LETO XIV. ST. 11 TRBOVLJE, 9. MARCA 1961 CENA 20 DIN > . >11 nt.om T rešitvijo naše slikovne nagradne uganke. Kazen enega so vsi kral smo prejeli pveeej p sem z r^KvIJo nwe nagradnaslHlOTna uganka vas Mlinše. sHka-in pionirke pravilno zapisali, da pcedatavlja "“»”»* * fla ^ preic, „aKrad„ _ lepo 1 leti. Tu Je najveija zgradba Za^uinl dom. *rcb Je knjižno nagrado bo pa prejel »ko knjigo - Milan VODI. AN, le fcvarulj 14, nad MHnšami. Knpzno nagrauo ije dni po pošti- da ne bo pretežka in da bomo tako do ponedeljka —... * * -» «saeta pred česoijj na področju hrast niške obilne OBRAZI in P0JAUI ....-.: .——J ■ i:i:i!imiuiiiniiiiiimuHiiHiiiHtiiiHiiinummiuiiuir.itHiiini •n, zbor proizvajalcev pa ne. Pri-imnil je, da sta dva odbot lika bora proizvajalcev na poti \.i se-i in da bi zato lahko začeli s se-o. Ob 9.25: naposled je tudi zbor Proizvajalcev sklepčen (85 minut >o napovedanem začetku seje). Sklepen! in nesklepčni 24. seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Litije, sklicana za petek, dne 3. marca 1961, ob 8. uri. Predlog dnevnega reda je obsegal 24 točk. Obetala se je živahna \ razprava, saj je bilo na dnevnem j redu več važnih vprašanj. \ Ob 8.00: odborniki se zbirajo. i Ob 8.30: odborniki se se vedno j zbirajo. Ob 8.40: predsednik občinskega ljudskega odbora otvori sejo in j ugotovi, da je občinski zbor sklep- Pobrskali smo po statističnih podatkih. Ugotovitev: skupnih sej litij- skega občinskega ljudskega odbora je bilo deset. Vseh sej se ni udeležil nihče od odbornikov. Od skupno 52 odbornikov se jih je samo 12 udeležilo 9 sej; 15 odbornikov 8 sej, 7 odbornikov 7 sej itd. In vzrok za to: upravičena (včasih tudi neupravičena) in neupravičena odsotnost. Sicer sem o tem že pisal pred ja meseci. Ko sem se pa v petek vr- jg nil iz Litije, sem menil, da je tre- g ba spet vzeti v roke pero. Zakaj, boste vprašali! Seveda a z ato, da bi odborniki le prihajali |§ na seje in ob napovedanem času. g Sicer se utegne nekega dne zgo- g eliti, da bodo prišli na sejo le Še g predsednik občinskega ljudskega j§ odbora in predsednika zborov! g Tako je tudi hudomušno pripom- g nil že predsednik litijskega občin- g skega ljudskega odbora v petek, na g začetku seje. Dobro bi bilo tudi lolt;: ob prvi g priložnosti, najkasneje 10^ minut g po času, določenem za začetek se- =; je, v primeru, da ni prisotnih za- g dostno število odbornikov, sejo g odpovedati. In potem sporočiti § volivcem, da odborniki ne priba- g jajo na sejo. Verjetno bi s tem dosegli žele- g no! (ma) M BuunuiniHimmimimnnnnmHiiuainK iiutuiui Hilli ZcuUzjM&l -Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tiska CP -Gorenjski tisk« v Kranju Njihov praznik V. kongres SZDL Slovenije ČASTEN OBR zavidnih uspehov naših ljudi, združenih v SZDL . Ljubljana, 7. marca. — Velika dvorana Gospodarskega razstavišča v Ljubljani je te dni spet v središču pozornosti, kjer se je začel zgodovinski V. kongres Socialistične Zveze delovnega ljudstva Slovenije. Točno ob 10. uri je stopil na gorniški oder predsednik Glavnega odbora SZDL Slovenije tov. Miha Marinko in otvoril V. kongres. Takoj za tem je pevski zbor zapel »Internacionalo«. Med 703 delegati 'n gosti ki prisostvujejo delu V. kongresa SZDL Slovenije, je tov. Miha Marinko še posebej pozdravil tovariša Edvarda Kardelja, prvega ustanovitelja Osvobodilne fronte, predhodnice današnje Socialistične zveze J Sloveniji pred 20 leti. Nadalje j* pozdravil tovariša Svetozarja Vukmahoviča-Tempa. ki prisostvuje kongresu kot predstavnik Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Pozdravil je še predstavnike Glavnih odborov SZDL vseh jugoslovanskih republik in predstavnike slovenskih nianjšin v Italiji in Avstriji. Tovariš Miha Marinko je nato Predlagal enominutni molk za vse tovariše, člane GO SZDL Slovenije, hi so umrli med obema kongresoma, in pa delegacijo, ki je s kongresa odnesla venec na grobnico narodnih herojev v Ljubljani. Ko,, so izvolili delovno predsedstvo, so kongres pozdravili ljubljanski pionirji s šopki cvetja, ki so jih Predali članom delovnega predsedstva, nekaj pionirjev pa je steklo po ' dvorani in obsulo delegate s cvet-iem. To je bila zares veličastna slika. Predsedujoči tovariš Josip Vidmar je nato v imenu delovnega Predsedstva predlagal dnevni red kongresa, ki obsega 7 točk, in sicer sprejem poslovnika o delu kongresi, poročilo GO SZDL Slovenije med IV. in V. kongresom, poročilo nadzornega odbora, nekatere iktualne naloge v komunalnem sistemu (referent tovariš Miha Marinko), nadalje razprava na referat m vsa poročila, volitve in kot zadnja točka sklepi V. kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Ko so sprejeli poslovnik o delu kongresa in izvolili še vse potrebne komisije, je V. kongres SZDL Slovenije v imenu Zveznega odbora SZDL Jugoslavije in tovariša Tita pozdravil tovariš Svetozar Vukma-novič-Tempo. V svojih pozdravnih PLENUM ObO SZDL HRASTNIK V ponedeljek, 13. marca, bo občinski odbor SZDL Hrastnik razpravljal o predlogu družbenega plana in proračuna občine za leto 1961 ter o petletnem perspektivnem planu 1961-65. Osnutek družbenega plana in proračuna občine za letošnje leto kakor tudi predlog petletnega perspektivnega načrta bodo v času od 19. do 23. marca prctreesali tudi zbori volivcev na terenu, dne 30. marca pa bosta o tem gra- besedah je govoril o nekaterih najvažnejših problemih našega gospodarskega in družbenega življenja. Nadalje je dejal, da bo treba še bolje razviti družbeno kontrolo cen in o pomoči nekaterim nerazvitim komunam. Dejal je, da prav na tem področju Slovenija lahko nudi precej tehnične pomo.i nekaterim slabše razvitim predelom Jugoslavije, itd. Ker so vsi delegati že vnaprej prejeli poročilo o dejavnosti SZDL in so ga vsi že prebrali in preštudirali, so sklenili, da se ta referat na kongresu ne bere. Zato so prešli kar na 4. točko dnevnega reda, kjer je predsednik GO SZDL Slovenije tovariš Miha Marinko govoril o nekaterih aktualnih nalogah v našem komunalnem sistemu. Ob tem je prikazal družbeni in ekonomski razvoj v obdobju med IV. in V. kongresom in velike zavidne uspehe, ki so plod vseh naših delovnih ljudi združenih v SZDL. V tem pogledu nosi nosov in ustvarjanja lepših življenjskih pogojev. Kongres nadaljuje z delom, po komisijah. Zaključno plenarno zasedanje kongresa bo v četrtek, 9. marca. Tovariš Tito je na L državni konferenci AFŽ Jugoslavije decembra 1942 dejal: »Zenske so položile zrelostni izpit, da so sposobne ne samo gospodinjiti, temveč tudi bojevali se s puško v roki, vladati in držati oblast v svojih rokah...« Po vojni so naše žene dokazale* da so sposobne proizvajalke in upravljaike v svojih podjetjih. — Naše žene so v izredno težkih pogojih, obremenjene z delom doma m brez potrebnega znanja zdržale na svojih delovnih mestih. Prav značilno je, da žene ▼ primerjavi z moškimi skoraj ne menjaj« delovnih mest. Zato bo v prihodnje treba še bolj misliti na to, kaj lahko storimo za izboljšanje delovnih pogojev žena in jim tako še bolj omogočimo družbeno udejstvovanje. _j Tudi jaz si želim črnega bratca — Tudi meni določite črnega I v oskrbo kongoške otroke, prigla-bratca ali črno sestrico - je napi- sijo pri občinskih odborih Rdečega divu razpravljala oba zbora obč. icm,i v , .v... . ljudskega odbora v Hrastniku. celotni kongres pečat častnega obra- -ak * čuna v izgradnji socialističnih od- I sala na prijavo za sprejem otrok iz Konga mala Breda iz Trbovelj. — Imela ga bom tako rada kakor mamico in očka — pravi. Dogodki v Kongu so naše ljudi v Zasavju globoko pretresli, saj so tudi sami doživeli mnogo tragičnega in s kongoškim ljudstvom iskreno sočustvujejo. v Ko 'je pred kratkim izšel v dnevnem časopisju oklic Centralnega odbora našega Rdečega križa, naj se družine, ki so voljne sprejeti S seje obeh zborov OLO Ljubljana Družbeni plan in okraji spreleta Na seji obeh zborov OLO Ljub-1 rek so dali v razpravi povečanju Ijana, ki je bila 28. p. m., so spre- gradnje stanovanj za delavce v Za čas od 9. do 19. marca 1961 Okrog 11. do 14. marca močne °hladitve s padavinami in vetrovno. v ostalem bo suho in lepo 'hme z mrazom ponoči. jeli letošnji družbeni plan in proračun ljubljanskega okraja. Novi predsednik OLO Ljubljana je BOR/S M/KOŠ, novi podpredsednik STANE FELE, novi tajnik pa MI-LUTIN MU21 C. Okrajni ljudski odbor v Ljubljani je na svojem zasedanju sprejel letošnji družbeni plan, ki predvideva precej večji napredek kot prejšnja leta. Tako se bo proizvodnja v okraju povečala za 13,5%, in sicer v industriji za 16%, v gradbeništvu za 15%, v kmetijstvu za 10,7 odstotkov itd. V planu je upoštevano povečanje storilnosti za 9 %. Načrt predvideva pri investicijah predvsem tiste gospodarske veje, kjer bodo vložena sredstva najhitreje pripomogla k dvigu življenjske ravni. Dobre strani letošnjega plana so bile podčrtane v večurni razpravi, v kateri je sodelovalo okrog 20 govornikov. Plan predvideva _ več sredstev za gradnjo stanovanj, za šolstvo in promet, za povečano proizvodnjo na družbenih posestvih kakor tudi v industriji, v gradbeništvu im drugod. Poseben pouda- preračun tudi nekatere personalne spremembe. Namesto dosedanjega tajnika dr. Matjanka Dolenca, ki je prosil za razrešitev, je bi! na njegovo mesto imenovan MILJUTIN MU-2IČ. Za razrešitev sta nadalje za prosila tudi predsednik Franc Popit in podpredsednik inž. Ivo Klemenc. Na predlog podpredsednika OLO Ljubljana, Jožeta Jagra v imenu desetih odbornikov je bil za novega gradbeništvu, za dograditev šol druge stopnje, k čemer bo treba pritegniti gospodarske organizacije. Načrt predvideva tudi gradnjo nove bolnišnice v Trbovljah in Ljubljani, nadalje ureditev nekaterih serin odbornikov je bil s cest, med njimi nadaljevanje grad- i predsednika OLO Ljubljana imeno-nje Zasavske ceste. I van BORIS MIKOS, za podpred- Oba zbora sta tudi potrdila le- sednika pa STANE FELE. tošnji proračun okraja. Sprejela sta I -ar- križa, je bilo iz Zasavja, iz občine Litije, Zagorja, Hrastnika in Trbovelj odposlano v Beograd preko 100 prigktsnie. Res je, da so se nekateri priglasili s pripombo, koliko bodo za otroka dobiti v denarja, na splošno je bil pa odziv naših ljudi na omenjen oklie naravnost ganljiv. Tako je v Hrastniku neki rudar, ki ima tri otroke izjavil: — Dajte mi črnega bratca, pri meni mu ne bo nobene sile. Vzljubil ga ,bom, kot da je moj. Prav radi verjamemo možu, saj je bil sam borec v NOB in dobro ve, kaj pomeni, boriti se za svobodo. V Trbovljah se je priglasil s svojo prošnjo neki upokojeni rudar in dejal: — Dajte mi ga, sama živiva z ženo, imam lepo penzijo in nič hudega ne bo otroku pri meni. 2e sedaj se veselim, da mu bom lahko pomagal. Iskrena in topla ljubezen se čuti v prošnjah, ki jih pišejo ljudje v posameznih zasavskih občinah. — Tako že pripravljajo obleke, darila in drugo, ko bodo prišli k nam kongoški otroei, katere bodo v revirjih sprejeli s toplo ljubeznijo, ki je znana pri naših rudarjih in sploh med našimi