoj materni jezik slovenski, zatajili pa tudi sv. vero, so zasmehovali in lajali nad pobožnimi in marljivimi obiskovalci sv. misijona! Je že tako: kdor zataji jezik, zataji navadno tudi sv. vero! — Podpisov proti reformi zakona se je nabralo v polj-čanski župniji 1465. Samo tisti možje, ki bi se radi na kvatre ženili, niso hoteli podpisati — ni čuda, saj jih nismo videli pri misijonu, ampak gledali smo jih med zasmehovalci pobožnih udeležnikov. m Laporje. Domov grede se je sprlo nekaj kopačev zvečer dne 15. t. m. Pri tem je neznan fant ustrelil s samokresom in zadel posestnikovega sina Gregorja P o 1 a n e c v obraz. Zadeti je padel ves krvav na tla. Morali so ga peljati v mariborsko bolnišnico. m Pragersko. Šestnajstletna hčerka^. Budna, nadučitelja na nemški šoli, je umrla 15. t. m. Ptujski okraj. p Ptuj. Pri naboru so v petih dneh obdržali od 904 fantov 208, torej 23 odstotkov. p Biš. Po dolgem čakanju sklenil je odbor občine Biš, da ustanovi gasilno društvo s slovenskim poveljnim jezikom. V ta namen vršil se je pripravljalni shod v nedeljo dne 11. t. m. v gostilni gosp. Gomzija. Načelnikom shoda je bil z vzklikom izvoljen župan v Bišu g. Lubec, zapisnikom pa g. nadučitelj Reich. Načelnik pozdravi s prisrčnimi besedami navzoče goste iz Sv. Jurija ob Ščavnici, g. dr. Leva Kreft, načelnika gasilnega društva Sv. Jurij, pregledovalca orodja istega društva g. Iv. Košar ter načelnika društva Okoslavci g. Fr. Do-manjko. Le-ti gospodje so se rade volje odzvali tozadevnemu vabilu župana Lubeca in nam z nasveti ter navodili pomagali pri ustanovitvi tega toli važnega društva. Po pozdravu volil se je osnovalni odbor, v katerega so poklicani naslednji možje: Ig. Gomzi, načelnik, Janez Reich, tajnik ter Lubec Janez, Murko Jožef iz Biša in Kocmut Franc iz Trnovške vasi kot odborniki. G. dr. Kreft je nato v poljudnih besedah raztolmačil pravila, za kar mu izreče tajnik srčno zahvalo. Pri prosti zabavi napivalo se je še potem raznim osebam in le težko smo se ločili od dragih nam gostov — Na gostiji Potočnik Muršec v Bišu nabralo se je za družbo Sv. Cirila in Metoda čez 11 K. p „Kmetijsko bralno društvo" na Polen-šaku ima svoj ustanovni občni zbor dne 1. aprila po večernicah v šol. prostorih. Pri tej priliki bodeta govorila gg. dr. Jurtela in Bele. Po občnem zboru je vpisovanje udov. Narodnjaki, udeležite se ga v obilnem številu! p Sv. Martin pri Vurberku. V sredo dne 14. t. m. je bil tukaj pogreb našega župnika č. g. Filipa Viher j a. Udeležba je bila naravnost velikanska. Nedogledna množica domačih faranov in iz sosednih far, šolski otroci obeh šol % gosp. nad-nčiteljema, mladeniška in dekliška zveza so spremile svojega dragega dušnega pastirja na zadnji poti. Nagrobni govor je imel č. g. kanonik Moravec, mašo zadušnico pa je služil č. g. dekan Gaberc. Navzočih je bilo dvajset mašnikov, med njimi č. g. kanonik Hajšek. Doma in na grobu mu je zapel zbor dve v srce segajoče žalistinke. N. v m. p.! p Sv. Marjeta niže Ptuja. Ustanovno zbo-revanje naše podružnice c. kr. kmetijske družbe štajerske se vrši v nedeljo, dne 1. aprila t. 1. ob polu 3. uri popoldne v sobi V. razreda tukajšnje šole. Spored: 1. Pozdrav od strani načelnika pripravljalnega odbora. 2. Volitev začasnega zapisnikarja. 3. Kratek pouk o namenu in koristi podružnic. 4. Vpisovanje udov in vplačevanje udnine v znesku 3 kron. 5. Volitev podružničnega načelnika. 6. Volitev odbora. 7. Predlogi. K obilnemu pristopu najuljudneje vabi za pripravljalni odbor: Janko Žunkovič, nadučitelj. p Ormoška ženska podružnica sv. Cirila in Metoda je imela dne 8. sušca t. L svoj občni zbor. Podpredsedica gospa Roza Mi k lova se je v izbranih besedah spominjala umrle predsednice, vrle gospe dr. O mul če ve, ki je bila ustanovnica, vestna članarica in zadnje leto predsednica naše podružnice. Bila je velikodušna podpornica ubogim, raznim slovenskim društvom, kuma zastavi ormoške slovenske šole, ter je v svoji oporoki sporočila med drugim tudi družbi sv. Cirila in Metoda 200 K, domači slovenski šoli 2000 K, slovenski požarni brambi 600 K, ormoški Čitalnici 300 K. Na poziv gospe podpredsednice se vzdignejo v znak sožalja vse zboro-valke ter zakličejo blagi pokojnici trikratni „slava". Po tajničnem in blagajničarkinem poročilu se je vršila volitev, pri katerej je bila izvoljena za predsednico gospa Ana Rosinova, za podpredsedn;co gospa Roza Miklova, za tajnico gospodična Uršika Kuharičeva, za blagajničarko gospodična Jelica Omulčeva; namestnici sta gospa Angela Pore-k ar jeva in gospodična Julika Valentinčičeva; zastopnica za veliko skupščino je gospodična Milena Lazar jeva. p Ormož. Pri naboru je bilo 302 nabornih zavezancev. Sposobnih je bilo 94 (31 odstotkov). p Velika Nedelja. V nedeljo 18. t. m, ko smo bili ravno pri pozni službi božji, iznenadil nas je plat zvona, oznanjujoč nam ogenj. Gorelo je v Trgovišču pri posestniku Francu Raušl. Ljudje so kar drli proti kraju nesreče, pa ker je bila domača požarna bramba takoj na mestu, potem pa so še prišle tri druge, namreč mihovska, ormožka in har-dečka na pomoč, posrečilo se jim je ogenj omejiti, da se ni lotil drugih poslopij, ki so blizo skupaj. Zgorelo je posestniku Francu Raušl vso gospodarsko poslopje, orodje in tudi vsa krma za živino. Škode je za več tisoč kron. p Iz središke okolice. Po noči od 10. do 11. marca vračal se je g. Ivan Zabavnik, posestnik in blagajnik občine Grabe, iz Središča na svoj dom. Ker je bila noč zelo temna, padel je raz brvi v potok Črnec. Sreča, da se ni še huiše telesno poškodoval. Ta brv, ki vodi črez potok Črnec, od g. A. Ozmec črez posestva g. Franc Horvat in M. Čulek, imenovane „Ciglenica" je res, vjako slabem stanu, na eni strani ni prave podlage in brez tako imenovanih „primač"; že pot oziroma cesta proti nji je ob deževju bolje podobna potoku kakor pa vozni cesti ali pa pešpoti. Še ni niti dve leti preteklo, ko je padel delavec A. Šef tudi raz mosta v potok in se pri priči ubil. Še le drugo jutro našli so mrtvega v potoku. Omeniti mi je, da tudi otroci po takih brvih šolo obiskujejo in tako tudi njim nevarnost preti. Upamo torej, da se brv kmalo popravi. Ljutomerski okraj. 1 Občinski zastop mesta Radgone je sklenil v svoji zadnji seji ugovor proti volilni pre-osnovi, ki hoče v neposredni bližini mesta ležeče vasi Dedonjci, Potrna, Žetinci, Zenkovci, Gorica in Plitviški vrh priklopiti slovenskemu volilnemu okraju Maribor levi breg Drave. Ugovor pravi, da se teh občin ne sme računiti k slovenskemu posestnemu stanju, ker so s svojimi koristi spojeni z okrajem radgonskim. Priklopijo se naj skupini Cmurek-Fehring. Kakšno neresnico je izrekel občinski zastop v tem ugovoru, pove nam uradno ljudsko štetje, ki izkazuje v Potmi 179 Slovencev in 97 Nemcev, v Dedonjcih 113 Slovencev in 5 Nemcev, v Želincih 153 Slovencev in 0 Nemcev, v Zenkovcih 129 Slo-veneev in 0 Nemcev, v Gorici 122 Slovencev in 54 Nemcev, v Plitviškem vrhu pa 173 Slovencev in 9 Nemcev. Kdor pa je kdaj obiskal te kraje, se je lahko prepričal, da v njih Nemcev sploh ni, temveč le nekaj od radgonskih Nemcev odvisnih posilinemcev. 1 Na Ščavnici še ne bo kmalu miru. Govori se, da se je pri zadnjem uradnem dnevu v Gornji Radgoni sklepalo tudi o tem, da se imenik volilcev spremeni na korist nasprotnikom. Slavna Bračkova gospoda, če še mislite enkrat pokazati svojo nevednost s tem, da se volitve od 28. dec lanskega leta zopet ovržejo, tedaj si nikakor ne mislite, da se bo tretjekrat volilo po kakem spremenjenem imeniku, temveč le po starem, ki nam je do pičice dobro znan. Zoper kako spremembo že sedaj odločno ugovarjamo in bomo vedeli ukreniti vse pravočasno, da se taka nepostavnost ne izvrši. Prihodnjič kaj več o naših razmerah. 