KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI Mojca Ramšak V____V u MOGOČE BOM SPET PRIŠLA NA KOROŠKO... MOGOČE" Govorljivost koroškega dnevnic arskega opusa Marije Makarovič I inevniški zapisi Marija Makarovič. objavljeni v celovški reviji Družina in dom, so naslovljeni Ob narodopisni.*]n raziskovanju Sel, Zapisi so nastajali ob zbiranji! gradivu v Selah \ Rožu na avstrijskem Koroškem za njuno monografijo Sele in Sulani. ki je izšla pri Mohorievi Naložbi v j^elovcu (eta 199 i, izdala pa jo je Krščanska kulturna zveza oziroma Inštitut Narodopisnega društva I ¡lian Jarnik I Jnuvniški zapisi predslavliato koščku iz dnevnika, ki je v rokopisni obliki vodni od leta I9B3 do 19KK Mikroeinološka monografija oSeiah pa je naslajala skoraj deset let, od jeseni leta 198.3. M d karov i če vo so ppleg stiokovnih vodili tudi osebni nagibi, saj je že v študentskih letih od leta 1931 do 19S2 zbirala v Podjufii podatku za diplomsko nalogo o ljudskem pesništvu in pripovedništvu ter o ljudski medicini. Iz tega študentskega obdobja, natančneje od 13. avgusta do 23 septembra 19^2, pa datirata dva zvezka njenih prvih koroških dnevnikov, podpisana še z Jagodic. ki so nastajali, ko je skupina študentov pod vodstvom študenta etnologije Jerneja .SuStcršiča in s pomočjo Slovenske prosvetne zveze iz Celovca zbirala gradivo v Zilji in \ 1'odjuni. s študentsko energijo in humorjem navihano opisuje delovne razmere, drobne pripetljaje z možmi postave, gostitelje, ki so študente vzeli pod streho in skrbeli za vsebino njihovih želodcev, povratne usluge pripovedovalcem, hkrati pa na svoj način komentira tedanje slovensko vprašanje na Koroškem. Študentski dnevnik se resda konča septembra 1932, toda sledi zapis z dne 27. m 28 marca 1984, ko je Makarovičev a v okviru ^'lobaških kulturnih dni v Tinjah razmišljala, da bo mogoče spet prišla na Koroško, da bi napisala monografijo ene od koroških vasi, NA IIITRO O TERENSKIH DNEVNIKIH KOI SEKUNDARNIH V1KIH V ETNOLOŠKI PRAKSI Z zornega kola metodike je etnologov dnevnik le oblika le renskih zapiskov Russell Bernard je npr. razdelil terenske zapiske na štiri vrste: na čvekanje aH hitre zabeležke. to so pravzaprav v naglici napisane M i ¿jene misli, ki nam kasneje, pri urejanju gradiva, pomagajo, tla na jutro obnovimo snov in se lažje spomnimo; na osebni dneimih raziskovalca; - na t.i ladijski dneruik urnik v obliki tabele, v katerega v pisujeiuo načrtiivano in opravljeno delo; ter na terenske zajnske. kjer loči zapiske o tehnikah metodi in m ei odo logi j i (pomembni so v fazi prilagajanja terenu), -deskriptivne zapiske (nastanejo ha podlagi opazovanja in poslušania in prevladujejo v etnološki praksi) in - analitične zapiske (podlaga za nadaljnje objave, vanje zapisujemo ideje o organizaciji preučevane kul-lurc) (prim. Bernard 1994 181-191) Značilno za terenski dueruik je, da ne nastaja samo na podlagi opazovanja, ampak ju bolj oseben. Vanj beležimo svoje vtise, šu posebej kadar teren postane tuzavncjši Terenski dnevnik je nujno potreben, saj pomaga premagati osamljenost, strah in druge emocionalne viške in padce, ki pospešujejo ali otežkočajo terensko delo. Etnološki dnevniki poročajo o počutju in odnosih, o kratkih stikih s pripovedovalci ali o navdušenosti nad njimi Kasneje, pri analizi podatkov, dnevnik postane pomemben dokument, ki pomaga interpretirati terenske zapiske. Dnevnik naj bo v času raziskave le un in naj bo ločen od drugih terenskih Zapiskov. V etnologiji sta najbolj znana predvsem dnevnika Bronis-lavva Malinowskega in Prauza B6asa , ki su jih pisala svojima zaročenkama (prim. Bernard 1991: I82-I8i), Izum modernih terenskih metod pripada Bron is lami Mali-novvskemu in sega v čas, ki ga je preživel na Trobriand.