ljudmi. V Trbovljah so se na priglasnico, ki so jo odposlali ▼ Beograd, podpisali i vsi člani, torej družina. Deklica Proslavili smo 8. marec Mednarodni dan žena — 8. marec — so tudi letos lepo proslavili po vsem Zasavju. Občinski odbori in krajevne organizacije SZDL, Svobode, prosvetna društva, delovni kolektivi, šole in drugi so pripravili vrsto prireditev. Tako lahko povsem upravičeno zapišemo, da skoro ni večje vasi v Zasavju, v kateri ne bi imeli letos prireditve ob 8. marcu. nikom v gledališki dvorani Delavskega doma. Po slavnostnem delu so prisotnim predvajali celovečerni film. V ZAGORJU OB SAVI je pripravila slavnostno prireditev Komisija za družbeno aktivnost žena pri občinskem odboru SZDL v glavni dvorani Delavskega doma. Po slavnostnem govoru ,sta nastopila harmonikarski zbor in ba- V TRBOVLJAH je bila osred-Miejna skupina delavsko prosvet- Poznal: Hoi kral vierai? nja slovesnost na večer pred praz-gnesra društva Svoboda Ljubljana — Šentvid. Tudi v LITIJI so lepo proslavili mednarodni Dan žena. Predilnica Litija je pa pripravila za nedeljo posebno gledališko predstavo. O uspelem praznovanju 8. marca nam poročajo tudi iz HRAST-nika in RADEČ. Prejeli smo pa tudi precej poročil naših dopisnikov drugih krajev. Naš dopisnik iz Mlinš nam je pisal, da so se v tem kraju pripravljali kar cel mesee dni na praznovanje, najbolj pridni pa so bil člani dramskega krožka pionirskega odreda. V tem tedna so bila nadalje v vseh večjih gospodarskih organizacijah v Zasavja, ki zaposluje več ženske delovne sile, zasedanja delavskih svetov, na katerih 90 govorili o uveljavljanju žena, problemih Jn o pomoči zaposlenim ženam. *■ (mul Stanka je napisala: — Prosim, po« šljite mi črno deklico, ki mi bo sestrica. Imela jo bom zelo rada. Doslej so v Trbovljah našteli 30 priglasnic, v Zagorju 15, v Litiji 19 in v Hrastniku 21. Priglasitve pa še vedno prihajajo. In kar je še posebno razveseljivo: priglašajo se večinoma delavci in tisti, ki so sami pretrpeli mnogo gorja, zlasti v borbi za svobodo in za današnjo socialistično ureditev pri nas. Ta akcija za sprejem kongoških otrok dokazuje visoko humano zavest in politično zrelost naših ljudi, ki so se vzgojili v lastnem trpljenju, v borbi za lepši jutrišnji dan, zato znajo ceniti tudi borbo drugih narodov za svobodo in neodvisnost, zlasti pa kongoškega ljudstva, ki hoče le to, da bi postalo na svoji zemlji sam gospodar, da mu ne bodo rezali kos kruha drugi. -ar- Pomemtmo posvetovanje v Trbovljah V ponedeljek dopoldne je bilo v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah posvetovanje družbenih delavcev in gospodarstvenikov o spremembah v gospodarskem sistemu in smernicah družbenega plana okraja Ljubljana. Posvetovanje je sklical okrajni odbor SZDL in OLO Ljubljana. Tovariš Marolt, tajnik OSS Ljubljana, je obrazložil družbenopolitični plan sprejetih gospodarskih predpisov, tovariš Fele, podpredsednik OLO Ljubljana, je pa pojasnil značilne smernice družbenega plana okraja. Namen sestanka je bil, da predstavniki gospodarskih organizacij in drugi udeleženci posvetovanja poročajo o odrazu in delovanju družbeno ekonomskih instrumentov v gospodarskih organizacijah ter o ukrepih, ki so bil že storjeni na tem področju. T. (ma) PREDAVANJE V ZAGORJU Delavska univerza iz Zagorja ob Savi Je pripravila v torek, 7. marca, v Delavskem domu v Zagorju, predavanje o devizni reformi. Predaval je devizni inšpektor Ivan Strgar. (ma) DELEGATI SO SE ZBRALI PRED KONGRESOM Delegati hrastniške občine, ki zastopajo te dni 10.000 članov Socialistične zveze na V. kongresu SZDL Slovenije, so se sešli in se pogovorili o sodelovanju na kongresu. O zaključkih V. kongresa bo treba seznaniti člane Socialistične zveze, zato bodo delegati takoj po kongresu obiskali vse krajevne organizacije SZDL, kjer bodo govorili o najvažnejših sklepih kongresa. -a k tb oni po sueiu PREDSEDNIK TITO V TOGU Na slavnostni večerji, ki jo je priredil premier Oiympio in soproga v čast predsedniku Titu in njegovi soprogi, sta si premier OIimpyo in predsednik Tito izmenjala zdravici. V obeh zdravicah je bila poudarjena želja po še nadaljnjem sodelovanju med republiko Togo in Jugoslavijo. — V ponedeljek sta predsednik Tito in predsednik republilče Toga prispela v Pakeime, kjer je predsednik Tito položil temeljni kamen prve togoške hidrocentrale, ki jo bodo zgradili v bližini tega mesta. > USODEN TEDEN ZA ALŽIRIJO Zunanji minister začasne alžirske vlade Krim Belkasem je izjavil v Kairu, da se bo v prihodnjem tednu pokazalo, ali se je moč pogajati s Francijo o prenehanju vojne v Alžiriji. GIZENGA POJDE NA MADAGASKAR Predstavnik konference v Tananarivi je povedal, da je posebni v Hammarskjoldov odposlanec v Kongu Dajal obvestil udeležence konference, da namerava predsednik kongoške vlade Antodn Gizenge priti na konferenco. Dajal v svoji brzojavki ni povedal, kdaj bo Gizenga prišel, sporočal pa je, da v kratkem. | NKRUMAH PRISPEL V NEW TORK Predsednik Gane Nkrumah je v ponedeljek zvečer prispel v New York, kjer je včeraj govoril na otvoritvi drugega dela zasedanje Generalne skupščine OZN. Po prihodu je izjavil, da sedanji položaj v Kongu resno ogroža mir na svetu. | OSNUTEK PRVE USTAVE ' Komisija, v kateri so predstavniki parlamenta, političnih organizacij in ženskih društev Toga, je sprejela osnutek prve ustave Toga. Sestavila ga je vlada. O njem se bo v kratkem začela tudi javna razprava. TnmnnmilimmnmmiimiinmtmimmiiiimimiiiiimmmmmiitiiiiniiiiiiiimimiiiiiimiHiiiimmnmnmiiii Ljudje in dogodki Obupanci v džungli Koliko je še danes Čangkajško-vih vojakov, ki so bili po begu in porazu kuomintanške vlade 1948. leta zadržani v džunglah in pragozdovih na burmanskem ozemlju ob kitajski meji, ni poznano. Po netočnih podatkih jih je bilo tedaj 10.000, danes pa jih je ostalo še okoli 4000. Same številke ne pomenijo toliko, kot sama prisotnost teh obupancev na tuiem ozemlju. Njihove akcije in niihova oskrba s For-moze z letali, pa predstavljajo grobo in nedostoino napadanje na suverenost pravic in interesov Burme. In končno so zelo nevarni tudi za dokaj nestabilno mednarodno situacijo v tem delu sveta. Na vse prošnje in zahteve burmanske vlade, da se ostanki podivjanih čet odstranijo iz "Burme, so v zadnjih letih prihajala kot odgovor nova in nova letala, ki so metala v džunglo orožje, strelivo in hrano. Tudi ostale, lahko zapišemo nore akcije, so bile naperjene proti Ljudski republiki Kitajski in proti njenim izvcnblokovskim sosedom. Razumljivo je bilo, da pri tem niti eden obupanec ni mogel pričakovati od teh akcii kakršnihkoli bistvenih sprememb. Toda kljub vsem protestom iz Burme in drugimi obsodbami po svetu, so ti obupanci ostali na tujem ozemlju, še naprej oboroženi in oskrbljeni z vsem potrebnim. Te pozicije na burmanski meji so jim namreč služile tudi kot instrument hladne vojne. Čangkajškovci niso prenehali ogrožati miru v jugovzhodni Aziji niti tedaj, ko so pretrpeli hud poraz pod ofenzivnim udarom burmanskih oboroženih sil. Zato so prešli v Laos, da bi na sodoben način angažirali plačance na področju vseh mednarodnih kriz na svetu. iimiiiimimiiiiiiim Šele tedai je ameriška vlada, ko so bili pred njo postavljeni očitni dokazi burmanske vlade, da Čang-kajšek oskrbuje svoje vojake z ameriškimi letali in ostalo opremo, zahtevala od njega, da iih dokončno evakuira v Tajvan. Pri teh odločitvah bi morali biti le nekoliko bolj odločni in energični. To še toliko prej, saj ni bilo pri tem nobenih diplomatskih naporov, posebno še pri takih fenomenih, kot ie vlada na Tajvanu. Brez dvoma bi morali ta ukrep izvesti že nrej, sai je laoška kriza dovolj velik problem, brez vmešavanja Čangkajškove drhali, da se spremeni v še večji spor, kot je sedaj. PRED VRATI SO PIONIRSKE IGRE Pred dnevi je Pionirski starešinski svet na osemletki »Ivana Cankarja« sprejel program, s katerim se pionirji te šole vključujejo v jugoslovanske pionirske I javnost obogatile z novimi oblikami dela, kot to zahteva geslo tekmovanja »Moj kraj včeraj, danes in jutri.« Novost so zgodovinski krožki. Tl ..Slavček" gostuje jutri v Zagorju V petek, 10. t. m., bo gostoval v Zagorju mešani pevski zbor »Slavček« Svoboda-Center iz Trbovelj. Zbor je pred kratkim praznoval 10. obletnico svojega obstoja in je z jubilejnim koncertom dosegel veliko priznanje pri trboveljskih poslušalcih. Spored koncerta, s katerim namerava zbor gostovati tudi v Zagorju, obsega v prvem delu pesmi, s katerimi je zbor nastopil na prvem koncerta pred desetimi leti, v drugem delu pa pesmi raznih narodov srveta, med njimi črnske duhovne pesmi, portugalske in španske napeve. Prepričani smo, da bo izvajanje trboveljskih pevcev ugajalo tudi zagorskim ljubiteljem petja, katere vabimo, da se koncerta udeleže. Koncert bo v dvorani Delavskega doma v Zagorju v petek, dne 10. marca ob pol 8. uri zvečer. igre. V tekmovanju sodelujejo skorajda vsi pionirji po krožkih ali posameznih razredih. Interesne skupine otrok bodo svojo de- Spet bo zadonela pesem mladinskih delovnih brigad Letošnje leto • 1. aprila Mladina Jugoslavije bo letos gradila 138 kilometrov dolg odsek avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti od Grdeličke klisure do Skopija. — Na tem odseku bo 27 mladinskih naselij; od tega 18 v Srbiji in 9 v Makedoniji. letos vrsta Na letošnji zvezni mladinski delovni akcij) bo sodelovalo v 420 brigadah blizu 50.000 mladincev in mladink. Z deli bodo začeli letos šele 1. aprila (vsa zadnja leta že L marca). ... V brigadah bo tudi mladinskih dejavnosti, med katere sodi zlasti idejno-uzgoino delo, ki bo za mladino zanimivo. Mladina si bo tako sama Izbrala teme za študij. Med obvezna po- Prvi samoupravni organi Splošne bolnice v Trbovljah glavja idejno-vzgojnega dela pa sodijo predavanja in razprave o perspektivnem družbenem načrtu, o splošnem razvoju naše domovine ter o razvoju okrajev in občin, iz katerih izvirajo brigade. V letošnji odsek avtomobilske ceste bodo vgradili 2 milijona 531 tisoč 300 kubičnih metrov zemlje. Zbetonirati bodo morali 326 pto-pustov ter zgraditi 422 metrov mostov. Mladinske delovne brigade bodo zgradile tudi 63.270 kubičnih metrov podpornih in obiožnih zidov, 7 prometnih vozlišč, kjer se bodo križale ceste II. in III. reda z avtomobilsko cesto, In 6 kri" č z železniško progo. Mladinske delovne brigade bodo začele z deli 1. ajjrila, to pa spričo dejstva, da bodo letos uporabili pri delih mnogo več strojev, kakor zadnja leta. NOVI PROSTORI DRUŽBENIH ORGANIZACIJ V HRASTNIKU Sporočamo vsem, da so se občinski komite ZKS Hrastnik, občinski komite LMS Hrastnik in občinski Svet Svobod In prosvetnih društev v Hrastniku preselili v adaptirane prostore v Dolančevi hiši (zraven Puharjevega doma). Občinski sindikalni svet, občinski odbor ZB NOV. Delavska univerza in Društvo upokojencev v Hrastniku so ostali še v starih prostorih. . -ak bodo ustanovljeni v vseh razredih od tretjega dalje. Njihovo delo: obiskovanje krajev, znanih iz