1 Stara cesta. Naše kmetijsko društvo je imelo v nedeljo, dne 11. marca popoldne v šoli svoje zborovanje, pri katerem je predaval potovalni uiitelj gosp. Ivan Bale. Hvala gosp. potovalnemu učitelju za trud in za prekoristne nauke in nasvete iz sadjarstva in vinarstva. Čast pa tudi vsem udeležencem, ki so prišli v tako muogobrojnem številu. Pokazali ste s tem, da se zanimate za napredek in razvoj kmetijstva, da se zavedate svojih dolžnostij. Le tako vrlo naprej, nič se ne dajte motiti od tistih, ki delajo povsod s svojimi nazadnjaškimi, starokopitnimi stremljenji vsakemu napredku ovire. Slovenjegraški okraj. s Kmet. zadruga za šaleško dolino priredi poučna predavanja in sicer v nedeljo, dne 25. t. m. po rani službi božji v Šialah v bralnem društvu; popoldan istega dne ob 3. uri v gostilni g. Rotnika v Družmirju. Dne 8. aprila predpoldan v Št. Ilju in popoldan v Velenju. Predaval bo pri tej priliki g. potovalni učitelj Goričan. Kmetovalci in vsi sadjarji se vabijo k mnogobrojni udeležbi! — Glede Št. Uja in Velenja se bode še nadalje določilo. Celjski okraj. c Celje. Zemljiški knjigovodja g. Cerar je minoli teden umrl. Narodnemu možu naj bo žemljica lahka! — K novici, povzeti od nas iz nemških listov, da je padel posestnik Hriberšek iz Rifnika raz skale in se ubil, nam piše g. Jakob Čretnik, p. d. Hriberšek, nekdaj posestnik pod Rifnikom, sedaj posestnik in gostilničar v Sevnici ob Savi, da ni on tisti Hriberšek, ampak, da se je bržkone zgodila pri imenu kaka neljuba pomota. c Sv. Jurij ob juž. žel. Pri nas imamo več društev, ki delujejo več ali manj. Imamo pa tudi sadjarsko društvo, o katerem delovanju se pač malo sliši. Dobro bi torej bilo, ako bi se to prepotrebno društvo začelo živahnejše gibati, da bi naše ljudstvo zaielo tudi napredovati v sadjarstvu. Povsod po Srednje in Gornje Štajerskem se ljudstvo zanima za važno sadjarstvo, samo pri nas na Spodoje Štajerskem, kje imamo tako pripravno zemljo in lego, kjer bi se lahko veliko in žlahtnega drevja nasadilo in kjer je tudi ljudstvo koj pripravljeno to storiti, ako vidi, da je le njemu v korist, ss za to jako malo stori. Torej prosimo odbor „Sadjarskega društva" oziroma predsedništvo, da naj napove svoje zborovanje iD gotovo nas bode v obilnem številu pristopilo. Saj bode to v korist udom iu celemu okraju. In 7daj, ko je tisti čas, bi se lahko napovedalo kakšno predavanje, da bi ljudstvo vedelo kako se drevje pravilno sadi itd. Ako vam je torej kaj na temu, da kmetje napredujejo tudi v sadjarstvu, naj se to v^ kratkem ukrene. Jabkojed. c Št. Jurij ob juž žel. Due 18. marca 1.1. se je ustanovila za okolico Sv. Jurij ob juž. žel. nova požarna bramba s slovenskim poveljništvom ped imenom „Požarna bramba za okolico Št. Jurij ob juž. žel.", katero bo tudi pristopil» k zvezi slovenskih gasilnih društev. G ^spodje iz Štor kakor tudi celjski „Feuerber" so se grozno trudili po svojih odposlancih in z različnimi obljubami, da bi društvo vpeljalo nemščino in seveda ob enem nemški „komando" in se s tem izneverilo svojemu materinemu jeziku ter pripomoglo tako hitrejšemu ponem-čevanju celjske okolice. Čudom pa se čudimo in se z vso opravičenostjo zgražamo nad tem, da se je tudi „predični" župan okolice Sv. Jurij ob juž. žel., gosp. Klanjšekov B'ažek ali, kakor se piše Blaž Urleb posebno potegoval za nemški „komando", in je že baje požarni brambi obljubil podporo od občine le pod tem pogojem, če vpelje nemški „komando". Pravijo, da se je tudi šentjurski c. kr. žan-darmerijski „vabtmajster" posebno potegoval za nemški „komando". Prihodnjič bi mu priporočali, da se bolj briga za svoje uradne posle, kot pa da dela agitacijo za mater „Germanijo". Da so okoličani nad go«p Urlebom, kateri je v novejšem času tako za nemščino vnet, akoravno še ne ve, kaj se pravi osel po nemški, posebno ogorčeni, je samo ob sebi umevno, in hočejo občisarji prihodnjič ž njim pošteno obračunit'. Presenetilo nas je tudi, da se za to novo društvo ni brigal nihče izmed šentjurskih odličnih okoličanov. Da pa se je preprečila srčna želja Štorjanov in Celjanov po nemškem „komandu", je glavna zasluga našega vrlega domoljuba tukaj-šnega veleposestnika dr. P., ki je prihitel v skrajni sili nam v pomoč in nas z navdušenimi govori spodbujal k narodni zavesti, nam mnogo lepega in po-učljivega povedal, vrh tega pa še žrtvoval lepo svoto za ustanovljeni zaklad in nam obljubil tudi nadalje svoje moralne in gmotne podpore, zakar mu izrekamo tukaj našo najiskrenejšo zahvalo. Da pa bo mogoče naši požarni brambi v uspeh bližnjemu in v blagor narodu delovati, obračamo se s tem na vsa bratska društva, posebno pa na vse rodoljube naše mile domovine, da nam priskočijo z moralnimi in gmotnimi podporami, da ne omagamo. Delajmo, dokler je še čas, in čas je še! Naznanjam še, da se je volil načelnikom g. Ivan Grajžl, posest, sin v Arovcu, pošten in vrl domoljub, o katerem pričakujemo, da bo s spretno in krepko roko vodil svoj „slovenski" komando v prid bližnjemu in blagor domovini. Šentjurčan. c Vojnik. K nam prihaja mnogo ptujskega „Štajerca". Glavno zalogo ima trgovec Cotel. Naj-brže mu je papirja zmanjkalo; zato dela zdaj iz ptnjske „krote" zavitke in „škrnieeljne". Toda, gosp. Cotel, ptujska krota za vas ni nobena dobrota. Prvič ni nič kaj ukusno, če se v „kroto" zavijajo sladkorčki, rožički in drugi cukrčki. Drugič pa takega svetega pisma, kakor je Štajerc, naši ljudje kar nič ne marajo. Krota smrdi, zato se tudi vaše trgovine marsikdo boji. c Teharje. Kat. polit, društvo na Teharjih je die 4. marca v svoji redni seji sklenilo, da se skliče dne 25. marca ob pol 4 popoldan občni zbor za Sv. Lovrenc pod Prožinom, v gostilni g. Anton Gajšek na Opoki. Naprošen je g. Levstik, učitelj v Celju, da bode predaval o sadjereji. Vabi se k obilni udeležbi. c Dobrna pri Celju. Graški listi poročajo, da je deželni c dbor štajerski za časa Auerje vetja „rent-majstrevanja" vteknil v dobrnske toplice 100.000 K To škodo plačajo seveda davkoplačevalci. c Laško. Jelena so ustrelili dne 15. t. m. t. lovu g. dr. Kolšeka v Jagccah Tehtal je 105 kg Zadnjega jelena so ustrelili pred 45 leti blizu Kozjega. c Trnovlje pri Celju. V Škofji vasi se snuje gasilno društvo. Prav je to in tudi za nas Trnovce velikega pomena. Pomagali bomo po svojih močeh in tudi pristopili k požarni brambi. Torej iantje, na noge! Saj ste korenjaki, da se lahko povsod postavite. V društvu boste imeli priliko, da priredite tudi kakšno veselico, ker je v vsakem društvu poleg dela tudi veselje. Tako mora biti. Ker so v odbora nekateri posilinemci, mislijo, da bodo tudi nemško komando vpeljali. Pa se bodo zmotili. Na nemško komando slov. fantje ne ubogajo. Mi bomo gasilci, plezalci in telovadci, nočemo pa biti „turnerji" in „feierlešarji". Smo za požarno brambo — a za slo vensko. Toliko, da se razumemo. Če pomagamo z denarjem, imamo tudi pravico zahtevati, da bodo ga«iici na slovenski zemlji nastopili kot Slovenci. Ali ni res? c Škofja vas pri Celju. Pri nas se snuje požarna bramba. Odbor se je že sestavil in nekateri jeziki hočejo vedeti, da bo v društvu nemško poveljevanje, nemška komanda. Ne boš, Jaka! Ali mis lite, da brez nemškutarije ne more niti hiša goreti in da se ne more brez nje pogasiti. Bomo videli! Pri Škofjevčanih je še toliko narodne zavesti, da ne bomo trpeli, da bi se v naši požarni brambi netil nemški ogenj. Vsi slovenski fantje in možje bomo pristopili k društva, ker smo za požarno brambo, bomo zraven pomagali in korajžno nastopili. Pa še prav imenitno, ker smo fantje zato. Le hitro na delo, potem pristopimo tudi k zvezi požarnih bramb. Z nemško komando pa ne moremo nastopiti na nobeni slavnosti, ker nas ne bodo marali. Torej fantje korajžo, in v društvo! V društvu ima vsak jednak glas. Pri prvi priliki se