škili otokih v letih 1913-16 in 1917-18. Malinowski ju iskreno pisal o svojih terenskih metodih, toda posthmnna izdaja njegovih terenskih dnevnikov (,-1 Diary in the Strict Sense of Term) daje initmnujši vpogled v njegove izkušnje na Trobriandskih otokih kot njegova disertacija o metodi Dnevniki prinašajo ^oernikllciljiniiiske^/ije hi I objavljen /xxJ ¡utvaram A Diary in lite Sirili Sense of the Term Harcourt, Brace & Wot iti, i\'eu> 1 brk 196 7 ! Oteg icH,a iim-i niha /al/ko r lorrstnti literaturo itrrslniin še pisma ItJt'Ji'iri fen l ¿/sle \lasso)i, ki slu si jih pisala Od leta l<)l(> t Jo njene siniti hip i') o Zbrala, uredila m komentirala /ili /<■ iijiuiu hči Helena Wayne, ohjarljenu [ki so i dveh knjigah - Tite Story ufuMarriage, the letters of lironlsluir Ma/lnoieski umi lilsie Musson Vol. t IVIU-JO. t nI. J JVJ0-J5. Hoiitled^e. London /99.5. Toi-radiiv pokaže luhiiDirshefiu. iilemel/ilelja imxlcrnc terenske metodi> še r udnosn iio drngih kole^or. študentov, prijateljev m žene. (■"le D.. Ihe Value of a Person Lies in his Herzeuhlftfimg■ /'rain Boas Bujfin Island Mler-diaiy, IHKi-tNtsi l (, U Sucking /r 'III I, ohsencrs i)t>serreil i nii vrsil v of Wisconsin Press, Madison I9&A sir /J-TJ. 34 GLASNIK SED 36/1996, št, i KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI njegova osebna piizadevanja na terenu. hkrati pa še njegove vsestranske in občudovanja vredne napore. Malinowski je videl pomen osebnega dnevnika terenskega raziskovalca v vlogi varnostnega ventila, ki kanalizira osel me skrbi in čustva etnograia proč od njegovih znanstvenih zapiskov. Njegovi dnevniki govorijo o zasebnem življenju terenskega raziskovalka in prikazujejo Malinowskega, kako se bori z dolgočasjem, skrbjo za zdravje, seksualne i deprivacijo, < osamljenostjo,. Dnevniki vsebujejo tudi izbruhe vznemirjenja^ naperjenega proti TrObnUiidcem, ( klknvajo. da ni dosegel tiste ločil ve ud evropskih stikov, ki jo je priporočal. Nadvse pa ilustrirajo, kako težko in kreativno je delal, izražajo pa tudi očitno prizadevanje za čim večjo dokumentarnostjo (Kupci 199t J3-15) Malin*>wskt je \ zveži s svojimi dnevniki zapisal, da je pri metoda h opazovanja in beleženja dejanskega življenja in tipičnega obnašanja v terenskem raziskovanju osebno vi denje opazovalca nedvomno izrazitejše kakor pri zbiranju že izkristaliziranih etnografskih podatkov. Toda t Itd i pri tem mora biti glavno vik1 ilfj dopustiti dejstvom, efa govorijo zase. Ce pri vsakodnevnem obiskovanju vasi opazirfib, kako se venomer ponavljajo določeni manjši dogodki, karakterisiični načini uživanja hrane, pogovori, opravljanje del, jih je potrebno takoj zabeležili. 1'rav tako je pomembno, da z zbiranjem ni beleženjem vtisov začnemo že na začetki) raziskave, žiiio ker lahko nekatere manjše ncobičajnosii. ki impresioniraju. dokler so nove. prenehamo opažali ko postanejo znane medlem k< > druge lahko opazimo šele z bol|šim poznavanjem lokalnih razmer. Etnografski dnevnik, sistematično voden med delom, bi moral biti idealno orodje za tu v rsto raziskovanju. Ce etnograf hkrati z normalnim in tipičnim pazljivo beleži blažja in močnejša odstopanja od tega toka. bo zmogel določiti skrajnosti, med katerimi se giblje tisto, kar je normalno (prim. Malinowski 1979: 19). Rol^ert ( i .Minnich je o svv. Ta antropološki 'tekst" je poleni podlaga za pogovore s samim seboj, v katerih določim nadaljnja opazovanja in zarišem tolmačenja (Minnich 1^93: 28). Poleg dnevnikov , ki jih pišejo etnologi, lahko kol vir Uporabljamo mdi dnevnike naših pripovedovalcev . Marija Makarovič je tU orala ledino med slovenskimi etnologi, saj je oh vsakokratnih daljših terenih enostavno poprosila kakšnega domačina, da je pisal gospodarski dnevnik (npr. Strojna in Si rt ¡/i i uc i. Razmerje vasČanov Zqkla do tlohi in pokln a -tedenski dnevnik'. Razmerje raščanov Kostanja d» dela m pokliccl, Delovni dneupih kmetovalca Danijela P/uiiiutti z Lihnc, Predan i d in Prédira/ci, Sele in Selani...). 