NOV, zbiranje zgodovinskega materiala iz NOV, urejevanje albumov domačega kraja. Pionirji se bodo nadalje seznanili z zgodovino in delom Prve revirske čete, govorili z borci in uredili »Partizansko kroniko« z naiboljšimi prispevki iz partizanskih dni. Razen tega bodo najboljše sestavke vsega zgodovinskega gradiva zbrali v posebni spominski številki odred-nega glasila. Zgodovinski krožki višjih razredov pa bodo opravljali že sko- rajda pravcato raziskovalno delo. Zbrali bodo material za biografijo Marjetke Vreskove, opisali gestapovske mučilnice pri Forteju in drugje. Nadalje bo vsaka interesna skupina pionirjev raziskovala domači kraj na svoj način. Dela ne bo primanjkovalo članom foto krožka za fotografiranje in izdelavo razglednic, planincem pri markiranju partizanskih poti okoli revirja. Krožek likovnikov se bo priglasil za okrajno tekmovanje, šahisti se bodo kosali v tradicionalnem občinskem tekmovanju, pevci pa marljivo vadijo za občinsko revijo pevskih zborov. Lutkarji žele dati pionirjem čim več predstav in mladi literati ter pisci že zdaj ne skoparijo s svojimi prispevki za šolsko glasilo. Športniki bodo napovedali mnoga tekmovanja in dvoboje tudi šolam izven Trbovelj. Ne smemo mimo pionirjev — zadružnikov. Lani so se krepko postavili na lastne noge. letos pa bodo svoje delo nadaljevali. Vsi pionirji bodo pripravljali skozi vse leto tudi kulturne prireditve. Toliko in še precej več so nam povedali na osemletki »Ivana Cankarja«, ko smo jih pred dnevi obiskali. — Pionirske igre zahtevajo precej priprav, so še dodali, in upamo, da uspeh ne bo izostal. Občni zbor sindikalne podružnice Cementarne v Trbovljah Na nedavnem občnem zboru sindikalne podružnice v Cementarni Trbovlje sta bila sprejeta dva pomembna predloga. Prvi predlog se nanaša na nujnost ureditve zdravstvene službe v občini. Ta predlog utemeljuje veliko izgubo časa bolnikov ter zdravstvene oskrbe potrebnih delavcev in državljanov tako v splošnih ambulantah kot v zobozdravstveni službi. Opominja namreč na predolgo čakanje državljanov v ambulantah, tako splošnih kot specialističnih, predvsem pa v zobozdravstvu. — O tem vprašanju je spregovoril tudi zbor volivcev — proizvajalcev V tovarni. Drugi predlog se pa nanaša n* potrebo vskalidtve plačevanja sindikalne članarine. Predvsem je nujna ureditev plačevanja članarine za višje plačne razrede, ker je v zaključku predvidena le enotna tarifa, ne glede na višino zaslužka. Ta sprememba bi ugodno vplivala na nižje plačne razrede in omogočala, da bi v višjih razredih imeli več razponov oziroma več razredov za večje službene prejemke. T, . Plenum ObK ZKS ¥ Litiji V četrtek 2. marca t. 1. so člani kolektiva trboveljske bolnišnice izvolili svoj prvi samostojni organ samoupravljanja, in sicer upravni odbor, ki šteje 10 članov kolektiva in upravnika — primarija bolnišnice, ki je po svojem položaju član tega odbora. Razen tega je kolektiv v tajnem glasovanju izvolil svoje zastopnike v svet bolnišnice, in to va člana. Svet je nova oblika ružbene samouprave v zdravstvenih ustanovah in nadomestuje dosedanji upravni odbor. Ostale člane v svet bo imenoval občinski ljudski odbor. Volilnih upravičencev je bilo 75, od teh 5 upravičeno odsotnih, tako da je bila udeležba stoodstotna. Gostje z Jesenic ¥ Trbovljah Jeseničani in Trboveljčani se na vseh področjih dejavnosti vedno bolj povezujejo in izmenjavajo izkušnje drug drugega. Prejšnji teden. v soboto in nedeljo, je prispela z Jesenic v Trbovlje 56-član-ska delegacija DIT, na čelu s predsednikom Jeseniške občine — Vilijem Trevnom In glavnim di- »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Lilija. Hrastnik, Zagorje In Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju. — Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stanc Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-191). poštni predal 82. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-19-1-146. -Letna naročnina 600 din. mesečna 50 din. -Posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov ne vračamo. rektorjem jeseniške železarne -Vinkom Hafnerjem. Gostje so sl v soboto ogledali Strojno tovarno v Trbovljah in njen proizvodni proces. V nedeljo so pa gostje odšli še v jamo trboveljskega Rudnika, kasneje so si ogledali še Delavski dom In druge zanimive objekte revirske doline. Jeseničani so se v medsebojnem razgovoru pohvalno izrazili o ureditvi Trbovelj. Vodstvo Strojne tovarne v Trbovljah so gostje zaprosili. da bi le-ta sodelovala pri rekonstrukciji Železarne Jesenice s transportnimi napravami. Strojna tovarna Trbovlje Je že doslej najtesneje sodelovala z. jeseniško Železarno, saj ji je napravila ie vrsto raznih strojrv v vrednosti več sto milijonov dinarjev. povabili člane ko-jlm meseca maja GarenMLem. V četrtek, 2. marca, je bilo v Litiji plenarno zasedanje občinskega komiteja ZKS, na katerem so govorili o novih metodah dela ter analizirali delo občinskega komiteja in osnovnih organizacij ZK Slovenije. Na plenumu so ugotovili nekatere slabosti, predvsem v delu osnovnih organizacij, tako togost in neelastičnost, zlasti pri delu članov Zveze komunistov v množičnih organizacijah, društvih in organih samoupravljanja. Ugotovili so tudi, da so nekateri člani Zveze komunistov okosteneli v starih metodah dela, iz česar Izhajajo tendence po diktiranju in neposrednem vtikanju osnovnih organizacij Zveze komunistov v delo drugih družbenih organizacij ali organov samoupravljanja. Toge oblike dela osnovnih organizacij ZK so pa imele često za posledico tudi ozkost v kadrovanju 02 SPOROČA tako, da je bilo v neposredno upravljanje vključeno premalo državljanov. Zato se je dogajalo, da je bila vrsta tovarišev preobremenjenih, medtem ko precej sposobnih tovarišev ni delalo v organih neposrednega upravljanja. Na plenarnem zasedanju občinskega komiteja ZKS v Litiji so zato sklenili, da bodo temeljito analizirali stanje v vseh osnovnih organizacijah ZK na področju litijske občine. Hkrati so pa poudarili. da so člani Zveze komunistov odgovorni za svoje de!o predvsem v organih samoupravljanja, društvih. družbenih organizacijah in drugod. (ma) Na kratko po domovini KAZNI ZA PODJETJA, KI SO NAVIJALA CENE Zadnje dni so v Jugoslaviji tržni inšpektorji naznanili javnim tožilcem vež gospodarskih organizacij zaradi prekrškov. Jako so z intervencije?organov tržne inšpekcije odvzeli Rafineriji nafte na Reki kakih 12 milijonov dinarjev neupravičenega dobička, Tobačni tovarni v Nišu 6 milijo-noy< Trgovskemu podjetju >Ozrenka* v Gračcnici 2 in pol milijona, >Žitoprometu* v Negatinu 1 milijon dinarjev in še drugim. Vrsta raznih podjetij je bila prijavljena javnim tožilcem. Široko postavljena kotrola in nagla uporaba kazenskih določil sta vplivala, da so številne gospodarske organizacije znižale svoje cene na prejšnjo stopnjo. 1 HRASTNIK V nedeljo, 26. februarja 1961, se je okrog 24. ure hudo telesno poškodoval Friderik ŽIBRET, iz Hrastnika 6. Sel je domov po cesti tik nad strugo Save v smeri proti Zidanem mostu. Ko je prišel iz podvoza pri železniški postaji pri Hrastniku in šel ob robu ceste, je omahnil čez ograjo in padel 12 metrov globoko v strugo reke Save. Prepeljan je bil v trboveljsko bolnišnico. V petek, 3. marca, se je ob 12.45 v Steklarni Hrastnik telesno poškodoval Martin SALOBIR, stanujoč v Podkraju 70. Po delu je šel iz gornjega obrata po stopnicah v spodnji obrat. Usedel se je na varnostno ograjo, ki je jev. | Jeseničani so p< lekiiva STT, da j l vrnejo obisk no PARTIZANSKE MAMICE NI VEČ V torek popoldne so na pokopališču v Trbovljah pokopali Ivano VRTOVŠF.K, zaslužno partizansko mamico, ki se je še danes spominiajo borci in aktivisti, ki so med narodnoosvobodilno vojno našli pri njej varno zavetje in pomoč. Partizanska mamica Ivana Vr-tovšek je umrla v 74. letu starosti. Kljub temu, da je ni več, jo bodo ohranili v nepozabnem spominu prav vsi, ki so jo poznali, zlasti še borci - partizani. ob stopnicah, in drsel navzdol. Omahnil je čez ograjo in padel 4.5 metra globoko na betonska tla. Prepeljali so ga v bolnišnico v Trbovlje, kjer je p« še istega dne za poškodbami umrl. Se en dan seminarja v Hrastnika Na enodnevnem seminarju za predsednike in sekretarje krajevnih organizacij SZDL Hrastnik, ki ga Je organiziral občinski odbor Socialistične zveze, so se udeleženci seznanili z družbeno-poli-tičnimi In gospodarskimi nalogami v občini ter z nalogami krajevnih organizacij SZDL. Največ časa so posvetili razpravi o delu sekcij, o Idejno-polltičnem delu in delu Socialistične zveze z ostalimi organizacijami In društvi. Ker Je bil program seminarja preobširen, so sklenili, da se bo le-ta nadaljeval že en dan, ln to 30. marca. V drugem delu seminarja bodo predvsem razpravljali o zaključkih V. kongresa SZDL Slovenije, o skrbi krajevnih organizacij SZDL za sklic zborov volivcev, o krajevnih odborih in stanovanjskih skupnostih ter o ureditvi prostorov za dejavnost Socialistične zveze ln ostalih drutbeno-polUlčnih organizacij. A 2 NAD 30.000 TV SPREJEMNIKOV V JUGOSLAVIJI Po podatkih so doslej državljani Jugoslavije priglasili v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu več kot 24.000 TV sprejemnikov. Ker pa še niso prijavljeni vsi televizijski sprejemniki, računajo, da je teh aparatov v uporabi okrog 30.000-Največ televizorjev so ljudje prigsasili v RTV Zagreb, ‘n sicer 10.633, RTV Beograd 8.100, RTV Ljubljana pa 4.970 aparatov. — V Trbovljah je prijavljeno okrog 60 televizorjev, v Zasavju pa okrog 150. POT ŠTAFETE MLADOSTI Letos bo prispela Štafeta mladosti t> Slovenijo najprej v Črnomelj, od koder bo nadaljevala pot preko Gorjancev do Novega mesta, po dolini Krke, nato dalje do Ptuja in čez Maribor po dolini Drave do Dravograda in Slovenj Gradca in Velenja, dalje proti Kamniku do Ljubljane. Iz Ljubliane bo štafeta mladosti nadaljevala pot čez Postojno in Koper do mostu v Dragomlji, kjer bodo štafeto prevzeli mladinci iz Hrvatske. 3 4 KOMERCIALNI POPUSTI NA ŽELEZNICI Zvezni izvršni svet je dovolil skupnosti Jugoslovanskih železnic, da ob predpisanih popustih za potovanje po želel' niči samoiniciativno uvede še nekatere popuste, za katej* ima komercialni interes. Upravni odbor Jugoslovanskih Je' leznic je odobril popuste za nedeljske povratne vozovnicc-ki bodo znašali 30 % od redne cene, imejitelji mesečnj vozovnic bodo pa imeli 50 % popust. Odpravljeni so pa P°' pusti za kolektivna potovanja družbenih organizacij, P*t r bodo skupine deset ali več oseb imele 30 % popust oa redm cene, ne da bi zaradi tega morale biti člani neke družbt* organizacije. Potrebno je samo potrdilo o skupnem P°tcr vanju. POTROŠNIŠKI KREDIT ZA PREMOG Komunalne banke in hranilnice so pričele dajati potrošniške kredite za nakup premoga. Zainteresirani državljani in hišni sveti lahko vložijo prošnje do konca meseca junija. — Po navodilih Narodne banke bodo dovoljevali potrošniški kredit za premog tudi delavcem, uslužbencem, upokojencem in ostalim, ki že imajo kredit, toda največ do zneska plače, na katero je mogoča administrativna prepoved. Uporabniki kodo odplačevali kredit največ v 10 mesečnih obrokii. 