potegnemo za slovensko poveljevanje. Ne maramo, da bi naša požarna bramba bila tako zaspana, kakor je vojniška posili-nemška. Nikamor ne gredo, ker jih ne marajo. Mi pa bomo gasili in tudi pri skupnih slavnostih požarnih bramb nastopili. Prav je, kakor se sliši, da bo Flor. Vrečko načelnik. On bo gibčen, spreten voditelj, mi pa pod njegovim vodstvom dobri gasilci. Če pa mislijo posilinemci drugače, bodo o prvi priliki iz odbora leteli. Za to bodo skrbeli slovenski fantje. Brez nas pa ničesar ne opravite. c V Bočni nameravajo ustanoviti gasilno društvo. c Šmartno pri Gornjemgradu. Prepotrebna požarna bramba se snuje pri nas. c Gornjigrad. Za okrožnega zdravnika je imenovan g. dr. Maks Konečnik. dosedaj zdravnik v Sevnici. Prejšnji okrožni zdravnik g. dr. Vilimek je odlšel v Prago. — G. I»an Vi demšek iz Celja je imenovan za pristava pri tukajšnji sodniji. Brežiški okraj. b Brežice. O mestni policiji brežiški je vložil g poslanec Berks dne 22. febr. interpelacijo, iz katere povzamemo sledeče: Brežiška policija je že bila dvakrat predmet interpelacije v državnem zboru, ker se o nji lahko reče: Noben dan brez hudo deUtva. Pri mestnem uradu brežiškem vladajo naravnost barbarične razmere. Mestna policija, obstoječa iz občinskega tajnika Ša]ona, ki je že večkrat kaznovan, iz redarja Karola Z-jav in Antona Narat, oba že opetovano kaznovana zaradi prestopka in enkrat zaradi zločinstva, gospodari tako. kakor da bi bda v Tarčiji. Dne 17. febr. 1.1. je bil Salon kaznovan zaradi štirih prestopkov, med temi tudi zaradi tega, ker je v mestnem zaporu pretepal trgovskega pomočnika Antona Žlender. Vsi trije so v sodnijski preiskavi, ker so nekega Šalomona v občinskem zaporu tako pretepali, da so mu raztrgali ušesno mre-nico. Potem so ga zvezali in obesili na žrebelj. Tako so ga pustili viseti v zraku, da je vsled bolečini omedlel. Pri obravnavi dne 16. t. m. pri sodniji v Brežicah je priča Alojzij Klavžer pod prisego izpovedal, da ga je Šalon v občinskem zaporu s pestmi bil po glavi, da je bil popolnoma zatekel, med tem ko sta ga oba redarja držala. Pri isti obravnavi je izpovedal Anton Samrek iz Pavlov^ vasi, da sta ga oba redarja v zaporu tako pretepla, da je dva meseca krvavel iz ušesa. Ko je Samrek vsled žeje popolnoma onemogel prosil vode, mu je niso dali. Začel je kričati. Na to sta prišla oba redarja, sta ga zvezala in rekla: „Slovencem bomo že pokazali!" Bila sta ga s pestmi, Narat z neko verigo, suvala ga z nogami, metala v steno in ga slednjič obesila na žrebelj, kjer sta ga pustila viseti kakih 15 minut. Ko ga je redar Žerjav peljal k sodniji — bil je zatožen zaradi tatvine — pregovarjal ga je med potom, naj pred sodnikom ne pove, od kod ima poškodbe na obrazu in truplu, ampak naj reče, da si je te poškodbe zadal v pijanosti. Če se bo izgovarjal s pijanostjo, bo baje manj kaznovan. Na ta način ga je torej pregovarjal k lažnjivi izpovedi pred sodnijo. Niti sodnija niti mestni urad pa na to ni hotel sprejeti njegove pritožbe zaradi teh poškodb. Tudi Anton Sušni iz Zlatna je hotel pričati, da sta ga v zaporu poškodovala redarja, toda sodnik ga ni pripustd kot pričo. Pri tisti obravnavi je pod prisego zaslišani redar Žerjav krivo izpovedal v prid Šalona, dočim ko Šalon sam in osem drugih prič tega ni potrdilo. Zastopnik poškodovanih je stavil takrat tudi predli g, naj se izročijo ti akti državnemu pravdništfu, da uvede proti imenovanim trem kazensko postopanje. Sjdnik in zastopnik državnega, oba vsenemškega mišljenja, pa sta bila za ta predlog gluha. Na ta način se hoče doseči, da se ne kaznujejo te vnebo vpijoče krivice. Oirajnemu glavarstvu so vse te razmere znane, toda ne gane niti mezinca, ampak še posluša vladajočo strauao, ki se ooslužuje takih hudodelcev, da se ohrani na krmilu. Še celo z lažnji-vimi poročili vara višje oblasti, ker poroča, da brežiško redarstvo vkljub teh grehov uživa zaupanje prebivalstva. Pregreški oziroma zloČinstva mestne policije brežiške — zloraba uradne oblasti, krivo pričanje, težke telesne poškodbe — so že v obče znani, samo oblasti so za to gluhe)in s!eps. Zastopniku poškodovanih, ki je to gospodarstvo pred sodnijo razkrinkal, je občinski tajnik predbicival, da dela to iz golega sovraštva. To je zopet nov prestopek. Vsled takega postopanja zgubi prebivalstvo vso zaupanje na nepristranost sodnijskih in političnih uradov. Mestnemu redarstvu pa rante greben, dokler ne bo prišel polom, da bo ljudstvo s silo naredilo red. Slednjič še omenjamo, da se med ljudstvom po mestu širijo vesti o nepravilnem delovanju p.i ubožnem zakladu, posebno o vplačanih denarnih Kaznih. Kolikor so te vesti resnične, se ne ve, ker večina prebivalstva nima vpogleda v občinsko gospodarstvo. b Gorica. Odbor občino Gorica je imenoval svojega rojaka g. dr. Antona Medveda, profesorja v Mariboru, za svojega častnega občana. b Podčetrtek. Tukaj so orožniki prijeli dne 12. t. m. jetnika Jož. Šprohar, ki je 10. t, m. ušel pazniku v Celju. Sedeti bi bil moral osem mesecev, sedaj bo seveda še dobil nekaj za nameček. Drobtinice. d Za lovce. Pošiljanje divjačine po pošti na Danaj v času, prepovedanem za lov. C. kr. poštno ravnateljstvo javlja: Po določilih lovskega zakona za danajsko občinsko okrožje se sme 2 dni po začetku prepovedanega časa za lov in med tem ^asom uvažati divjačino v dunajsko užitnmsko ozemlje le tedaj, če se o uvažanju dokaže da divjačina ni nezakonitim potom pridobljena. Če prihaja divjačina iz dežela, zastopanih v državnem zboru, se dokaže to-le s pričevalom (certifikatom), izdanem od politične oblasti dotičnega kraja; to spr čevalo naj se, da se izogne neprilikam, prilepi na poštno sprem-nico, na čije sprednji strani se z*bileži dan, ko je bilo spričevalo izdano. Divjačino, ki prihaja brez tega predpisanega spričevala na Dunaj, proda pristojni magistratni urad brez izjeme na korist dunajskega splošnega oskrbovalnega zaklada. Prepovedan čas za lov je za jelene od 1. februarja do konca maja ; za košute in mladiče od 1. februarja do konca avgusta; za srnjake od 15. januarja do vš etega 15. maja; za srne in mladiče od 1. januarja do konca oktobra; za poljske zajce od 1. februarja do vštetega 15. avgusta; za prepelice in kljunače od 1. februarja do konca julija; za divje gosi, divje race in liske od 1. marca do konca junija; za fazane od 1. februarja do vštetega 15. septembra; za jerebice od 1. januarja do konca julija. d 40 letnica bitke pri Kustoci. 24. junija bo 40 let, kar se je vršila bitka pri Kustoci. Na ta dan bo „Društvo borilcev pri Kustoci in Visu" v Pragi ovenčalo grob padlih vojakov z vencem, ki bo nosil trakove v vseh barvah onih polkov, ki so se te bitke udeležili. A da ostane ta spomin trajen, namerava osnovati omenjeno društvo denarni zaklad pod imenom „Ustanova nadvojvode Albrehta Kustoce-Vis". Iz te ustanove bi prejemali podporo vsako leto na 24. junija vojaki, ki so bili ranjeni v vojski in so prišli v bedo brez svoje krivde. Iz drugih slovanskih dežel. t Občinske volitve v Trstu. Pri občinskih volitvah v Trstu je zopet zmagala iredentistična stranka, to je tista stranka, ki škili vedno čez mejo v Italijo in bi rada videla Trst in celo Primorje pod italijanskim žezlom. Za volilno agitacijo je dobila iz Italije podporo. f Posvečenje novega goriškega nadškofa dr. Franca Sedeja se bo vršilo dne 25. t. m. f Petrolej so našli v Dalmaciji v Doljanah pri Metkoviču. Petrolejni vrelec je zelo bogat. Kupila ga je neka židovsko-ogrska družba za stotisoč kron. Tako izkoriščajo naše kraje tuji podjetniki, r-TUMia ki dobivajo iz tega na milijone dobička, domači ljudje jim pa hlapčujejo. f Novo železnico bodo začeli zidati v juniju med Tržičem in Kranjem na Kranjskem. f Za župana v'Pragi je bil izvoljen dr. Gros, ker je