'li dokumenti, še posebej pa osebni dnevniki, reflektirajo interese in pričakovanja njihovih avtorjev in |ih ne glede na lo, da so le delni in drugotni vir, ne sinemo izključiti iz raziskave, sjj prinašajo pudalke o specifičnih načinih vedenja in o družabnih navadah v družini, tako pri delu kot pri praznovanju Napak je domnevati, via so ustni viri bolj "avtentični ali bolj "spontani" kol pa pisni. Seveda pa je njihovo znanstveno vrednotenje težavnejše in lahko zapelje na Številne stranpoti OKVIR KOROŠKIH DNEVNIŠKIH / VPISOV MARIJE MAKAROVIČ Najprej: komu in zakaj je namenjena analiza koroških dnevnikov Marije Makarovič? Etnologom, jasno. In zakaj? Morda zaradi razmišljanja o tistih nemerljiv ih stvareh. katerih opisa ni mogoče spraviti v tabelo in graf 1er številke, ker jih je mogoče samo opisati, l'a še to ne povsem. tCelotna človeška - etnologova - izkušnja doživljanja terena pa ni zanemarljiva pri interpretiranju zbranega gradiva Etnolog je v procesu in terpretaeije le vrsta orodja. Zato la kvalitativna analiza dnevnikov, ki poskuša luščiti plasti senzihiliifej perceptïje in intenzivnega dojemanja v se dO avtoričine posebne dojem Ijivpsii za kulturne pojave in dogajanja, dodamo inspirirana s preverj.ujočo fantazijo avtorice. Tudi v še lako subjektivnih dnevniških zapisih pa je mogoče izluščili neke miselne v zor i, e. I porabljena inet< >da pri seciran ju študentskih rokopisnih dnevniških zapisov je ponazarjanje in vračanje h kontekstu njenega terenskega tlela ob smiselni vsebinski razlagi okoliščin. pri analizi kasnejših, objavljenih dnevnikov pa dajem v eč poudarka vsebinskemu vidiku. Dnevniški zapiši Marije Makarovič, objavljeni v celovški re viji Družina in dom. so naslovljeni < >h )tarod<>pi$neni razis kovanju Sel. Zapisi so naslajali ob zbiranju gradiva v Sel a h v Spodnjem Uožu na avstrijskem K< )roškem za njeno monografijo Sele in Selani narodopisna podoba ljudi m krajev pod KošufO. ki je izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu leta 1994 izdala pa jo je Krščanska kulturna zveza oziroma Inštitut Narodopisnega društva l iban Jarnik Dnevniški zapisi predstavila jo k< i.ščke i z dnevnika ki ga je v rt ikopisni obliki v< idila od leta l9Kt do I9NK. M ikri vel ni »loška mi >n< )gralija o Se lah pa je nastajala skoraj deset lel. od jeseni leta i 983 Makarovičevo so poleg strokovnih vodili tudi osebni nagibi saj je že v študentskih lel ill od leta 1I d< > 1952 zbirala v i'< >djuni podatke za tliplomskt) nalogo o ljudskem pesništvu in pripovedništvu 1er o ljudski medicini (Makarovič 1953; Makarovič 198K. Makarovič 1994: l». I I. 513). I/ lega študentskega obdobja, natančneje od 13 avgusta do 23. septembra 1952. pa datirala dva zvezka njenih prvih k< nuških dnevnikov. podpisana še /. Jagodic, ki so nastajali ko je skupina študentov pod vodstvom šmdenra etnologije Jerneja Sušteršiča 1 in p Z izjeiiiosestk'liwjia .c/fiz Ix >t an/n pri Zanidu ia s/xmiettisbi tarstvo r Kratljn um in bih dann, da hi hl! za/mslen t'slmki. Vteiih med ! 