5 S seje občinskega komiteja ZKS Trbovlje Nekateri idejni prsbiemi v delu z mladino Že zadnja konferenca mladine v Trbovljah je nakazala vrsto problemov, ki zavirajo večji vzpon trboveljske mladine v njenem delu. O teh problemih je razpravljal na seji pred dnevi občinski komite ZKS Trbovlje in sprejel ustrezne sklepe. Anketa o aktivnosti članov Zveze komunistov je pokazala, da zelo malo komunistov aktivno dela med mladino. V komuni je v 24 aktivih LMS 1960 članov. V delu z mladino se pa pojavljajo določeni idejni problemi. Da bi se seznanili v podrobnosti s tem vprašanjem, je občinski komite imenoval posebno komisijo, ki je proučila ta problem ter opozorila na nekatere najvažnejše naloge Ljudske mladine v trboveljski komuni. , Anketa je pokazala, da so mladinski aktivi v organizaci iškem in vsebinskem pogledu prepuščeni sami sebi. Vse premalo je v njih opaziti pomočmi starejših članov delovnih kolektivov, med drugim tudi komunistov. V kraju je še cela vrsta delovnih kolektivov, ki nimajo v svoji sredi mladinske organizaci-]e — zato bo ena izmed važnih nalog, da se mladinski aktivi razširijo >n vzpostavijo po vseh podjetjih. Druga važna naloga je, da se mladina usposablja na vseh tistih področjih družbenega in kulturnega življenja, kjer je njeno mesto, da dela. In to ne samo v gospodarskih organizacijah in šolah, temveč tudi v številnih društvih in političnih družbenih organizacijah izven podjetij. Razprava in mnenja so pokazala, da je treba usmeriti vsa prizadeva-nia za usposabljanje mladine v različnih interesnih področjih. Prav je, da se sklicujeio sestanki aktivov z mladinci, ki dela:o v Partizanu, v ŠD Rudarju, v Svobodah, v organih samoupravljanja v gospodarskih skupnostih, hišnih svetih in drugod . Podatki o vključevanju mladine v samoupravne organe so pokazali, da je zelo malo mladincev vključenih v delo stanovanjskih skupnosti, hišnih svetov, šolskih odborov in v razne svete občinskega ljudskega odbora. V samoupravnih organih le le 70 mladincev. V tem pogledu bo treba več načrtnega dela in pritegniti mladino v vsa ta in še druga Dodročia družbene dejavnosti. Še posebno skrb pa ie treba posvetiti po podjetiih klubom mladih proizvajalcev. Ugotovitev, da še vedno ni opaziti zadostnega uveljavljanja mladine v delu družbenih Organov, narekuje, da bo treba v seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov pošiljati več mladine. Ugotovljeno ie nadalje, da se mladina pogosto boji javnega nastopa in da je zelo kritična proti sebi, prav tako se cesto opazi, da nepravilen odnos starejših do mladine le-to odvrača od aktivnosti in Sproščenosti. Razvijanje samoupravlianja mladine po šolah je prav tako ena iz-'fed bodočih nalog. Mladina premalo pozna SVOT KRA1 IN DOMOVINO .Ko so na seji razpravljali o idejnih problemih mladine, je omembe jjtedna ugotovitev, da je prepejšer del mladine premalo seznanjen z revolucionarno preteklostjo svojega kraja in tudi domovine. Mladina danes več ve o zunanjem svetu kot o težavah in problemih razvoja naše skupnosti. Tudi z revolucionarno zgodovino narodnoosvobodilne vojne mladina ni dovolj seznanjena. Mladina, ki izstopa iz naših šol, pogosto nima jasno izoblikovanega svetovnega nazora, zato se v javnosti tu in tam pokazujejo določeni kvarni izpadi mladine oziroma posameznikov. Vzgoini vplivi tiska, knjig, filma in raznih kulturnih prireditev v komuni med mladino tudi doslej še niso prišli do izraza v zadovoljivi merf. V kraju je dovolj prireditev, toda te so največkrat namenjene za odrasle. V naše kulturno in družbeno živi'en je je treba vnesti nove oblike dela, namreč privlačnejše, v katerih bi mladina lahko nastopila ustvarjalno in se med drugim lahko izživljala v - mladinskih gledališčih, na literarnih večerih, v razgovorih s pesniki, pisatelji in drugimi umetniki ter nasploh z naprednimi oblikovalci našega družbenega in osebnega življenja. Za uspešno glasbeno vzgojo so prav tako potrebni razni nastopi glasbenikov in ansamblov s komentarji o glasbenih storitvah po šolah za mladino, kar bi prav tako poživilo glasbeno vzgojo in aktivnost mladine. Potrebno je za mladino poiskati primernejše oblike za njeno vzgojo in usposabljanje, kajti nekatera načelna predavanja o tem in onem niso vedno interesantna, nrav tako tudi ne stare oblike študijskih sestankov in podobno. Nove oblike so na primer: »Pokaži, kaj znaš«, »Spoznavaj svoj kraj«, konzultacije mladine s krajevnimi problemi, razgovori s predstavniki oblasti, z na- šimi delavskimi sveti, našimi vrhunskimi športniki in še marsikaj. Mladina je prav tako premalo seznanjena z dosedanjim razvojem komune, njenim tekočim družbenim planom in programom njenega nadaljnjega razvoia. V okviru »Tribune mladih«, ki v kraju že delu-ie, se lahko vrsta vseh teh vprašanj konkretneje rešuje. Da se mla ''ua čimbolj spozna z zgodovino NOV, naj se organizirajo ogledi Muzejev NOV, nadalje ogledi naših tovarn in podobno, pri čemer naj bi ZB nudila večjo pomoč. Poseben problem je tudi filmska vzgoja mladine. V Trbovljah delujeta doslej le dva filmska krožka in še ta samo občasno. Filmski krožki naj bi se formirali po vseh šolah, Svobodah in prosvetnih društvih. Potrebno bi bilo, da bi bile nedeljske filmske matineje po vseh trboveljskih kinematografih, ne samo v kinu Svobode Trbovlje II. Ko praznujemo letos 20-Ietnico naše ljudske revolucije, naj bi prišla na vseh proslavah tega zgodovinskega dogodka do izraza tudi številna udeležba in sodelovanje mladine. Čimveč mladine naj sodeluje na »Pohodu ob žici okupirane Ljubi iane«, na pohodih po partizanskih stezah revirskih borcev, ki jih bo organizirala ZB. Mladina bo tedaj lahko spoznala vse pomembne kraje iz NOV na našem področju. kar bo tudi krepilo in oblikovalo lik današnjega mladinca ter ga moralno dvigalo. Ob tej obletnici pa bodo organizirali tudi številne medsebojne športne prireditve in tekmovanja. — Prav tako yažni za delo z mladino so klubi, v karerih lahko določene naloge in krožke delavnosti prevzame mladina. V TrbovFah so dani vsi pogoji za delo klubov in jih ie treba ustanoviti tudi v Svobodi-Center, ŠD Rudariu, TVD Partizanu in v okviru organizacij SZDL, prav tako tudi po delovnih kolektivih Mladina je pripravljena izvršiti razna dela na področju organiziranih večjih delovnih akcij, težave pa nastajajo pri organizaciji le-tch, ker so nekateri člani starejši, pa tudi podjetja so pokazala premajhno interno pomoč za izvedbo takih akcij. Vsi ti problemi, ki se nanašajo na delo mladine v Trbovljah, so naša skupna stvar, se tičejo nas vseh, zato je naša dolžnost, da vsa ta vprašanja konkretno rešujemo ob pomoči vse skupnosti. -ar. Predsednik ObLO Trbovlje, tovariš Martin Gosak, je razvil zastav« sindikalne podružnice uslužbencev ObLO Trbovlje Skrb za varstvo družine v zagorski oblini Tudi v lanskem letu je občinski ljudski odbor v Zagorju posvetil vso potrebno pozornost skrbi za otroke in mladino pod posebnim družbenim varstvom. Svet za varstvo družine je razvil uspešno varstveno dejavnost za izboljšanje materialnih, zdravstvenih in socialnih razmer ogrožene mladine. Navzlic razmeroma kratki delovni dobi ie ta svet uspešno delal na področju rejništva, oddajanja otrok v mladinske in vzgojno poboljševalne domove; skrbel ie za defektno deco, otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja, za letovanje otrok, za poslovanje šolskih mlečnih kuhinj: zraven tega pa obravnaval problematiko duševno bolnih oseb in alkoholikov ter reševal vprašanja s področja skrbništva, posvojitev in drugo. Občina evidentira 23 otrok v rejniških družinah. Z rednimi obiski otrok je mogoče ugotavljati njihovo pravilno vzgojo in zadostno preskr- Letna konferenca ZB NOV v Trbovljah Več politicno-ideološkegadela Nedeljska konferenca občinskega odbora ZB NOV v Trbovljah je pokazala viden napredek dela v tej organizaciji, zlasti v organizacijskem pogledu in še drugih nalogah. Konferenca je pa ugotovila — kakor tudi poročilo nadzornega odbora — da je društvo posvečalo premajhno skrb politični in ideološki izobrazbi članov in da bo treba temu vprašanju posvetiti več pažnje. Konferenci so prisostvovali tudi gostje iz Ljubljane. Med njimi Marjana Draksler, članica okrajnega odbora ZB NOV, in Miha Šo-štar, imenovan »dobrovoljski Miha« iz Žalca, ter še drugi gostje. Obširno poročilo predsednika Gojka Gornika ie pokazalo uspešno dejavnost organizacije, ki se je razvijala v 12 komisijah. Ena izmed glavnih nalog ZB NOV Trbovlje bo letos tudi graditev Koče revirskih in savinjskih borcev na Vrheh nad Trbovljami. V gradbenem odboru tega objekta so razen Trbovelj, Zagorja in Hrastnika tudi zastopniki iz Celja in Žalca. Tako je zastopnik iz Žalca izjavil, da bo ZB Žalec prispevala za gradnjo te koče 1 milijon dinariev. Člani ZB NOV % ............... če, piiavuni" " — p----, — ---- “ — milijon dinariev. Člani ZB NOV i Sama razprava na konferenci Trbovelj bodo za gradnjo te ko- sprejeti sklepi za nadaljnje delo prispevali vsak po 1 delavnik nam porok, da bo prizadevanje oziroma prispevek v višini enodnevnega zaslužka. Gradnjo bodo nadalje podprla tudi gospodarska podjetja trboveljske komune. Nadaljnja važna naloga organizacije bo letos izdaja Zbornika NOV za revirje, ki naj bi izšel do Dneva republike. ■ Otvoritev Koč« revirskih in _ savinjskih borcev, ki je bila •predvidena za 22. julij t. L, Se preloži v mesec avgust, ker bo 22. julija, osrednja slovesnost v Ždžemberku. Tovarišica Marjana Draksler je v svoji razpravi pohvalila dosedanje delo ZB NOV komune Trbovlje, ki je bilo bogato, poudarila je pa, da bo treba dati večji poudarek idejni vzgoji članov. Pred začetkom konference je skupščina počastila spomin vseh tistih, ki so kot borci NOV ali kot žrtve padli ali umrli v voini, kakor tudi spomin vseh tistih, ki so padli ali bili ubiti širom po svetu v borbi za osvoboditev izpod jarma kolonializma, kot na primer Patricc Lumumba, ki je padel zato, ker se je boril za svobodo svojega ljudstva. Sama razprava na konferenci in so ZB NOV Trbovlje tudi v bodoče uspeš no, zlasti še, če bodo člani pomi slili na to, da je reševanje _ nalog vprašanje dela vseh organiziranih. -ar Tudi. tu pomaga ObLO s sretlstvi. Alkoholizem zadaja skrbi tudi zagorskemu družinsko varstvenemu organu, ki se s problemom precej ukvarja, vendar je prevzgoja in zdravljenje takih ljudi dolgotrajen in težaven proces. Anketa je pokazala, da je na območju zagorske občine 44 alkoholikov, med njimi tudi nekaj žensk. Opaziti pa je, da se stanje v primerjavi s prejšnjimi leti bistveno izboljšuje. V evidenci skrbništva je pa bilo v letu 1960 33 mladoletnikov in 29 odraslih. Družinsko varstvena služba ureja razne zadeve v korist posameznih oseb na predlog skrbnika, državljanov, družbenih organizacij ali pa po osebnih ugotovitvah na terenu. NA RAVNAH