prejšnji župan dr. Srb radi bolebnosti odstopil. Umesčenje se je vršilo dne 15 t. m. na slovesen način. ______ Narodno gospodarstvo. Nekaj o lugih. Predaval prof. dr. Leopold Poljanec. (Konec). Ali se ti ni zdelo, kakor bi se kadilo nekaj iz natrija, ko je plesal in vrvel po vodi. Kdo ve, kaj je bilo, naprav} zato zopet poskus. Napolni pcdol-gasto stekleničico z vodo, ter jo povezni v večjo stekleno skledico, ki si v njej napravil dosedanje poskuse. Malo čudno je sicer, da voda ne izteče iz steklenice; toda saj veš, da jo zrak pritiska ali tlači kvišku. Z dolgimi klešči primes košček natrija ter ga stisneš hitro pod stekleničico. Natrij je lažji ko voda; še predno more razpočiti, se vzdigne hitro na površje kakor suh les, voda se pa znižuje in umika v stekleničici. Res se torej nabira iz natrija neko telo, nek plin; ta plin nima noben9 barve kakor zrak, ki je v sobi. Je to mogoče zrak? Kdo drugi poreče: „E kaj, saj vidiš, da natrij gori v vodi; pri tem se voda močno segreje in izpariva; vodene pare se pa nabirajo v stekleničici kakor v parnem kotlu ali v lokomotivi ter pritisnejo vodo nizdolu". Najbolje je, da ponavljaš poskus toliko časa, da plin prežene vso vodo iz stekleničice. Sedaj stekleničico hitro obrni in jej približaj gorečo tveplenko. Plin se vžge in zgori z rumenim plamenom. Zrak ne more biti, zakaj zrak ne gori, kakor je znano. Vodene pare tudi niso; zakaj te se tudi ne vžgejo, ako približaš gorečo vžigalico vreli vodi. Ta poseben plin nastane, ako denes natrija v vodo, praviš mu radi tega vodenec. Ko razvijaš v steklenici vodenec, opaziš tudi, da postane prej čista voda motno bela, iz stekleničice pa se cedijo bele nitke na dno. Kakšna je ta voda sedaj? Je li pitna? Če denes kapljico vode na jezikov koren, kjer imaš okus, okusiš in spoznaš pred vsem petrolej, kmalu za njim pa občutiš lugast okus, ki veže usta. Dva prsta vtakni v to kalno vodo ter mani prst ob prst. Gladka se čutita in polska. česar ne najdeš pri navadni vodi. Š9 nekaj ! Vsak pozna lišaje, te skorjaste rastline rastejo na deblih in vejah sadnega drevja včasih v toliki množini, da jih moraš otrebiti; drugače ti drevo zadušijo. Na skalnatih otokih vročih krajev rastejo posebni lišaji, iz njih delaje modro barvo, ki jej praviš lakmova barva. Modra lakmova barva se raztopi lahko v vodi in se imenuje potem lakmova raztopina. Če prideneš modri lakmovi raztopini par kapljic octa ali jesiha, pordeči; dobil si rdečo lakmovo raztopino. Rdeči lakmovi raztopini prilij v mali stekleničici nekoliko vode, ki si v njej razkrajal natrija, zopet pomodri. Naša kalna voda ima torej povsem druge lastnosti kakor navadna veda. Prvič se čuti med prsti polzka in gladka, drugič ima lugast okus in veže usta kakor lesnika, tretjič pomodri rdečo lakmovo raztopino. Take tekočine imenuješ luge; tale lug si dobil iz natrija in vode, imenuj ga zategadelj natrijev lug. Ali nisi imel še nikdar sličnih občutkov kakor pri natrijevem luga, ko si mel kako telo med prsti ? Kaj pa zjutraj, ko si umivaš roke z milom? Milo se čuti gladko in polzko, na jeziku ima lugasti okus in veže usta. Najbrž je v vsakem milu lug. Kaj pa je z lakmovo raztopino? Za ta poskus si kupiš povsem čiste vode, ki jo dobiš v lekarnah in v njej raztopiš mila; raztopina je Čista kakor navadna voda. Ce prilij eš nekoliko te raztopine rdeči lakmovi raztopini, ta zopet pomodri kakor prej z natrijevim lugom. V milu je torej res nekoliko luga in sicer ravno natrijevega luga. Zakaj so lugi gladki in polzki med prsti? Človeška koža je pokrita, če si je ne snažiš, z luskami, s potom in lojem in z drugo nesnago, ki seje prime; zategadelj je srhka ali raskava. Če itakaeš roko v Ing ali v milnico, razje lug nesnago, mast in luske, koža postane čista in gladka. Perice tudi delajo tako, perilo namočijo najprej v lugu, ki razje maščobo in nesnago, potem žehtajo in Kanejo z milom, slednjič ga je treba samo še izprati in iz-plakniti v čisti tekoči vodi. Navadno imajo perice razjedene in razpokane roke, saj imajo vedno opraviti z jedkim lugom. Premočno milo, ki ima v sebi preveč natrijevega luga, je naravnost nevarno. Pred leti sem bral v časniku, da si je umival nekdo blizu Celja obraz s posebnim milom. Kmalu so ga začele ščemeti oči, hujše in hujše; ko so ga pripeljali v celjsko bolnico, je bilo žo prepozno; oslepel je. Vsak pozna ugašeno apno; ker govorim o lugih, povem še o njem nekaj besed. V apnenci žgeš apne-nike (belo kamenje) in dobiš žgano ali živo apno. Živo apno lahko primerjaš z belim praškom, ki ga dobiš, če leži kovina natrij na suhem zraku. Tudi živo apno vsrkava hlastno vlago ali mokroto iz zraka; če leži v kakem mokrem kotu, razpade v prah ter ne da več dobrega beleža. Zategadelj sušijo z živim apnom mokrotne prostore in stanovanja, ki bi bili inače škodljivi človeškemu zdravju. Navadno deneš živo apno v vodo in ga ugasiš. Ugašeno apno je med prsti gladko, ima neprijeten, lugasti okus in pomodri rdečo lakmovo raztopino, ako jej ga prilij eš le par kapljic. Ugašeno apno je torej tudi lug. Kaj je čudno potem, če imajo podavači pri zidarjih vse razpokane roke, ko gasijo živo apno. Zdaj tudi veš, kaj se je zgodilo s tatinskim dečkom, ki je šel v vodo, z živim apnom pod srajco. V vodi je nastalo ugašeno apno, ki je močen lug, in ta mu je razjedel kožo. Gospodinje si mislijo: „Ugašeao apno je lug. Koliko nas stane lug in še posebej milo, ko imamo perilo pri hiši. Kaj ko bi namakale perilo v uga-šentm apnu?" Res delajo tako perice v velikih mestih. Perilo snažijo z ugašenim apnom, ki ima še nekoliko strupenega klora, ter se imenuje klorovo apno. Tako perilo je res snažno in čisto kakor novi sneg. Pametna kmetica pa ne bo prala s klorovim apnom, zakaj močen lug ne razje samo masti in nesuage, temveč tudi n;ti in vlakna. Perilo postane v krat&em prhko ter se začne česati. Končal sem! Ko vas povprašajo znanci, kaj je govoril Poljanec, povejte jim: „Govoril je 0 neki posebno koristni znanosti, o kemiji; iz kemije je pa izbral samo eno kratko poglavje, poglavje o lugih*. Tovarna za sladkor na Štajerskem. Do-sedaj ni bilo na Štajerskem nobene tovarne za sladkor. Kakor pa se poroča, nameravajo sezidati tako tovarno pri Gradcu. Dotična tvrdka se že baje pogaja z večjimi štajerskimi kmetovalci zaradi sa-denja pese (repe), iz katere se dela sladkor, če se to uresniči, bo postala repa jako važen pridelek za naše kmetovalce. Kmetijski shod V nedelju 11. t m. je bil v Vremah na Kranjskem kmetijski shod. Predaval je deželni mlekarski nadzornik Legvart iz Ljubljane. Gospod predavatelj je omenil, kako žalostno kmetijski stan propada, in da smo kmetovalci nami temu vzrok. Medtem ko se drugi stanovi organizirajo, da si svoje stališče izboljšajo, pa kmet mirno spi, češ, bodo že prišli boljši časi. Tiste čase si mora kmet sam priboriti, sicer pogine. Predavatelj je omenjal, da slovenski narod šele tedaj pride na površje, kadar bode kmetijsko visoko izobražen. Ako bodemo v kmetijstvu napredovali, bodemo postali premožni, potem bodemo !ahko svoje sinove dali šolati. Šele tedaj nas bodo drugi narodi spoštovali. Revčka pa nihče ne spoštuje. Obžalovati je, pravi predavatelj, da se naša inteligenca tako malo briga za napredek kmetijstva, dasiravno je kmetijstvo velikega narodnega pomena. Predavatelj primerja male narode: Dance in Švicarje ter Srbe in Romune; prva dva sta kmetijsko visoko naobražena in stojita na visoki stopnji v vsakem oziru, zadnja dva pa nasprotno. Lansko leto se je izdalo po vseh kranjskih mlekarnah 15 milijonov litrov mleka proti predlanskim 7 milijonom in ves denar za mleko pride iz drugih dežel. Kranjski potovalni učitelji, je rekel predava telj, bodo prirejali po deželi kmetijske tečaje, predavanja in nstauovljali