POD ZASAVSKO GORO BODO POSTAVILI SPOMINSKO PLOŠČO Na občnem zboru organizacije Zveze borcev na Mlinšah so prisotni ugotovili, da je organizacija z neumornim delom v doglednem času zbrala sredstva in postavila na vseh mestih spomenike ter spominske plošče padlih borcev. Letos bo organizacija Zveze borcev Mlinše postavila spominsko ploščo na Ravnah v spomin na skupino ljudi, ki so jih 19-15. leta zadele okupatorske krogle. Za po- bo z obleko, obutvijo, perilom in hrano. V lanskem letu je bilo oddano v mladinske domove 12 otrok. V letu 1959 je bilo oddanih v VPD Radeče 5 mladoletnikov, ki so bili lani že vsi odpuščeni iz VPD. V letih 1959-60 je bilo izvedenih 47 vzgojnih ukrepov zaradi kaznivih dejanj mladoletnikov. Za pregled otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju bo skrbela posebna občinska strokovna komisija, ki bo tako. mladino pregledala. Sedaj je v evidenci 46 defektnih otrok. Kaže, da se bo po komisijskem pregledu število defektnih otrok povečalo in bo treba misliti na ustanovitev pomožne šole v Zagorju. Za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja se vodi posebna skrb. Teh otrok je bilo v lanskem letu še vedno okoli 100. Pomaga jim posebna komisija pri občinskem odboru ZB NOV. Skrbi tudi za letovanje teh otrok in jih kdaj pa kdaj obdari. Vsa sredstva da za to na razpolago ObLO Zagorje. Zraven tega pa skrbi tudi za zdravstveno stanje otrok, šolanje, poklicno usposabljanje itd. V zadnjih dveh letih je bilo or- gan.ZTano Samosto,no letovan,e » stavItev sp0minske plošče bodo iz-ie letovalo 1391 otrok, za kar je j n(jknv ObLO prispeval 1,100.000 din. I vo',li Posrtien odbor Šolske mlečne" kuhinje so organi- Člani ZB z MLnš bodo pa v le-1 in otroških! točnjem letu obiskali muzeje iz zirane pri vseh šolah ___ vrtcih in jih obiskuje 2300 otrok. NOB. TRIBUNA BRALCEV Ze v eni zadnjih številk smo t v poslovalnici trgovskega podjet Vam obljubili, da bomo odprli v našem listu novo rubriko »Tribuna bralcev«. Takrat smo zapisali, da bomo v tej rubriki objavili pisma bralcev o primerih zviševanj cen in hkrati zahtevali, da prizadeti odgovorijo preko Zasavskega tednika, zakaj so zvišali cene posameznim izdelkom in uslugam. Zdaj smo pa sklenili, da bomo v naši novi rubriki »Tribuna bralcev« objavili vsa pisma, naslovljena na naše uredništvo. Tokrat se nam je nabralo že precej pisem, ki jih objavljamo. Prosimo pa bralce, da v prihodnje še bolj sodelujejo z nami in nam pišejo! LIMONE PO 250 DIN ZA KILOGRAM Pred dnevi sem kupoval limone VTISI S a.- PITI PO SI zgrajena še v dobi carizma in ie tol ''o kot televizijski sprejemnik, sezidana tudi v tedanjem stilu, , k primerjavi s cenami ocenjuje nckclikokrat večja kot velebla- ,em n'ihov življenjski standard ta-govnica v Trbovljah. Tudi na la- k°le: Povprečno zasluzi kljucavni-hodu ne najdeš tako velike trgov- čar ali strugar mesečno 1000 rub-ske kise. V njej lahko kupiš vse Ijev, rudar pa 1500 rubljev. Urad-od šivanke do avtomobila — to- tečaj rublja je 40 din. En mere} praktično vse, kar človek po- ter povprečnega volnenega blaga trebuje zase in za svoj dom. za moško obleko stane 400 do 500 Trgovine so založene tudi z rubljev, 1 par moških ali ženskih uvoženimi predmeti, predvsem za čevljev pa 300 do 600 rubljev. En široko potrošnjo, kakor perilom, kilogram govedine stane 15 rub-usnjem in galanterijskimi artikli, Ijev, sladkor 17 rubljev, kruh 2,7 ker jih sovjetska industrija zelo rublja. malo proizvaja. Tekstil in usnje Izredno drage so tudi alkoholne pijače, saj stane 1 liter vina Na Trgu revolucije, v n e po- žar pospremi na celo čakajoče ko-sredni bližini Kremlja, je prav Ione. SsFl Zrn « jo so Tttbljtv, I tor !.■*,' dvaindvajset večjih m manjših JH0 predali so nam, da za časa kot radtoaparati, televizijski spre- joče — vodke — celo 120 rub-dvoran. Tu so zbrana vsa njega- Stalinovega vladanja državljani jemniki, fotoaparati, filmski in [jev. Nasprotno so pa zelo poceni 7« dela, prvi listi ‘Iskre*, ki jih mJ0 megli neovirano potovati je o n urcial, ter vsa pisma in Moskvo, ampak le s posebn knjige v originalu. V muzeju so tu- p„tnim dovoljenjem. To je tudi dj vsi predmeti, ki jih ie uporab- eJen izmed razlogov, zakaj je ‘tal, od orožja in avtomobila do podnevi na ulicah Moskve toliko obleke in rojstne hiše v miniaturi, ljudi, da si komaj utiraš pot med V dvorani vrtijo film o njegovem njimi. življenju in predvajajo originalne ...... . . „ Posnetke njegovih govorov. ,Po dvaindvajseti urs je pa M o- , Na ‘Krasnaja ploščadi« ob kot bočnega bremlju je znameniti I.eninov z‘v!j'?.la‘u Njihove zadnje '»uvzolej. Pred vhodom in pred gledališke in kino predstave sc krstami stoji straža rdečearmdcev. ob sedmih zvečer. L,ud H* desni hrani počiva v stekleni Pon°č' Počjvajo, da si nabere,, krs‘d Veliki Lenin, oblečen v tra- ««*• tonalno rusko Meko, na levi dan. pa Stalin, oblečen v voj a- kolektivi m sole majo nedelo uniformo. Leninov obraz je ktn d‘l™n! S‘‘nuJ'r>e *eJ° mladosten. Ker je mavzolej dopoldne do petih (opoldne. De-°dP;t le štirikrat na teden, stoje kolektiv, delajo le v e* l’-dje in čakajo na vstop v kolo- meni. Ijgovme ,e °dprUne(r'tr dolgih tudi po vcČ sto me- **no od pol devetih zjutraj do p V0V- Vsi pač želijo videti Vladi- osme ure zvečer. Vehe trgovin lljiča Lenina in niti dež in oaprte tudi ob n'de J. >ik od tega ne odvrneta. Tu,- >' “dnom ^eikra, nl % itn> dajejo pri ogledu mavzoleja rejo kupovat, ker so pr aktu. *rf* Pomisleka prednost. Pokazati dan v službi. _ m°ra‘ št potni list in ic te stra- Največja trgovina v Moskvi, itovati v proje/tCijski aparati znatno cenej- brezalkoholne pijače v veliki ■Jf j! ši kot Ort nas. Na Primer: mo- yjri, (Dalje prihodnjič) iz- ši kot pri nas. Na primer: moška volnena Meka stane prav rm ... «^| - :« Moskva ja »Povrtnina«, Zagorje, na Cesti zmage. Presenečen sem bil, ko sem ugotovil, da je prodajalka zaračunala limone po 250 din za kilogram, ker jih sicer povsod drugod prodajajo po 22* din za kg. Zanima me, zakaj so bile ravno v tej poslovalnici limone za 30 din dražje pri kilogramu? L. C. Zagorje PODRAŽITEV FRIZERSKIH USLUG V ZAGORJU V prejšnjem mesecu so frizerji na področju Zagorja precej zvišali cene storitvam, nekaterim celo za 300 din. Čudno se mi zdi, da so zvišali cene ravno v začetku februarja, in ne prel, če cene niso bile ekonomske. Zdi se mi, da Je bilo tako veliko zvišanje cen storitvam neutemeljeno! A. K. Zagorje BODO ABONENTI V RESTAVRACIJI V LITIJI PLAČEVALI HRANO DRAŽE? Sem abonent v Restavraciji v Litiji. Izvedel sem, da Je hotela upravi podjetja zvišali cene za hrano abonr-r.tev. O tc-n 5° voril še z drugimi abonenti. Menili smo, da je kakšno znatnejše povišanje cen povsem neutemeljeno, saj je v Restavraciji v L1 ti j) precej abonentov — če se ne motim blizu 100 - in je zato lahko hrana pri takem številu abonentov cenejša kakor tam, kjer imajo samo 20 ali 30 abonentov. A. B. Litija ZAKAJ RAZLIČNE CENE V POSLOVALNICAH TRG. PODJETJA »POTROŠNJA« V ZAGORJU? Pot me večkrat mimogrede zanese v eno ali drugo poslovalnico trgovskega podjetja »Potrošnja« v Zagorju. Tako sem lahko ugotovila. da so cene v poslovalnicah precej različne in da skoro ni predmeta, ki bi mu bila ista cena vsaj v dveh poslovalnicah. Zalo mc zanima, ali poslovalnice same določajo cene, sicer ne bi smelo priti do različnih cen za isti predmet, Irte kakovosti v dveh poslovalnicah istega trgovskega podjetja! P. M. Zagorje ČUDEN ODNOS, MAR NE? Ze nekaj časa lahko ugotavljam, da imajo v Komunali v Trbovljah čuden odnos do državljanov. Ker delavci Komunale nc popravljajo cesle v Zgornjih Trbovljah mimo mizarja Cestn ka pri Kleku, smo se že večkrat obrnili na upravo Komunale in jo prosIM, da bi navozila vsaj pesek; Vendar tudi tokrat nismo uspe”. Tako se dogaja, da je cesta c l štirih stanovanjskih hiš naprej proti Kleku dobro vzdrževana (vzdržuje jo KO Klek), «>d glavne ceste pa do teh hiš pa je v slabem stanju. Zato je res čudno, da ne more Komunala navoziti vsaj par kubikov peska, ker bi prebivalci tako sami posuli cesto. Zdi se mi, da je ta odnos do državljanov precej čuden in nerazumljiv. V., Trbovlje NEUPRAVIČENO SO ZVIŠALI CENE MESU Mesarija in prekajevalnica Litija je s 1. marcem 1961. leta brez predhodne odobritve tržne inšpekcije zvišala cene svinjskemu mesu, in sicer za kare od 420 na 480 din in svinjskim rebrom od 370 na 490 din za kiio-grrm. Tržna inšpekcija je takoj Indrla cd!qčbo o prepovedi zviševanja cen in tako zagotovila potrošnikom nakup svinjskega meča po stari ceni, fzkupček od prodaje mesa po višji ceni pa je zaplenila. Mesarija in prekajevalnica Litija je ra zvišala tudi ceno teletini in to od 20 do 49 din za kg. Sicer se lahko za teletino formirajo proste cene, pa me vendar zanima, zakaj so litijski mesarji podražili telečje meso? A. C., Litija KAKO JE Z NK RUDAR PRED STARTOM V SCL Nogometno javnost iz Trbovelj r-nima, zakaj ligaško moštvo NK Redar r.i odigralo nobene prijateljske tekme doma. Nogometa:'! so dvakrat gostovali v Hrastniku in enkrat v Ljubljani, Puli in na Raši, povratnih srečanj pa ni. Na občnem zboru sem slišal v poročilih, da se neredno plačnic članarina. Zakaj ni po delovnih kolektivih poverjenikov, da bi pobirali članarino? Želimo še, da bi vodstvo nogometne sekcije kdaj pa kdaj sklicalo sestanek s članstvom in pa občinstvom, ki prihaja na nogometne tekme. Taka zbližanja bi bila gotovo koristna. Sedaj pa dobi človek večkrat vtis, da o mnogih važnih vprašanjih odločajo v preveč ozkem krogu. S. J., Trbovlje ZA ODGOVORE PROSIMO: 1. Trgovsko podjetje »Povrini-nja«. Zagorje 2. Brivce in frizerje iz Zagorja 3. Restavracija Litija 4. TrcaVi i podjetje »Potrošnik«, Zagorje i 5. Komunalo Trbovlje 6. Mesarijo in prekajevalnico cesto bi pa posuli prebivalci vseh Litija štirih stanovanjskih hiš sami.1 7. Upravo NK Rudar, Trbovlje Bralci nam pišejo! Iz dela Delavske univerze v Trbovljah Upravni odbor Delavske univerze v Trbovljah je na svoji nedavni seji obravnaval delo univerze v preteklem obdobju, in sicer vso začrtano izobraževalno dejavnost od začetka sezone do konca januarja 1.1. Na tem sestanku so ugotovili, da se program DU, sprejet lansko leto, v celoti izvaja in po potrebi prilagaja novim potrebam državljanov in organizacij. V primerjavi z lanskim letom je DU dala v tej sezoni večji poudarek idejnemu in družbeno-eko-nomskemu izobraževanju brez zanemarjanja izobraževanja ostalih področij. Omogočeno je, da se državljani in upravljavci sedaj lahko sistematično seznanjajo z tiaj-ektualnejšimi problemi s področja gospodarstva zunanjepolitične situacije, kulture in ostalih zanimivosti. Ob tej priliki je bila dana pobuda za sestavo programa dela, ki naj ne bi več zajemal dosedanje izobraževalne sezone, marveč koledarsko leto, kar bi pomenilo, da bi delavska univerza lahko v celoti zajela program izobraževanja naših gospodarskih organizacij, ki jih le-te sestavljajo v teh okvirih. Upravni odbor je na zasedanju nadalje potrdil organizacijsko shemo Delavske univerze, ki bo razen 4 sektorjev (ideološko-po-litični s profesionalnim kadrom na čelu, družbeno - ekonomski, splošni in strokovni ter poljudnoznanstveni sektor) imela v svojem okviru tudi »-Tribuno mladih-«, katera bo sodelovala ob pomoči občinskega komiteja LMS, nadalje tribuno »Dom in gospodinjstvo«, kjer bo sodeloval Center za pospeševanje gospodinjstva v občini s svojimi sodelavci in strokovnjaki. Poseben poudarek so na sestanku dali potrebi ustanove servisne službe, ki naj bi v okviru DU imela vse potrebne pripomočke za sodobno podajanje snovi na predavanjih, tečajih, seminarjih, šolah ipd. Servis bi po potrebi delal tudi za druge. Da bo pa mogoče ustanoviti tak servis, pričakuje odbor DU ustrezno podporo domačih gospodarskih organizacij in ustanov s tem, da bi uspeli do maksimuma izkoristiti Nova prodajalna konfekcije v Trbovljah Ustreči potrebam potrošnika Pretekli teden je Kombinat konfekcije »BORAC« iz Travnika v Trbovljah odprl svojo novo prodajalno, ki ima svoje prostore v stolpnici trboveljske Elektrarne. Nova poslovalnica ima na zalogi konfekcijo, perilo in obutev. Kakor so nam povedali, je ta tovarna najmodernejša v tej vrsti, saj ima v svoji proizvodnji nameščene najsodobnejše stroje. To podjetje je do nedavnega delalo izključno za potrebe naše Armade, sedaj je pa svojo dejavnost razširilo tudi na proizvodnjo izdelkov za široko potrošnjo. Podjetje »Borac« ima v Jugoslaviji že okoli 50 lastnih prodajaln, od katerih jih je šest v Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Celju, Mariboru, na Jesenicah in v Kranju ter sedaj še v Trbovljah. Tovarna ima zaposlenih okrog 1300 delavcev ter se vedno bolj uveljavlja na jugoslovanskem trgu in nudi potrošnikom konkurenčne izdelke po dnevnih cenah. Izdeluje vso moško in delno žensko konfekcijo, razen tega moške čevlje, pri- pravlja se pa tudi na izdelavo ženske obutve. Predvsem je treba poudariti izredno nizke cene pri čevljih. Sami izdelki se bodo pa še izboljšali z ureditvijo tržišča v Sloveniji, ko bodo znane zahteve in potrebe potrošnikov. Trbovlje so s to poslovalnico do- bile novo prodajalno, ki je začela s svojim delom v petek, 3. marca, in bo skušala ustreči našim potrošnikom. Vse kaže, da se bo nova poslovalnica Kombinata konfekcije »Borac« dz Travnika s svojimi izdelki in konkurenčnimi cenami v kraju uveljavila. Trbovel|ska Mehanika v kooperaciji z Impolom iz Slov. Bistrice Doslej je tovarna IMPOL iz Slovenske Bistrice uvažala za aluminijasta vrata in okna okovje iz tujine. Uvoženo okovje je bilo iz litega železa. Zato so se v razvojnem oddelku MEHANIKE v Trbovljah odločili in pripravili prototipe okovja za vrata in okna za različne poslovne prostore. Zraven tega so pa v tem trboveljskem podjetju osvojili tudi izdelavo ključavnic, tečajev in avtomatskih zapiral za aluminijasta vrata. M Vrnite mu, z znojem je zasluženo Ko se je L. vračal domov, je večkrat segel v notranji žep suknjiča, kjer je tičala denarnica. In vsakokrat, ko je ugotovil, da je nekoliko rejena denarnica še na starem mestu, je spreletel njegov obraz rahel nasmešek. V mislih je delal načrt, kako bo denar obrnil, da bo več zalegel. Nekaj bo šlo za davek, nekaj za gospodinjske potrebe, saj je bil denar predvsem od njegovih sester in žene, ki so redile prodanega prašiča skoraj leto dni, če ne celo več, nekaj pa bo šlo za najnujnejšo opremo komaj rojenega otročiča. Spotoma se je oglasil tudi v gostilni v dolini. Človek si mora vendar kdaj pa kdaj »privezati dušo«. Večer sc je globoko nagnil nad dolino. — Domov bo treba — si je dejal nekoliko okornih misli. Segel je v žep, segel še enkrat, tokrat globlje, segel tretjič, tipal, obračal, a zaman . . . Spoznanje, da denarnice nima, ga je v trenutku streznilo. — Saj ni mogoče — si je dejal. — Denarnica mora biti nekje. Štirideset tisočakov vendar ne more izginiti kar tako. Ponovno je obrnil vse žepe, denarnice ni našel. Tudi pod mizo ie ni bilo, niti pod klopjo. Pogledal je v vežo, na dvorišče, preiskal vsako stopinjo, ki jo je napravil ta vo-čer, a brez uspeha. Naslednji del poti domov še malo ni bil podoben prvemu. Grizlo ga je, da bi jokal. Potem mu je zraslo upanje, da bo denarnico vendar dobil nazaj. Saj ljudje so pošteni in vedo, da je tisočake prigarala žu-Ijava kmečka roka. Razen tega pa je imel v denarnici celo vrsto potrdil in izkaznic. Mislil je celo na nagrado, ki jo bo dal poštenemu najditelju. Nasledni dan je minil v nestrpnem pričakovanju. Vsak trenutek je upal, da se bo pojavil med vrati človek in mu sporočil radostno novico o najdeni denarnici. Ni ga bilo tisti dan, tudi ne prihodnji, niti tretji dan in do danes še ne. Dolina je nekaj časa govorila o dogodku, potem pa je utihnila. L. je že skoraj prenehal upati, da bo dobil denarnico nazaj. Prenehal je misliti, da jo je našel pošten najditelj. Potem je prenehal celo misliti, da je denarnico izgubil. Pričel je sumiti. Na denar bo polagoma pozabil, sum bo pa na marsikomu, čeprav ga zasluži samo eden. P. S.: Če bodo te vrstice vzbudile v »najditelju« človeka in bo tovarišu L. vrnil dettar na kakršen koli način, je bil moj namen dosežen. Da bi se tako zgodilo! Z industrijo metalnih polizdelkov IMPOL iz Slovenske Bistrice pa so se domenili, da bodo podpisali pogodbo, da bo MEHANIKA izdelala 3000 kompletov okovja iz aluminija za okna in vrata, prav tako iz aluminija. Omeniti je še treba, da so začeli v trboveljski MEHANIKI izdelovati pred dnevi tudi enopolne instalacijske avtomate s termičnim ter elektromagnetnim varovanjem in' hišne električne zvonce. M. CELOVEČERNI NASTOP »VESELIH RUDARJEV« Lansko leto so na kulturno-zabav-ni reviji v Zagorju med ostalimi nastopili tudi »Veseli rudarji« iz Trbovelj. Sedaj deluje ta kulturna skupina že skoro leto dni v okviru Svobode Trbovlje II, ki ji pomaga s tem, da ji je nakupila nekaj novih instrumentov. Člani ekipe »Veseli rudarji« so nastopili že večkrat ob raznih prilikah, pridno so vadili in sedaj pripravili celovečeren nastop zabavnega glasbenega in pevskega značaja. Za smeh in zabavo bo na tej prireditvi poskrbel znani trboveljski humorist Tone Koren. Prireditev bo v soboto, 11. marca, v dvorani doma Svobode Trbovlje II s pričetkom ob 19.30. — S tem programom nameravajo »Veseli rudarji« pozneje gostovati tudi v trboveljskem Delavskem domu, nadalje v Svobodi Zasavje, v Zagorju in Hrastniku kakor tudi na Javorniku na Gorenjskem. Zaslužkarstvo ali kai! Tudi v Zasavju so pretekli teden vabili lepaki Lilijane in Zagorjane na zabavni Večer popevk, narodnih pesmi in humorja v izvedbi solistov RTV Beograd in Sarajevo. Razumljivo je, da je vladalo med prebivalci obeh mest precejšnje zanimanje za nastop gostov. Tako se je zadnji četrtek zbralo v dvorani na Stavbah precejšnje število Litijanov. Ob napovedani uri pa je prišlo le nekai nastopajočih. Ko so prireditelji vprašali liste, ki so bil v Litiji, kje so ostali, so jim odgovorili, da so se morali v Ljubljani verjetno izgubiti »jer je Lilija tako mali grad«. No, kljub čakanju preostali del gostov le ni prišel. Razumljivo je, da so bili gledalci v dvorani na Stavbah razočarani in so zatrjevali, da poslej ne bodo kar tako prišli v dvorano na Stavba. razpoložljiva sredstva. Ta služba naj bi razpolagala tudi z razmnoževalnim strojem, ki bi omogočil cenejše razmnoževanje skript in konceptov. Razni predlogi in misli, ki so Bile izrečene ob tej priliki, bodo vodstvu delavske univerze služili kot koristen napotek za nadaljnje delo. T. Poslopje Podjetja keramike in elektroporcelana na Izlakah nad Zagorjem bo dograjeno predvideno do letošnje jeseni Radijsko tekmovanje »Poslušaj in povej nam“ Spodrsljaj Trbovelj V soboto je bilo spet na vrsti radijsko tekmovanje »Poslušaj in povej nam«. Tokrat sta nastopili ekipi Trbovelj in Tržiča. Tekmovalci iz obeh mest so uspešno odgovorili na prvih osem vprašanj. Tržičani tudi na deveto vprašanje, Trboveljčanom je pa pri tem vprašanju spodrsnilo; pomanjkljivo so navedli naslov koncerta, ki ga je igral Ivan Turšič (namesto Koncerto picolo za fagot in godala so navedli le Koncerto picolo za fagot). PROGRAM DELAVSKE UNIVERZE TRBOVLJE V četrtek, 9. marca 1961 ob 18. uri v klubu Svobode Trbovlje II predavanje Toneta Bantana, kmetijskega referenta ObLO Trbovlje, o temi »PRAKTIČNI NASVETI ZA NAŠE VRTIČKARJE«. V nedeljo 12. marca 1961 ob 11. uri v osnovni šoli na Dobovcu predavanje Toneta Bantana o temi »SODOBNO SADJARSTVO«. V nedeljo 12. marca 1961 ob 16. uri v osnovni šoli v Čečah predavanje Maksa Černeta, načelnika za finance ObLO Trbovlje, o temi »AKTUALNI GOSPODARSKO -POLITIČNI PROBLEMI«. V tem tekmovanju so Tržičani osvojili 17 točk, Trboveljčani pa točko manj. V Tržiču bo zato priredila RTV Ljubljana celovečerni koncert narodne in zabavne glasbe, na katerega so Tržičani kar po radijskih valovih — povabili štiričlansko rudarsko družino. Trboveljčani so pa — prav tako po radijskih valovih — povabili Tržl-čane na povratni dvoboj prihodnje leto. (m) Novi sveti pri ObLO Trbovlje Dosedanje delo svetov občinskega ljudskega odbora Trbovlje je pokazalo, da so bili sveti prešte-vilčni. Do sedaj so imeli sveti najmanj 13 in največ 17 članov. Delo svetov je bilo večkrat ovirano, ker V LITIJI BODO CEPILI PSE PROTI STEKLINI Od 8. do 14. marca bodo na področju litijske občine cepili pse proti steklini. Razpored cepljenja je izobešen na krajevno običajen način na vsem področju litijske občine. Omeniti je treba le, da bo za zamudnike cepljenje psov v ambulanti na Grbinu 17. marca popoldan. Za cepljenje se • plača 300 din. Kdor ne bo pripeljal psa k cepljenju, bo kaznovan na podlagi odredbe o obveznem zaščitnem cepljenju psov. -a ; ■■ ■ m. -ž i J. ■ * , IiE""qp Godbeniki DPD Svoboda — Center si urejujejo na Trgu svobode v Trbovljah svoj godbeni dom. Z deli so morali za čas prenehati, iz stavbe namreč ni mogoče izseliti stranke, ker zanjo ni drugega stanovanja. Prav bi bilo, da se reši čimprej tudi to vprašanje, da bodo lahko godbeniki nadaljevali z deli Regres za prevoz Občinski ljudski .odbor Hrastnik je na zadnji skupni seji obeh zborov razpravljal o odobritdvi regresa za prevoz dijakov na relaciji Hrastnik—Trbovlje. Iz Hrastnika se namreč vozi v Trbovlje skupno 114 dijakov; od tega v Ekonomsko srednjo šolo 42, Gimnazijo 29, Industrijsko kovinarsko šolo 8, Industrijsko rudarsko šolo V Zagorje so v petek gostje pri šli. Njihov nastop je pa sprem-(i ljala vrsta spodrsljajev, ki vsekakor ne bi smeli biti lastni na-|i stopajočim iz RTV Beograd in(| Sarajevo. V Zagorju so domačini namreč že videli precej takih ali|i podobnih nastopov, ki pa so gotovo kvalitetnejši!. Zdi se nam, da nekaj ni bilo v(ismo ga vprašali, česa sc najbolj sporedu okrog teh priredb. Sploh si( Iminja iz svojih mladih dni, jc deje težko zamišljali, da se zgodi, da ne pride zadosti nastopajočih na prireditev, za katero so zahtevali 50.000 din. Kaže, da je bilo ozadje vsega zgolj zaslužkarstvo!.!izobilju