zadruge. Štajerski kmetje, posnemajte jih! .lavni vinski semenj v Krškem, ki se je vrsii dne 14. t. m., je posetilo mnogo kupcev iz Ljubljane in Gorenjske; nasprotno pa je bilo, v primeri s prejšnjimi semnji, malo prodajalcev, v dokaz, da je večina vina že prodanega Čeravno so se gg. kupci sprva vsled, po njihovem zatrdilu, nekoliko previsoke cene, bolj kilavo držali, se je kupčija pozneje vendarle dobro razvila, tako, da se je v malih urah razprodalo okrog 1000 hI; pred in po sejmu pa še kakih 300 hI, tako, da se je ta dan prodalo vsega skupaj okrog 1300 hI po 38—50 v. Največ se ga je prodalo po 44—46 v. Vaške ljudske visoke šole, ki so jih uveli Danci, snujejo tudi na Nemškem. Za razvoj danske narodne prosvete so bile te šole velike važnosti posebno v zadnjih 40 letih in njih važnost se priznava vedno bolj. Majhen narod danski ima 80 takih šol, ki prejemajo na leto pol milijona kron državnih prispevkov. Bivstvo takega vaškega vseučilišča je narodno-gospodarska vzgoja. Grundwig je ustanovil taka vseučilišča za mladeniče in dekleta v starosti 15—20 let. Svoje narodno čuvstvo naj bi jačili s Čitanjem domačih pisateljev in pesnikov. Razven tega se pripravljajo mladeniči na različne stanove. Poleg obče izobrazbe pridobivajo bodoči kmetovalci in obrtniki dovolj znanja, da morejo uspešno samostojno delovati v svojih strokah. Poučuje se naravoslovje, vrtnarstvo in sadjarstvo, gozdarstvo, ribaratvo, čebelarstvo, sestavljanje poljedelskih strojev, računstvo, narodno gospodarstvo, kmetijstvo itd. Učenci se vežbajo tudi praktično. Vsaka šola ima poleg učilnica tudi poseben dvorec in delavnico. Deklice se uče gospodinjstva, mlekarstva, kuhanja, šivanja itd. Najnovejše novice. f Gospa Lina dr. Rosina. Hud ndarec je zadel mariborske Slovence; velika izguba jim napolnuje s prebritko žalostjo ranjena srca! V odlično obitelj, ki vživa v vseh krogih odkritosrčno, visoko spoštovanje, je stopil neizprosni smrtni angelj ter je kruto zahteval žrtev, katere ne moremo dovolj objokovati. Na praznik sv. Jožefa, zvečer ob pol osmih, je izdihnila svojo blago dušo gospa Lina dr. Rosina. Nam vsem »epozabljiva, ah! le prerano nam odvzeta pokojnica je bila starejša hčer našega vrlega, neutrudnega državnega in deželnega poslanca Fr. Robiča in soproga mariborskega odvetnika dr. Fr. Rosina, načelnika „Posojilnice" in predsednika slov. Čitalnice v Mariboru. Vsled prelepih lastnosti bila je povsod čislana in izvanredno priljubljena. Bila je vzor dobre soproge in matere, vzor navdušene in požrtvovalne rodo-ljubkinjel Kakor ji je njena prijaznost in ljubeznivost v občevanju pridobila splošno spoštovanje, tako je njeno nesebičmo in neumorno delovanje vzbudilo pri vseh, ki so jo poznali, neomejeno priznanje in občudovanje. Slovenski mladini bila je radodarna dobrotnica in podpornica; v njeni gostoljubni hiši je našlo mnogo dijakov ves čas njenega bivanja v Mariboru obilno pomoči in tolažbe; vsakoletna božični ca za slovenski otroški vrtec bila je mogoča le ysled njene pomoči in njej po duhu sorodnih gospej v Mariboru. In kako delavna je bila ob velikih narodnih svečanostih! Velik del težavnih priprav je slonel na njenih krepkih ramenih, njeni delavnosti je toraj tudi pripisovati obsežen delež na lepih uspehih. Zaradi tolikih zaslug bode njen spomin trajen, njeno ime blagrovano v pozni bodočnosti, slaven sijaj mu je zagotovljen za vselej! Rajna gospa je bila vedno zdrava; a minulo jesen je začela bolehati. Sla je iskat zdravja pod južno solnce, v cvetočo opatijsko okolico; a ni ga našla; pred 14 dnevi se je vrnila, že zelo oslabela. V bolezni je, kot dobra krščanska mati, prejela sv. zakramente, po lastni želji, da bi po svoji vzgledni navadi opravila svojo velikonočno dolžnost. Velikonočni aleluja pa že bode, trdno upamo, slavila z angelji v nebesih. Ob njenem prezgodnjem grobu joka in plaka njen soprog s četirimi otročiči in ž njimi jokamo in plačemo — mi vsi. Med ihtenjem pa prosimo Boga, naj ji bode dober plačnik za vsa plemenita dela, katera je opravila, za vse trude in napore, katere je v svoji veledušnosti prestala. Naj počiva sladko v miru božjem! Znanstveno predavanje v Mariboru priredi „Slovanska Čitalnica" v sredo dne 28. marca t. 1. v mali dvorani Narodnega doma v I. nadstropju. Predaval bo g. prof. Košan o: „Romanja planina in Glasinac", kulturnozgodovinske črtice iz slovanskega juga. V Framu so pokopali 20. marca blago mater Jožefo Fregl roj. Vešnar. Takega pogreba Fram že dolgo ni videl. Akoravno slabo vreme, vendar je bilo izredno mnogo ljudstva. Skoro vsak udeleženec je dobil svečo in med sv. mašo je gorelo v cerkvi če/. 300 sveč, kar je napravilo na vse pričujoče ganljiv utis. Še bolj ganljivo se nam je zdelo, ko smo videli ob grobu stati častitljivega starčeka, Blaža Vešnar, brata rajne Jožefe, moža 80 let starega, mnogoletnega načelnika krajnega šolskega sveta, iskrenega narodnjaka. Ganjen je bil blagi mož, ko so mu sestro polagali v grob in to tem bolj, ker je bil on najstarejši izmed vseh otrok. Ne smemo pa tudi zamolčati, tem več očitno povedati, kako zares otroško so ljubili otroci svojo rajno mater, posebno pa najmlajši sin Juri. Take otroške ljubezni je pač malokje najti; zato pa Bog vidno blagoslavlja zlasti vrlega sina Jurija. Da, četrto božjo zapoved je Bog najvišje postavil in zato tudi blagoslov obljubil. Sv. Lenart v Slov. gor. Vpokojeni župnik g. Jakob Kolednik se preseli od nas v Rečičko vas, kjer si je kupil posestvo. Promoviran je bil dne 16. t. m. nas rojak g. Janko Šanda na dunajskem vseučilišču doktorjem filozofije. « S pošte. Za poštno pomožno uradnico v Brežicah je imenovana Olga Veklič. v Ziče pri Konjicah. Lesotržec Karol To-mandl je umrl dne 19. t. m. star 74 let. Podružnica sv. Cirila in Metoda v Slov. Bistrici ima v nedeljo dae 25. marca popoldne po večernicah v Narodnem domu (Novak) letni občni zbor. St. Jurij ob juž. žel. Iz vlaka je skočil mesar Anton Ratej ter se tako poškodoval, da so nezavestnega peljali v celjsko bolnišnico. Ratej je hotel izstopiti na tukajšnji postaji, toda je čas zamudil; potem je pa prestrašen skočil iz voza, ko je bil vlak že v popolnem teku. Vojnik. Pri svoji hčeri g. Rataj je umrla dne 18 t. m. Marija Rak, mati gostilničarja g. Raka v Velenju in vdova nekdanjega slovenskega štajerskega deželnega poslanca Raka. N. v m. p.! — Ko je dne 21. t. m. hotel orožnik aretirati Janeza Pre-volnik, se mu je ta zoperstavil. Orožnik je bil slednjič primoran rabiti orožje in je pehnil Prevolnika z bajonetom v levo stegno. To je ohladilo njegovo jezo. Na vozu so ga potem peljali v Celje. Potres. Iz brežiškega okraja nam je doslo več poročil, da so tam čutili dne 19. t. m. okoli 3. popoldne potres. Društvena naznanila. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Benediktu v Slov. gor. ima t nedeljo ob pol 4 uri popoldne v bralni sobi pri Sv. Benediktu svoj letni obini zbor s sledečim vzporedom: 1. Poročilo tajnice in blagajničarke o delovanju podružnice 1. 1905. 2. Volitev novega odbora. 8. Podučni govor o vzvišenosti rodoljubnega delovanja slovenskih deklet, govori deklica. 4. Deklamacija. 5. Predlogi in nasveti. Sestre Slovenke od Benedikta, Sv. Ane, Negove, Sv. Antona, in od Sv. Trojice, udeležite se polnoštevilno tega važnega zborovanja! Fram. Mladeniška in dekliška Marijina družba nastopi v nedeljo po večernicah v Aninem dvoru prvokrat očitno s petjem in gledališko igro „Sv. Germana". Čisti dobiček je namenjen v nakup mladeniške zastave. Ljutomer. Podporno društvo Franc Jožefove šole v Ljutomeru ima svoj občni zbor v nedelo, dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne v restavraciji g. Kukovca s sledečim vzporedom : 1. Beseda starišem in šolskim prijateljem (čast. g. Ciuha). 