tega ne morete predstavlja tudi7 . .4 • ..c----j— i.. j-!. (ali NA JSTARE JŠI ZAGORJAN Te dni je Jože Fabjan iz Zagor-bili|ija praznoval svoje enaindevetdeseto (ileto še vedno zdrav in čvrst. Ko I Ismo II min, |ljal, da ne bo nikdar pozabil kako ll težko je bilo včasih dobiti delo, za 11 služek pa je komaj zadostoval^ za ,1 prehrano. Vi, mladi, si v današnjem (l izobilju tega ne mor Verjetno bi bilo zanimivo ludisti. Jože ima za sabo sedem let dela vedeli, če RTV Beograd ve }a pri* občinskem ljudstoem odboru, Trbovlje. OBVESTILO Avto-moto društvo Trbovlje bo priredilo amaterski tečaj za motoma vozila A in B kategorije. Priglasitve sprejema v društveni pisarni AMD Trbovlje med uradnimi urami. Priglasite se takoj, ker je število tečajnikov zaradi prostora omejeno. AMD Trbovlje ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame in tašče PAVLE KRANER, gostilničarke s Kleka, izrekamo vsem prijateljem in znancem, zlasti pa sosedom, ki ste ji v najtežjih urah stali ob strani, jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko cvetja in vencev, nad skrene jšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Komoroskyju, godbi na pihala Svoboda-Center, pevcem »Zarja« in PGD Klek. Trbovlje, Hrastnik, dne 6. marca 1961 Žalujoči družini: Kraner in Rajšek Smučarsko tekmovanje trboveljskih pionirjev na Kumu IVO HRIBOVŠEK: #3 Šahovski maraton • K ec u t- fe OD £ o 1» ta % ta) O O) *■» Q O O o Q fe t« M ec «! S a sta stari Valižan in Douglasova vdova povedala vso Tomovo zgodbo. Huck je prav ^ tako povedal Tomu svojo dogodivščino, kako je zasledoval tolovaja in kako so šli stari Valižan in njegova sinova nad nju. — — Huck Je že obupal nad tem, da bi kdaj lašla zaklad. Tom Je pa odločno dejal: Huck, zaklad Je v jami!« Huckove oči w te tedaj zasvetile 54. - Ni mogel verjeti Tomovim besedam. Ta pa Je kar nadaljeval: »Ali pojdeš z menoj in mi pomagaš spraviti zaklad na svetlo?« — »Seveda bom, če je na takem kraja, da bova našla pot in se ne bova izgubila!« - »Huck. to lahko storiva brez najmanjše nevarnosti!« — »Imenitno! Toda kaj misliš z denarjem?« — Umolknila sta, kajti nista bila še čisto gotova, da ga bosta sploh našla. »Kar pojdiva, Tom!« Je dejal Huck 55. Malo čez opoldne sta si dečka sposodila čoln in se takoj odpravila na pot. S seboj sta Imela nekaj kruha in mesa, svoji pipi. nekaj malih vreč in nekaj klobčičev vrvic od zmaja. Tom je veslal in ko sta bila še kak kilometer oddaljena od jame. je dejal: »Kot vidiš, je vsa obala na videz enaka. Toda, Huck, ali vidiš tisto belino, kjer se je nekoč najbrž udrla zemlja? Vidiš, to Je moje znamenje!« — In zavila sta k breg« 56. — Tom je ponosno zavil ▼ gosto grmovje in rekel: »Poglej! Ali ni to najbolj skrita luknja v naši deželi? Toda molčati moraš! Spustila se bova vanjo in po- > iskala zaklad!« — Govorila sta samo šepetaj«, kajti tišina in tema v jami Ju je težila. Prodirala sta, dokler nista v drugem rovu našla Tomove razpoke. Sveče so pokazale, da tam ni bilo prepada, ampak samo strma ilovnata stena. Tom Je šepnil Hueku: »Poglej, kolikor moreš daleč oholi wwhl AH vidiš tun u od veHH skali ZANIMIVOSTI - FILM - ROMAN Identifikacija novorojenčkov Marsikakšna družinska tragedija je že nastala, ker so materi v porodnišnici zamenjali otroka. — Kljub vsem sodobnim načinom identifikacije se to še vedno dogaja. V zagrebški porodnišnici pa so prišli na zanimivo zamisel: vsakemu novorojenčku takoj po rojstvu odtisnejo njegovo stopalo. Na ta način so lahko pred nedavnim odkrili tudi zločin mlade matere, ki je zavrgla svojega otroka. Odnesla ga je na podstrešje neke hiše v središču mesta, kjer je otrok izhiral in umrl. Zločin so odkrili v slabih 24 urah. Pričakujejo, da bodo takšen način identifikacije novorojenčkov osvojile tudi druge porodnišnice. ZDRAVLJENJE S ČISTIM ZRAKOM Bolnike, ki imajo bronhitis, astmo ali kako drugo bolezen dihalnih organov, bodo poskusno zdravili v manchestrski bolnišnici s popolnoma čistim zrakom, ki ga bo preskrbovala posebna naprava. Dr. Luxton poudarja, da bo poskus zelo zanimiv, zlasti zato, ker je Manchester mesto z industrijsko zelo zastrupljenim zrakom. Gre za to, ali se bolniki z bronhitisom bolje zdravijo v popolnoma čistem zraku, in kaj bo z ljudmi, ki jih bodo spet pustili v zasmrajeni, oziroma zastrupljeni mestni zrak. Kleopatra Je pisala francosko pismo? V Franciji je prišla na dan najbolj falsifikatorska afera, ki je spravljala ljudi po vsem svetu v buren smeh. Tokrat ni šlo za ponarejevanje umetnin, slik ali kipov. Niti ni vprašanje ponarejanja denarja, redkih znamk, osebnih papirjev, diplom ali po- INOZEMSKA VOZILA ZA JUGOSLOVANSKA TRANSPORTNA PODJETJA Jugoslovanska transportna podjetja bodo v letošnjem letu dobila številna vozila inozemske proizvodnje. Na osnovi sporazuma iz leta 1956 bodo iz Madžarske uvozili T7 tovornih vozil z nosilnostjo po 4,5 tone in z napravami za avtomatično iztovarjanje blaga ter 15 traktorjev in remorjev iste nosilnosti. Predviden je tudi uvoz 200 kamionov znamke »Chapel« — nosilnosti 4,5 tone. Nadalje bodo jugoslovanska podjetja dobila približno 100 tovornih avtomobilov Škoda« z jakostjo 160 HP in z nosilnostjo 8,5 tone, v pripravi pa je dogovor za uvoz 300 tovornih vozil vrste »Saurer« z nosilnostjo 7,31. dobnega. Navsezadnje ne gre niti za pravo ponarejanje, kajti če nekdo ponareja, mora nekje obstojati original. Da najprej predstavimo ponarejevalca. To je preprost sodndjski pisar Virin Likaš. Možakar ima izreden smisel za rokopise. Ni bilo podpisa, ki bi ga Virin Likaš ne ponaredil. Ta svoj talent sicer sodni uslužbenec ni izrabljal v uradne svrhe, da bi na primer ponarejal podpise na uradne listine. mill!n!ni!!in!ll!li!!l!l!l!in!!llllll!l!inilimililltlllllllinillllllllllllll!i!llll!lllli:i!n!ll!lll!!!ll!llllll!!!i:ilUllUlllllUlllliill!lllililBII!f 120 LET IREVOIUCIIEI Nepozabni Lojze Hohkraut ss Ob 20-letnici revolucije se spominjamo s spoštovanjem g in ljubeznijo tudi naših najboljših borcev v Zasavju, ki so dali fjj svoje življenje za našo svobodo. Tak prvoborec je bil naš = nepozabni LOJZE HOHKRAUT, ki je lahko vsem komuni- S tom in aktivistom naših revirjev svetel vzgled. Lojze Hohkraut a sodi med zaletne borce za svobodo slovenskega delovnega g ljudstva. Njegovo ime je neločljivo povezano z borbo revir- g skega proletariata za njegove pravice. * g Lojze Hohkraut je kot sin rudarja že v svojih mladih g letih okusil vso grenkobo izkoriščanega delavskega ^razreda. e V družini je bilo šest otrok. Komaj 12 let star je šel služit p za pastirja, da si sam zasluži kruh. Gospodar, pri katerem je § služil, mu je dajal samo hrano in obleko. Delal je pod naj- || težjimi pogoji. Ko je bil star 16 let, se je šel učit za kovača. = V Komunistično partijo je vstopil v revirju med prvimi. g Po prvi svetovni vojni je delal pri ustanovitvi KPJ z Mihom g Marinkom, Lidijo Šentjurčevo, s pokojnim Salamonom in g Tončko Čečevo ter drugimi. Leta 1930 je bil sekretar SKOJ. g V času največje gospodarske krize je odšel tudi on z osta- g Umi iskat kruha v tujino. Sodeloval je uspešno pri vseh stav- g kah. Leta 1934 je zapustil revirje in odšel v Rusijo. Vrnil se M je leta 1933 in aktivno sodeloval v nadaljnH borbi delovnega g razreda. Na zgodovinskem ustanovnem kongresu KPJ na g Čebinah nad Trbovljami je zastopal revirje kot delegat. Lojze g Hohkraut je bil večkrat preganjan in zaprt. Leta 1940 je bil g ponovno v ječi in interniran v Bilečah. Leta 1941 je bil med g prvimi uporniki proti okupatorju. Pod Zasavsko goro so ustanovili prvi revirski bataljon, g ki se je uspešno boril proti okupatorju. Kot drugod po Slo- S veniji, so tudi tukaj imeli svoje prste vmes razni izdajalci g in Lojze Hohkraut je padel na Cvetežu pod Zasavsko goro. g S svojimi tovariši ie imel dogovorjen sestanek za neko akcijo e in izvršitev nadaljnjih nalog, toda bil je izdan. Iz cerkve S ga je zadel rafal v levo nogo. S težavo se je zavlekel na bliž- E njo njivo, toda izdala ga je sled, da so ga sovražniki našli. 1 V zadnjem trenutku je Lojze Hohkraut zažgal vse svoje pa- j§ pirje in se sam ustrelil v glavo. ^ Padel je častno. Fašisti niso našli pri njem ničesar, kar bi jim moglo koristiti. Dobili so samo mrtvega heroja, ki je |g storil častno smrt za svojo domovino. Lotil se je drugačnega posla V Franciji se je začela prava era odkritij rokopisov, zasebnih in ljubezenskih pisem raznih uglednih zgodovinskih osebnosti. Ta pisma so se, kljub redkosti, mogla kupiti za razmeroma nizko ceno. Krožila so pasma Moliera, Shakespeara, Napoleona, Ludvika XIV., Robespiera in drugih. Med kupci so Bile veličine iz aristokratskih krogov in kar je še bolj čudno, učenjaških krogov. Ko pa so naposled odkrili, da Napoleonovo pismo, ki ga je hranila državna knjižnica, ni nič drugega kot Virin Likasova falsifikacija, so se na sodišču oglasili še drugi. Med temi univerzitetnimi profesorji z ljubezenskimi pismi zadnje egipčanske kraljice Kleopatre, naslovljenimi na Cezarja in Antonia. Ves svet se je do solz nasmejal. V času Kleopatre še o pristni francoščini ni bilo niti sledu. JUTRANJI POZDRAV Mladi Danile Bantan iz Zagorja pod planiško velikanko IZ MAKEDONIJE ZA URUGVAJ Skopsko podjetje »Avtomakedo-nija« je te dni prodalo neki tvrdki v Urugvaj 400 avtomobilov »Zastava 600« za 350.000 dolarjev. — Urugvajska firma je sporočila, da bo kupila v Jugoslaviji še druge avtomobile. »Avtomakedpnija« je prodala tudi 20 velikih avtobusov v Turčijo. Izdelala jih je tovarna v Priboju. S filmskega sveta VUKOTICEV »PICCOLO« MED NAJBOLJŠIMI Društvo za filmsko in televizijsko umetnost v Londonu je objavilo najboljše filme in igralce, ki so jih gledalci videli na britanskih filmskih platnih in televizijskih zaslonih. V kategoriji risanih filmov so proglasili za najboljše ameriški film »The Interviesv« Ernesta Pin-toffa, jugoslovanski film »Piccolo« Dušana Vukotiča in kanadski film »Universe«. Znanost in tehnika NOVI TELEVIZORJI V Leningradu je neka tovarna začela s serijsko proizvodnjo televizorjev vrste »Volga«. Novi televizor lahko istočasno sprejema oddaje preko 12 kanalov, reguliranje slike in zvoka pa je avtomatično. NAPRAVA ZA ZAUPNE RAZGOVORE Strokovnjaki nekega podjetja v ameriškem mestu Mincapolis so izdelali aparat, ki izgovorjene besede spreminja v infrardeče žarke in jih nato oddaja. Ročni model takega aparata oddaja žarke na razdaljo skoraj 6 km, radius večjega aparata pa je okrog 35 km. Menijo, da bo ročni aparat služil predvsem za vojsko in policijo. Seveda bo lahko oddajane znake sprejemal in razumel samo tisti, ki bo imel za to ustrezno pripravo. RADIOIZOTOPI V TEKSTILNI INDUSTRIJI Včasih so nadzirali pravilnost tkanja z očesom, ko se )C pa hitrost strojev povečala, je delo prevzela foto celica. Ker pa ima tudi fotoelektrična naprava določene pomanjkljivosti, so iskali boljše rešitve. Pred nedavnim so v Angliji izdelali in uspešno preizkusili aparat, katerega »srce« je majhna količina