2. Letno poročilo in računski sklep. 8. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Med posameznimi točkami nastopi „Slovensko pevsko društvo". K obilni udeležbi vabi — odbor. Slovensko kat. delavsko druStvo v Žalcu priredi dne 25 t. m. svoj letni, občni zbor ob 8. uri popoldne v gostilni g. Franca Virant v Žalcu s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav predsednika; 2. govor: „Splošna volilna pravica in delavstvo" (govori gosp. Moškerc iz Ljubljane); 3. društveno poročilo; 4. plačevanje letnine in vpisovanje udov ; 5. volitev novega odbora; 6. Predlogi in nasveti. K obilnej udeležbi uljudno vabi vsa prijateljska društva, zastopnike in prijatelje delavstva od bor. Is Laškega. Bralno društvo v našem trga priredi v nedeljo dne 1. aprila 1.1. ob 8 uri popoldne v pivnici poučno predavanje. Vsebina bo gospodarska in politična. Vabljeni so vsi tržani in okoličani. Pokažite, da se zanimate za svojo izobrazbo in pridite v obilnem številu poslušat. Vstop je prost. Zahvala. Bralnemu društvu v Špitaliču pri Konjicah je „Posojilnica" v Konjicah darovala 20 K. Ta rodoljuben dar našega najbližjega narodnega denarnega zavoda nas je zelo razveselil in nam dal poguma v delu za prospeh narodne zavesti. Slavni posojilnici izrekamo iskreno zahvalo. Odbor. Drušbl sv. Cirila in Metoda so od 1. do 28. februaija 1906 poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva : Podružnice: Ruše in okolica 125 K, ženska v Žalcu 150 K, Kozje in kozjanski okraj 94 K. Občine: Bočna pri Gornjem gradu ob priliki izvolitve novega župana 5 K. Mohoijani na Vidmu 8 K, Razni: Josip Lončarič, kapelan v Trbovljah za na gostiji pri Duraikovih licitirano smodko 6 K 10 v ter za na „Svetčevem večeru" razprodan „družbin blok" 20 K, Josip Premelč v Zupelevcih pri Brežicah za na gostiji Berstovše-kovi na dražbi prodan liter vina 7 K, Josip Moli iz Trbovelj v imenu prirediteljev dobiček zabavnega večera v Trbovljah 55 K, Marica Požega nabrala na Lukmanovi gostiji pri Sv. Miklavžu pri Ormožu 7 K 1 v, vesela družba v Dragatušu 8 K, Josip Tušak ml. od Sv. Antona v Slov. gor. skupilo dveh dobitkov 23 K 82 v, Konrad Elsbacher nabral v Laškem trgu ob odhodu g. Leva Tremketa 14 K, Borštnik Matevž nabral na zlati poroki Stunceljnovih na Dobrni pri Celju 20 K 60 v. Za narodni kolek 79 K. Za mladinske spise 1 K. Za 145 družbinih koledarjev 255 K 60 v. — Mohoijani pri Sv. Rupertu v Slov. gor. 5 K. Nabralo se je na veseli gostiji Martina Ivanuša mL, kmeta v Frankovcih blizo Ormoža 4 K 30 v in na gostiji Cuček-Fras v Gor. Voličini 4 K 30 v. Listnica uredništva. Trgovič: Brez podpisa v koš! — Mozirje: Popravek ne odgovarja postavi, pač pa radovoljno objavimo, da dotičnega za njega nabranega zneska Sokol ni sprejel, ampak je požarni brambi na razpolago. Listnica upravništva. 1000 Sv. Benedikt v Slov. gor.: Inserat stane za enkrat 45 v, dvakrat 90 v, trikrat 135 K. Znesek lahko pošljete tudi V znamkah. Tržne cene v Mariboru od 10 marca do 17. marca 1906 IŽ: i v i 1 m. 100 kg odi dLo K h K h 16 90 17 70 rž....... 14 80 15 60 16 40 17 20 17 20 18 — 15 80 16 60 17 60 18 40 15 60 16 40 4 60 6 — 5 60 6 40 1 kg fižola ...... — 22 — 30 — 48 — 52 leča...... — 83 — 92 — — — 7 sir...... — 36 — 88 turovo maslo 2 20 2 80 2 30 2 40 Špeli, svež .... 1 48 1 52 zelje, kislo .... — 26 — 30 repa, kisla .... — 20 — 24 1 lit. _ _ — 20 »metana, sladka _ 40 — 56 kisla . . . — 60 — 72 100 glav — — — — 1 kom. J»JC* ..... — — 5 Line Trst Loterijske številke. Dne 17. marca. 59, 64, 76, 66, 8, 26, 89, 69, 13. 50. Vsaka beseda stane 2 vin. N&jmanja objava 45 vin. ALA OZNANILA • • • Vsaka beseda stane * Tin. • • • Vsaka beseda stane 2 vin. Večkratna objava po dogovoru. Ti inserati se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridati znamka za odgovor. Absolvent vinorejske šole 25 let star neoženjen želi sedanjo službo premeniti. Naslov pove uprav. 234 4 Enonadstropna hiša nese mnogo stanarine, lokali za trgovino, 2 veliki kleti, se po ceni proda. Vpraša se naj: Bankalarigasse 4. 237 10 Kovaškega učenca sprejme takoj Anton Koren, kovač, Koroško predmestje 84, Maribor. 282 1 Učenca iz dobre hiše 14 do 16 let starega sprejme Andrej Hribernik sedlarski mojster v Črni pri Pliberku Koroško. 226 2 Kovaškega pomočnika, ki dobro razume konje podkovat sprejme takoj Anton Koren, kovač, Koroško predmestje, Maribor. 283 1 Lepo posestvo se proda na Stu-dencah pri Mariboru, je zidana hiša z opeko krita, lep živinski hlev in škedenj, vsako posebej, trsje nasajeno, obrodi na tri polovnjake vina, dva orala travnika, pet oralov dobro obdelanih njiv in štiri orale lesa. Prodajo se tudi njive, ki so lepi stavbinski prostori. Izve se v Studencih št 67. 205 i Prosto stanovanje v Mariboru dobi dostojna oseba za posojilo 800 K. Pismene ponudbe pod „M. K. 88" poste restante Maribor 2. 236 2 Mizarski pomočnik dober delavec se takoj sprejme pri A. NViher Maribor Koroška cesta št. 81. 231 3 Sadna drevesoa oddajam: Jabolka 2 m visoke 40 v, višja 50 v, hruške 2 m visoke 50 v, višje 60 v, orehe 2 do 3 m visoke, višje 50 v kom. Manj kakor 20 komadov se ne pošlje. Zavito in postavljeno na kolodvor. Valentin Porenta, Revna, pošta Škofja-loka, Kranjsko. 203 1 Kupiti želi vsake vrste suhe iz trdega lesa nažagane deske najmanj 220 cm dolge in 28 cm široke, 2'5— 4 cm debele Anton Wiher, mizarski mojster Koroška cesta št. 31, Maribor. 228 3 Mlin s tremi tečtgi zmiraj dobro obiskan, na stalni vodi Ragoznici z dvema oraloma zemlje, v župniji Sv. Ruperta v Slov. gor. se takoj proda. Več se izve pri Feliks Cuček, posest, in mlinar v Gornji Voličini pošta Sv. Lenart v Slov. gor. 235 2 Čevljarski učeneo se sprejme takoj pai Juriju Zunko. Zg. Radvanje, Maribor. 196 1 Konjereje! pozor 1 Popolno varstvo pred vsako nesrečo so novoiznaj-dene „Varstvene uzde za konje", patentirane v vseh evropskih državah. Natančneja pojasnila daje Ivan Las-baher v Slov. Bistrici kot zastopnik za Spodnje Štajersko. 186 1 Za sadjarje! 100.000 komadov sadnih podlag, vsakovrstnih in najboljše zgojene, po nizki ceni. Obenem priporočam visokodebelna drevesca najboljše vrste, kakor jabolka, hruške in črešnje; 100 komadov od 50 do 80 K. Visoke in debele jabolčne divjake od 2 do 2 '50 cm visoke, za krono požlahtiti 100 komadov 20 K priporoča Franc Podgoršek, lastnik drevesnice v Globokem pri Brežicah. 199 2 Harmonij, dobro ohranjen, je na prodaj. Več se izve v Narodnem domu v Ptuju. 206 1 Novozldana hiša s petimi sobami, tri kuhinje, velika klet, studenec, zraven hiše kuhinja za prati, lep vrt, je v Studencih pri Mariboru it. 187 na prodaj za 4500 gld. Izplačati je 1000 gld. 166 8-2 Seme kabelskega zelja, katero naredi lepe in trde glave in rodi v vsaki zemlji, domači pridelek, zajamčeno pristno in kaljivo, prodaja dokler je kaj zaloge, Ig. Mercina, posestnik v Zg. Kašlju p. D. M. v Polju pri Ljubljani. 2 dkg (navadno žlico) za 80 vin. poštnine prosto. Denar je poslati naprej. Sprejemajo se tndi pisemske znamke. Večja naročila po dogovoru. 147 6—5 Mllnarskega učenca, enega mli-narskega pomočnika in hišnega sluga sprejme Alois Kukovec, posestnik umetnega mlina v Ptuju. 2 Ekonom, ki razume dobro v trsnici se sprejme takoj. Naslov pri upravništ. 217 2 Štampilje iz kavčuka, modele za pied-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra-ver v Mariboru, gosposka ulica št. 15. 757 45-26 Jabolčna drevesoa, poletno, jesensko in zimsko vrsto, visokodebel-nate, lepo raščene, prodaja Jožef Kajnč, posest. Pongerce pri Cirkovcah, Pragersko. Odjemalci naj pridejo sami po drevje. 222 2 En mlad trgovski pomočnik in dva učenca se sprejmeta v trgovino z mešanim blagom pri Fr. Ks. Petek-u, Ljubno, Savinjska dolina. 175 1 Malo posestvo, hiša z gospodarskim poslopjem, vinograd, njive, sadonosnik, les, vse skupaj 4 orale, se takoj po ceni prova. Več Be izve pri g. Ignac Kraner v Jelenčah, pošta Pesnica. 2 .0 2 Vsako mizarsko delo, tudi najfinejše, izvršuje po ceni Alojzij Poš, mizarski mojster v Rogatca na glavnem trgu. 221 5 ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦H»» Mala hiša, davka prosta, s tremi sobami in dvema kuhinjama, klet, svinjski hlevi, pol orala polja, v bližini južnega kolodvora, se proda za 3200 gld. pod zelo ugodnimi pogoji. Vpraša se naj Wildenrainergasse 12, vrata 1. 219 3—1 Jabolčna drevesca, triletna, okoli 600 komadov ima na proda. Janez Wrezner. Sv. Juriju ob Pesnici. 216 3 Kdor lioče kako posestvo ali zemljišče dobro in hitro kupiti ali 200 prodati 3—2 naj piše dopisnico na naslov: „Franc Mauko, poste restante Maribor, samo proti izkaznici." Cepljeno trsje. Podpisani še ima čez 5000 kom. I vrste Laškega rilčeka (Wa'8chriesling) na prodaj. Trte so šs v zemlji in neizkopane. Cena za 1000 kom. 160 kron. Oglasiti se je kakor najhitreje pri Antonu Slodnjak, trtuarju in posestniku v Juršincih pri Ptuju. 227 2 Hlapec obenem poštni kočijaž, dobi službo pri c. kr. pošti Sv. Miklavž pri Ormožu. Ib8 1 Slovenska posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. gor. regisir. zadruga z neomejeno zavezo ===== vabi vse svoje zadružnike na -------------— = rediti obcui zbor = ki se bode vršil v nedeljo 1. aprila 1.1. ob pol 4. uri popoldne v bralni sobi z naslednjim vsporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računa za leto 1905. 4. Volitev novega načelstva in nadzorstva. 5. Sprememba pravil. 6. Razni predlogi. aa4 y Načelstvo. Na prodaj 229 2 Trte na Prodai- je pod ugodnimi pogoji Papeževo posestvo v Trnovcih lik nove okrajne ceste. Isto obstoji iz zidanega hišnega in gospodarskega poslopja, rodovitn-h travnikov in njiv, sadonosnika in gozdov. Proda se skupaj ali pa tudi v kosih. Natančnejša pojasnila daje Posojilnica v Slov. Bistrici, kakor tudi Matija Hajšek, župan pri Sv. Ani, nošta Makole. Zaradi pomladanskega izka panja mi še ostaja nekaj tisoč na suho cepljenih trt za oddati in sicer Laški rilček, Muškat, Šipon, Sylvsner. vse trte so čiste sorte in na R. Portalis cepljene. Cena po dogovoru. Vzorci se pošljejo tudi na ogled in franko. Zglasiti^se je do 1. aprila pri Janez Segula, veleposestnik in trtorejec v H Japoncih, pošta Juršinci pri Ptuju. 228 i Dražbeni oklic. 209 1 Vsied sklepa c. kr. okrajne sodnije v Ormoži z dne 7. msrca 1906 E ~6 vrši se v konkurzni zadevi Ferdinanda Goričana pri Veliki Nedelji dne 26. marca 1906 ob 10. uri predpoldan pri tej sodniji, soba št. 4 prodaja zemljišč vlož. št. 36 kat. obč Velika Nedelja in vlož. št 50 in 52 kat. obč. Brebrovnik s pritiklino vred kot z usnjarskim orodjem, dvema kravama, stavbinskim lesom za eno stiskalnico in z eno staro stiskalnico. Ta zemljišča so se sledeče cenila: vlož. št. 36 kat. obč. Velika Nedelja s pritiklino vred na 15.839 K, vi. št. 50 kat. obč. Brebrevnik s pritiklino vred na 6227 K 69 v in vi. št. 51 kat. obč. Brebrovnik s pritiklino vred na 1621 K. Najmanjši ponudek znaša zastran zemljišča vi. št. 36 kat. obč. Velika Nedelja 10 559 K, zemljišča vi. št. 50 kst. obč. Brebrovnik 4151 K in zemljišča vi. št. 51 kat. obč. Brebrovnik 1080 K. Ped temi zneski se zemljišča ne oddajo. Zemljišče vi. št. 36 kat. obč. Velika Nedelja leži tik župne cerkve pri Veliki Nedelji, na železniški postaji Velika Nedelja in obstoji iz hišnega in gospodarskega poslopja ter vrta. Na tem poslopju se je že več desetletij usnjarski obrt izvrševal. Prostor je jako dober in se lahko v usnjariji na leto blizo 1200 kož izdela. Vrt je pripraven za zgradbo, tako da se lahho obrt po potrebi razširi. Poslopje pa je pripravno tudi za vsaki drugi obrt. S sklepom okrajne sodnije ormoške z dne 20. febr. 1906 E ^ odobreni dražbeni pogoji, tikajoči se prevzetja vknjiženega dolga, vžitka Ferdinanda Goričana starejšega ter plačilna določila se izvejo pri c. kr. okrajni sodniji v Ormoži, s^ba št. 3. Ormož, dne 10. marca 1905. Pri Simonu v Konjicah Be dobivajo kakor vsako leto znana sveža in zanesljivo kaljiva vsakovrstna semena za vrte in polja, pet najbofjSih vrst pese ali rnnke, domače, Štajerske ln nemlke lueeree, kamenlte In esparseto detelje, trava, nemška, Italijanska, francoska in angleSka, težek pohorski oves, JečmenJak, amerlk. oves, Wilkom oves, Jarl Ječmen, goli Jeruzalemski Ječmen za kavo, proso, rž, ajdo, fižol, z eno besedo — vsa semena in žita. Kdor dobro seje, tisti dobro ianje. Nadalje se priporoča popolnoma in dobro sortirana zaloga špecerijskega in kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov, moka, met in otrobi iz Majdičevega mlina, žganje, slivovka, vinsko žganje, konjak, domač pridelek. Kupim vse, kar Je denarja vredno, posebno žlahtno blago, kakor tudi staro železo, mesing, baker, vse po najvišji ceni. Nadalje: ščetine, kosti, vsakovrstno žito in domače seme, maslo, gobe, fižol itd. Najboljše kovano rokodelsko in poljedelsko orodje. Za obilno naročbo navedenega se priporoča z zagotovilom izvrstne postrežbe 100 4—8 Ši'non Hrepevnik. Svoji ls svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo ,CR0 ATIA' pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta Zagreba. Ista zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse I premičninn, živino in pridelke proti ognju po najniž.ih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop „Croatle" v Maribora, Koroika cesta it. 9. 713 51—25 < Zastopniki se ifičojo po večjih krajih Kranjske, Štajerske in Koroške. Pozor! Kdor hoče za praznike ne samo lep, ampak tudi trpežen in fini • klobuk po nizki ceni dobiti, naj ga kupi pri znanemu klobučarju . = Franca Jankovič 192 v Vitanju. 10 Tam se najdejo klobuki vsakê vrste in domačega Hftla. CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKU TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAZENJE :: IZROČENE STVARI SE JAMO. :: H. VOLK 76 Kemična pra|njCa nrejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snažonje vsakovrstnih oblek itd. :: Podobice male in večje, zobčaste in gladke = dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice so v 34 različnih vzorcih na prodaj. Anton Sumrek r=j podobar in pozlatar v Celju c=i 225 10—1 Graška cesta št. 16 se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim prsdstojniŠtvom kakor «lavnemu občinstvu za napravo in popravilo oltarjev v raznih slogih ter vsakovrstnih svetniških podob kakor sploh vse v to stroko spadajočih del. Dela so priznano umetniško dovršena in cene nizke! JI Za Marijine družbe je dobila prodajalnica Cirilove tiskarne krasne svetinje iz aluminija. Od sedaj lahko vsakdo dobi tukaj tudi ===== vsakovrstne druge svetinje. - VABILO na V. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice pri Sv. Jurija ob jnž. žel. ===== reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo ■ ki se vrši v nedeljo dne 1. aprila 1906 ob 3. uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1905. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Pri nezadostni ndeležitvi Članov se bode vršil pol ure pozneje na istem kraju in z istim dnevnim redom drugi občni zbor ne glede na število navzočih članov. 2231 Načelstvo. Pozor! Citaj! Bolnemu zdravje! 