izotopa, ki izžareva žarke beta. Brž ko se vzorec na stroju »pokvari«, aparat po elektronskem mostu sproži mehanizeip, ki niti votka in zasnove spet naravna. STAROST INDONEZIJSKE KULTURE Neka arheološka ekipa v Indoneziji je na zahodni Javi odkrila dobro ohranjeno piramido, katere starost je ocenjena na 3000 let. Po mišljenju znanstvenikov ta najdba potrjuje tezo, po kateri je Indonezija imela visoko razvito kulturo še preden je v deželo prodrl val hin-duške kulture, kar hi pomenilo, da je avtohtona indijska kultura starejša, kot so do nedavnega menili. Znani indonezijski arheolog Uka Čandrasmamita meni, da izvira piramida s stopniščem verjetno iz me-galitske dobe. DOZIMETRI JUGOSLOVANSKE PROIZVODNJE Tovarna precizne mehanike »Vlado Bagat« bo letos dala na tržišče prve serije žepnih merilcev radioaktivnega žarčenja, ki so znani pod imenom dozimetri. Ti instrumenti bodo posebno koristni za zdravstvene ustanove, znanstvene institute in laboratorije. Tovarna »Vlado Bagat« je izdelala prototip prvega jugoslovanskega blisk aparata za fotografska snemanja v slabo razsvetljenih prostorih. »X-25« PRODAN V 30 DEŽEL Ljubljansko podjetje »Triglav-film« je prodalo prvi domači slovenski vohunski film »X-25« v 30 držav. Med drugimi so odkupile ta film Poljska, Francija, Tunis, Maroko, Mavretanija, Belgija, Nizozemska, Švedska, Finska, ZAR, Etiopija in Izrael. VEČER JUGOSLOVANSKIH RISANK V TURINU »Zagreb-film« je te dni dobil povabilo »Prijateljev kratkega filma« iz Turina, naj jim omogoči organizacijo filmskega večera, posvečenega jugoslovanskemu risanemu filmu. To turinsko društvo redno prireja preglede posameznih nacionalnih programov in je doslej že prikazalo Češkoslovaške risanke, kratke filme s Kube, pregled ustvarja- nja Normana McLarena, najnorejše poljske filme itd. BABIČ IN POGAČIC ZA »JADRAN-FILM« Zagrebško producentsko podjetje »Jadran-film« je tik pred zaključkom pogajanj z režiserjema Jožetom Babičem in Vladimirom Poga-čičem za snemanje dveh novih filmov. Po vseh znakih sodeč bosta oba najvidnejša jugoslovanska režiserja začela z delom še letošnje leto. Tema filmov bo aktualna. »VIKINGI IN KURDI« Aprila in maja bodo snemali r bližini Poreča in Pirana italijanski film »Vikingi in Kurdi«. Producent filma je Baraar Cinematografi-ja iz Rima, Filmservis pa bo nudil snemalcem svoje usluge. Številne porušene zgradbe - Ljudje so skakali skozi okna Preteklo nedeljo je bilo v južni Japonski več močnih potresov. V Kagashhmi, najjužnejšem mestu Japonske, je bila ena oseba ubita, dve pa teže poškodovani. V mestu Mijazaki, id leži vzhodno od Kagoshime, so bile težko po- JUGOSLOVANSKI UVOZ IZ AFRIŠKIH DRŽAV Lani je Jugoslavija uvozila iz afriških držav blaga v vrednosti 15,6 milijarde dinarjev. Leta 1955 je znašal ta uvoz 2,3 milijarde, leta 1959 pa okoli 6 milijard din. Največji je bil uvoz iz držav Severne Afrike, ki so v skupnem jugoslovanskem uvozu Iz Afrike udeležene z 80 odstotki. Na prvem mestu je Egipt z 10,8 milijarde. Egipt Izvaža v glavnem bombaž In bombažno predivo. škodovane štiri osebe, šest zgradb je bilo popolnoma porušenih, 98 pa težko poškodovanih. Tudi železniške proge, ki vodijo skozi to področje, so bile zaradi potresa neprevozne. Žrtve so povečini ljudje, ki so zbujeni iz spanja, v paniki skakali iz stanovanj skozi okna na cesto. Mesto Mijazaki, kjer je bilo poškodovanih največ zgradb, šteje blizu 10.000 prebivalcev. Mama vsa preplašena telefonira očku: »Nekaj strašnega se je zgodilo. Mala je pogoltnila tvoje nalivno pero. K zdravniku tečem.« »Pomiri se,« ji odgovarja mož, »saj imam še eno, v levem predalu pisalne mizo ga najdeš, če ga potrebuješ!« Ina Ritter: Gospa se je nasmehnila svojemu sinu. »Si zelo žalosten, RUdiger?« ga je tiho vprašala in z očmi pokazala na pismp, ki Je ležalo na mizi. Mladi mož Je skomignil z rameni. »Seveda ne bi mogel trditi, da se te razlastitve veselim, na drugi strani je pa spet res, da gre za zemljo, ki je nihče ne obdelava. Mogoče bo zemlja prinesla srečo drugim ljudem in jim dala nov dom.« Gospa Felicita Je začutila, da so se Ji orosile »čl. »Ponosna sem nate.« mu je rekla nekam sramežljivo in odšla iz sobe. preden Je mogel njen sin le kaj reči. Tiho, vase zaprto, je mladi mož pogledal za materjo. Bil je eden Izmed tistih ljudi, ki ne razodevajo svojih čustev drugim, toda tokrat mu Je bilo pri srcu. kot da ga je nekdo odlikoval s kakšnim redom. Očeta je spoštoval in občudoval - svojo mater je pa ljubil. Polkovniku ni prišlo na um. da bi tempo svoje dirke ublažil, ko je s konji prispel do ozke, večkrat zavite vaške ceste. Ko je vozil, je edino s pokanjem svojega biča svaril srečujoče ljudi. Vsi so vedeli, kaj pomeni to žvižganje biča. -Ljudje so le hiteli, da svoje otroke naženejo s ceste, sami so se pa pred njim umikali v svoje hiše. Zc Je bil s svojim vozom izven vasi, kajti domačija občinskega predstojnika Je stala nekaj sto metrov dalje, prav tam, kjer se je cesta nadaljevala v ravni črti proti severu. Zemlja, ki je ležala na desni strani ceste, jc bi. a njegova. Bil je to pust, neobdelan svet z močvirnimi travniki, nizkim grmovjem In okrneliml vr- Potkovuik ni nikdar mislil na to, da bi ta svet obdelal in ga napravil rodovitnega. »Nikjer ni tako lepega lova na divje gosi kot tukaj,« je ob neki ->riliki ošabno dejal občinskemu predstojniku, ko ga Jc ta opozoril, da je zemlje škoda. »Ni mi treba, da bi vsak kvadratni meter obdelal, tudi brez tega lahko shajam.« Bil Je to ravninski svet, v ozadju sc je pa začenjal gozd, ki je bil tudi njegov. Polkovnik je s stisnjenimi očmi gledal po tej zemlji, kajti na svoje posestvo je bil ponosen. »Hm,« je zamomljal. Tam pred gozdom so stali tuji vozovi. Videl je, kako se je dira vzdigoval proti nebu, zdelo se mu Je celo, da lahko razločuje ljudi, ki so tekali med odprtimi vozovi sem in tja. Na njegovem svetu, he da b< ga kdo prej vprašal! Bil je prav lake volje,” da pove tem potepuhom svoje mnenje. Gozd se je naglo približeval. Polkovnik je zaobrnil vprežnega konja z ostro kretnjo, da jc voz zavil na ozko. Izvoženo poljsko pot. Globoke zarese koles vozov so bile še tamkaj, kjer že vrsto let ni vozil noben voznik po njegovem naročilu. »Prokieia sodrga!« je rekel sam pri sebi. Sedem ali voz Je stalo tamkaj, konji, nekaj goved in volov, da celo nekaj kokoši jc tekalo po zagrajenem pašniku. Se preden se Jc njegov voz ustavil, je Adrian Hdlsen skočil z njega in nekako okorno odkorakal proti tujcem, ki so, ko se Jim je približal, obrnili svoje glave proti njemu In ga nekam plašno gledali. Polkovnik jc že odpri usta, da bi začel robantiti nad tujimi ljudmi, ko mu je prišel nasproti občinski predstojnik Maks Stcffen in se mu široko režal v obraz. Kmet je bil dobrodušen človek, zajetne postave. Ker Je bil majhen, ga Je narava zato odškodovala s precejšnjo obilnostjo života. Njegove oči so v obrazu, okroglem kakor luna, veselo mežikale. »Kakšna čast, da ste nas obiskali, gospod baron,« ga je pozdravil in se mu pretirano globoko priklonih Adrian je še enkrat zajel sapo. Imel Je namreč razvit čut za ironijo In Maks Stcffen ga Je tokrat s svojo karikirano ponižnostjo zadel na najobčutljivejšem mestu. »Kaj to pomeni? Proč s temi ljudmi, tu Jc moj svet, kjer nimajo ničesar iskati. Poslal bom po policijo!« Stcffen se Je pričel prisiljeno smejati. »Ni potrebno, gospod polkovnik, ta je že tu.« S svojim debelim kazalcem je pokazal na svoje prsi. Adrian jc z roko potegnil po čelu, kajti le s težavo se je še krotil. »Steffcn, kakšni ljudje so to? Poskrbite, da izginejo od tod!« Tedaj se je neko dekle izločilo iz gruče slabo oblečenih ljudi In pristopilo bliže. Na sebi Je nosila neki stari vojaški plašč, ki sta mu vreme in veter vzela že vso barvo. Bil je zanjo prevelik in Ji je segal skoro do iai. »Nismo vedeli, kje naj sc ustavimo s svojo revščino,« je rekla- , Adrian jc nevoljno obrnil glavo proti njej. »Kdo ste in kaj hočete?« sc je ostro zadrl nad dekletom. »Prihajamo z ... vzhoda ... Gospod Steffcn nam je rekel, da smemo ostati tukaj. Vlada nam bo dodelila zemljo...« Obraz možn jc postal ob ieh besedah strašno rdeč in roke so sc mu začele tresti od razburjenja. »Roparji ste!« je zarjui. »Da. roparji! To jc moja zemlja, razumete? Moja Je! Glejte, da izginete od lod, ne maram vas več videti tukaj. Takoj se poberite!« Obraz Maksa Stcffena Je tedaj postal resen. - »Žal mi je, gospod baron, molile sc. Ti ljudje nimajo nikjer svojega doma in nek*e morajo ostail. Sam sem govori! o stvari z okrajnim načelnikom. Odredil je, da smejo ljudje za zdaj ostati pri nas. Razlastitveni postopek je v teku in mislim, da boste že v nekaj dneh prejeli obvestilo, da. ..« Ilfliscnov obraz Je pestri tedaj lak, kot do ga ho zdaj zdaj zadrla kap. Svoj bič Jc držal v obeh rokah in ga tako močno upognil, da se Je zlomil. Z odsotnimi, praznimi očmi jc mož pogledal na oba dela zlomljenega biča. »Tako,« Je dejal z mirnostjo, ki sc ni skladala z njegovim temperamentom. »Tako torej stoje tukaj te stvari, da nimam več kaj reči, da sem v lastni deželi, na svojem svetu poslal. človek brez pravic. No. imenitna vlada ste, to montm že reči!« Vzdignil je glavo in pogledal dekle, ki je nekaj metrov od njega stala vzravnana. »Torej tukaj hočete ostati, se pri nas enostavno vgnezditi? Roparji ste, roparji!« Vrgel Jc zlomljen bič ob tla, sc obrnil in s težkim! koraki odšel. Okorno se jc povzpel na kozla svojega voza, odvil zavore in se mnogo počasneje odpeljal, kot jc prlšc! semkaj. Konja sta šla sedaj v trr.bu in glavo stresala gor in dol. Videti jc bilo, da jima manjka trde. čvrste roke gospodarja. Polkovnik je grdo gleda! na konja. Že živali smejo zdaj počenjati, kar hočejo. ,Ce bi le še Imel svoj bič, tedaj bi vama že pokazal!’ si jc mislil. Toda njegov bič Je ostal zlomljen pr! tistih vozeh in Maks Stefien ga je pohodil v mehki zemlji, preden je stopil k tihemu dekletu, pred katerem se je ustavil. »Njegov svet Jc to, gospodična TcnnkUten. Ni hotel dati zemlje, toda prisilili smo g:s. rušil svet je to. vendar še kar uporaben, samo prav Jc treba z njim ravnali.« »Sovraži nas « jc rekio dekle tiho, .skoraj obu-rano. »Saj zemlje vendar ne potrebuje, gospod Steffcn. Zrkel nas sovraži?« »On sovraži vsakogar, gospodična. »NI človek, kot r.mo ml; živi v dva setom stoletju, spada pa v sedemnajstega. Baron Hiilsen pozablja, da je doba fevdalizma minila.« • »Tn io naj perfinne naša domovina?« Je mislilo dekle ter pogledalo ta neprijazen svet. »8 sovraštvom r.o nas sprejeli. Toda nič ne pomaga, nobene iz.blre nimr.mo. r.ekje moramo končno ostati.« »Be kaj potrebujete, gospodična TcnnkUten?« J« vprašal občinski predstojnik prijazno. Dekle je hvaležno odkimalo. »Pomagali si bomo, dokler... ne bomo Imeli v rokah uradne odločbe. Folcm bomo začeli delali .L .« »Hrabro dekle,« sl je mislil Stcffen z občudovanjem. Minila je še In vendar jo vsi ubogajo. Celo stari hlapci obručajo nanjo 'n Jo vprašujejo • vsem za svet. (Dalje prihodnjič)