440 62-87 Pozor! Citaj! Slabemu moč! Pakraike kapljice in slavonska zel, to sta danes dve naj-priljnbljenejši ljudski zdravili med narodom, ker ta dva leka delujeta gotovo in z najboljšim uspehom ter sta si odprla pot na vse strani sveta. Pakraike kapljloe: Delujejo izvrstno pri vseh želodčnih In črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo zganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled nrzlice nastajajo. Zdravijo vse bolesti na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo proti bolesti maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. — Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Joriiič, lekarnar v Pakracu itv. 100, Slavonija. — Denar se pošilja naprej ali s poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 12 stekleničio (1 ducat) 5 K, 24 stekleničio (2 ducata) 8 K 60 v, 36 stekleničio (3 ducati) 12 K 40 v, 48 stekleničio (4 ducati) 16 K, 60 stekleničio (5 ducatov) 18 K. Manj od 12 stekleničk se ne razpošilja. Slavonska zel: Se rabi z vprav sijajnim in najboljšim uspehom proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, zamolklosti, hripavosti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti bodenju, kataru in odstanjuje goste sline ter delqje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih bolečinah. Ona je sledeča, (franko na vsako pošto): 2 originalni steklenici 3 K 40 v; 4 originalne atekleniee 5 K 80 v; 6 originalnih steklenic 8 K 20 v. Manj od dveh steklenic se n« razpošilja. Prosim, da s« naročuje naravnost od mene pod naslovom: P. Junšic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. Naznanjam, da prodajam izvrstno špecerijsko in pleteno blago kakor tudi železno posodo po najnižji ceni, n. pr.: Surova kava v žakljičkih po pošti 4 */« kg samo K 11 — Izvrstna kava po imenu Java 4% , „ „ 131— Vsak teden novo žgana kava 1 „ „ „ 3 — Najboljši čaj „Soucheng" >/4 „ „ „ 150 Vzorci za špecerijsko blago brezplačno. Z najboljšo postrežbo se priporočam 712 13—12 Anton Korošec, trgovina mešanega blaga v Radgoni samo na Griesu pri murskem mostu, ■ ■= v lastnem poslopja. - 197 2-2 A 152/5 Prostovoljna sodna dražba premičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišča na Vranskem sta po prošnji dedičev po gospej Ani Kolar na prodaj po javni dražbi sledeči nepremičnini, vsaka posebej in sicer: 1. Nepremičnina vlož. štev. 28. k. obč. trg Vransko (Markt Franz) obstoječa iz stavb pare. štev. 112, hiša štev. 34 na Vranskem z gospodarskim poslopjem ter zraven spadajočo pri-tiklino, a brez živine in krme. Za to nepremičnino se je nastavila izklicna cena 3400 K. 2. Nepremičnina vlož. štev. 29 k. obč. trg. Vransko (Markt Franz) obstoječa iz zemljiške parcele št. 206 Djiva, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 2281 K 60 h Dražba se bo vršila dne 21. marcija 1906, ob 10. uri dopoldne pri sodniji na Vranskem, soba št. 1. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti pri sodniji v zmislu dražbenih pogojev. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji, v sobi štev. 2, do 21. marca 1906. C. kr. okrajno sodišče Vransko, oddelek I., dne 18. februarja 1906. Častno priznanje Maribor 1885. Največjo izbiro cvetličnega, travnega, deteljnega, poljskega in gozdnega semenja priporoča v najboljii kvaliteti povsod znana trgovina s semenjem M. Berdajs v Mariboru na Sofijinem trgu (na oglu ■ gradu). ----— Natančni ce. lfc je zastonj 173 na razpolago. 8 Svinjske kože kupuje p najboljši ceni Marija Polz, trgovina z mešanim blagom 62 v Spielfeldu. 10 9 OKLIC. Opr. štev. 114/5 78 V zapuščinski zadevi za rajnim Martinom Hren po dom. Rahle iz Sv. Križa št. 18. se je vsied prošnje postavnih dedičev dovolila prostovoljna sodna dražba celega nepremakljivega in premakljivega premoženja po predloženimi dražbenimi pogoji in se v to svrho določil dan na 9. aprila 1906 dopoldne ob pol 11. uri na licu mesta pri Sv. Križu h. št. 18 s tem pristavkom, da se nepremičnine, sestoječe iz vlož. št. 5 in 4 katastralne občine Sv. Križ in premičnine bodo oddale pod skupno izklicno ceno po 6000 kron. Vsaki dražbenik ima pol žiti v roke sodnega komisarja 20% vidij toraj 1200 kron. Zdražitelj mora v treh mescih po dražbenem dnevu položiti polovico izkupila (največje ponudbe) s 5 % obrestmi cd dneva dražbe, nadalje v 6 mese h po dražbenem dnevu drugo polovico izkupila s 5 % obrestmi. Zdražitelj ne sme prej ko položi prvo polovico izkupila, lesa sekati v gozdih prodanega posestva. Male terjatve, ki so na posestvu vknjižene, so poplačane in toraj indebite vknjižene. Ostala vsebina dražbenih pogojev, ki se imajo pred začetkom dražbe prečitati, zapisnik o inventuri in cenitvi in zemljiško vknjiženi izvleček se morejo v sodni pisarni in pri dražbi ^pogledati. Posestvo leži približno tričetrt ure od trga Konjice oddaljeno tik državne ceste. 207 2 C. kr. okrajno sodišče v Konjicah oddelek I. 28. februarja 1906. V »©OüOOOOOOffl Zdravje je največje bogastvo! K Sv. IKZarka Te glasovite in ne-nadkriljive kapljice sv. Marka se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. OEobito odstranjujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdravijo vsak glavobol. Učinkujejo nedosegljivo in spaso-1 nosno pri želodčnih boleznih ublažujejo katar, urejujejo Izmeček,, odpravijo naduho, bolečine io krč». Pospešujejo in zboljšujejo prebavo,' Čistijo kri in čreva. Prežens velike in nai« gliste ter vse od glist! izhajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. , Leč\jo vse bolečine na Jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v že-' lodcu Odpravijo vsako mrzlico in vse iz rye izhajajoče bolezni. Te ' kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in madronu ter ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmečki hiši. Dobiva ' Ljt se s»mo: ¡TI rMlna Irkurna, Znjrrrh, zato se nai naroča-! jejo točno pod naslovom: 483 2f—11 Mestna lekarna, Zagreb Markov trg ši. 68, ¡¡oleg cerkve sy. Marta I Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dva- , najstorioa se ne pošilja. —Cena je naslednja in sicer frmko do-! stavljena na vsako pošto : • I duoat 12 steklenio) 4 K. 2 duoata (24 steklenio) 8 H. £ 3 duoate 36 steklenic) 11 H. • 4 duoate (48 ateklenio; 14 60 H. , & ducatov \60 steklen.) 17-- M. w i Imam na tisoče priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, ' zato navajam samo imena nekaterih gg., ki so s posebnim vspehom ' rabili kaprice sv. Marka ter popolnoma ozdravili. Ivan Baretinčič, : učitelj; Janko Kisur. kr. nadtogar; Stjepan Borčič, župnik; Djja ' Mamič, opankar; Zofija Vukelič, čivijj*; Josip Seljanič, seljak itd. MS" Ustanovljena 1. 1360. \ Hflestna lekarna, Zagreb, Markov trg št. 68, poleg cerkve sv. Marka, idravje je največje bogastvo ! SiOOOOOCK^^liOtJOGOCOt««! I Na prodaj je p. d. Mihevovo posestvo v Kotljah blizo trga Guštanj na Koroškem, obstoječe iz hlevov, novopozidane hiše i dvanajstimi sobami, v katere se lahko sprejemajo kotoljski leto-viščarji. V kuhinjo je napeljana voda. Pri hiši je mlin in sadni vrt. Njiv, gozda in travnikov je skupaj 44ha 86 a. Živine 3e lahko redi 30 repov. Več pove posojilnica v Spodnjem Dravogradu, ki uraduje ob četrtkih od 9. do 4. ure. 194 4 Med. univ. Dr!. MAJCI3ER zdravnik za kirurgijo, poltne, spolne in ženske :: bolezni :: ordinira v delavnik od 8 —10. dopoldne in od Vi 2—pop. ob nedeljah in praznikih samo oi 8.— 10. dopoldne. 2,8 Maribor, s-1 glavni trg št. 4, I. nadstr. ■U&f Ril Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta 19 V Medjatovi hiši, V pritličju, Dunajska cesta 19 sprejema: zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zava- MM rovanja zvonov proti poškodbi; in 3. zavarovanja za nižjeavstrij&ko deželno zavarovalnico na Dunaju MM ......- ' XX K* X* xx 1* XX MM o za življenje iu nezgode. — Pojasnila daje in sprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki. — Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico. — V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. n^^ZZHZ Glavno poverjeništvo za Spod. Štajersko in Koroško g. Avg. Weixl, Maribor. Edina domača zavarovalnica! — Svoji k svojim! 14 24—6 Izdajatelj in založnik „Katol. tisk. društvo." Odgovorni urednik: Ftrd« Leskovar. Tigk tiskarne it. Cirila.