9s/ in I952 je o>y>aiiiziml Iii rodil zhiniuje »rcuth a pn Ziiviejskili Shivncih ihi Komskew Iii TigaSkein Stcrihüpredmeti z ZUje. izKoiu in Ptxljune so p<> ;usht.i>i Sloivmh'pm.uetne TivzerC.'ehixu. kons{>rrcu<>rsL>i>%a dela Franceiii Gololm iz Sh/veiiskega e/iltt>y,mßlw}>a iinize/ii in dipltwislie ualo^e heue Ik'sinriiik iz leia 1996 pivthtailjeni r HuittluHki zhirki r Start soll (Kf-K ceitler ■ kultiinii Iii koiiunilkaclj^hl eonier) r Scmjuiiiii r Razit (priiii. Makaroru 19.S'9. JJI > 5 Ker ht btlv iihdelnraiije vsega gnidlva, ht s/xlf !■< dulioviii killt Uli Podjune. pivohstrun In zalo neuatanäii). je !><> donoivru s pro/, clr. Xikoni Ziipaniceni tzhrala za obrariiäro mrifo Ijudsko jn-snislvo in /iiipovediiisln/ ter Ijne/xko medicino. Te leine je slriikntrireila r A 4 GLASNIK SED 36/1 996, št. 4 KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI lini no, zdravstvene tež.ave, pot s kolesom. jutranje vstajanje), drobne pripetljaje z možmi postave,; domačine - gostitelje, ki so .snidenje brezplačno vzeli pod slreho in .skrbeli /a vsebino njilinvili želodcev, povratne usluge pripovedovalcem, hkrati p,i na svoj način komentira tedanje slovensko vpraSanje nit Koroškem in delno tudi "sledi . ki so |ih pustili njeni kolegi tla terenu. I:kipa je < >1 > simbolični materialni podpori i/, domovine (/al uradne ustanove teli akcij niso podpirale) zbrala poleg zapisov iz duhrahi terenskih zapisov in njene diplomske naloge), saj pomlajujejo že izčrpane terenske spomine Domišljija pri pisanju dnevnikov namreč lahko prosto hk>di meti različnim i družabnimi prizori, idejami, vpogledi, 1'ipotezami in metaforami. Na ta način so dnevniki dopol nilno gradivo k drugim vrstam virov. A) ŠTUDENTSKI DNEVNIŠKI ZAPISI l vodni tleli dnevnika nazorno prikažejo, kako je pripravi in samo terensko tlelo nekakšen obred prehoda, obred, ki v< )di pivki ipaz< >vanja in kasneje analiziranja gradiv a do bistva elm ilogije. Prvi stik s terenom pušča po začetnem vzemirjenju in evforijt sledi simptomov rahlega "kulturnega šoka" kot normalne reakcije na novo okolje iu njegovo prilagajanje. ■Veda 13 .S MJS2 [Energičen začetek terenskega dela. razpored raziskovalcev] ■Vavdnšena skupin a mladih etnografiw se je pripel/rila v sredo popoldan r Celovec. Vrli Klagenfitrlci. ki čakali na vlak. dn se odpeljejo r C ¡raz ali pa iu i Dunaj, so zasnteliljlvo Začudeno opazovali mlade ptujce". ki so s Svojo prtljago presunljivo polnili t ehn iki kolodvor. /oda mladih "ptujcev niprest rasil dvojezični napis tla /v ho/a preko tračnic strogo Nahranjena. ISucrgično so začelifx>fkulaii kovčke m jih nositi pred postajo. Hallo, hi/le. }>ehe)i ste mir /iitlf Schilling, asu \c je vsipalo na uepokormkc. toda pomirili smo jih s 'em. da smo jiouovno Šli čez progi). Ptvvoz prtljage mi 1'ms/vtno zvezo je jiolnomasino prijel v 1'okc najprej tov. Jernej [Jernej Šu.šleršič] - šefodpmve. nakar mu Je priskočila na pomoč Še ostala gmajna luiiscidiuskega izt ora P(, enotirnem prevažanju smo se končno podali r Casthaus OWir ". Sprejel nas je tovariš Zivliter^VvAtiČ /.wider] ■ pomolili smo se o delu itd. Arito smo darovali dre tihiti steklenici malinovca bogovom za srečo pri vseh podvigih. iu etnografski aki se je j ničel namreč spoznavanje večernega Celovca m ogledovanje njegovih prebivalcev. Toi. Franc nas jepojieljal na t e/esejem iu vljudno plačal č/auariuo za pet ljudi. Ali right /.aCelo se je pauper stadiurus sum. ()h Uh veselo spanje - še ¡m je premlevanje vtisov, ki so hili oh mislili na to. tla nismo slišali r celem Celovcu niti ene slovenske hesede - gotovo najboljši" Sicer pa, hodimo opti misli (Jagodic I9T2 a). Četrtek 14. fi 1952 Ob 7h dvig iu ponovno jiokauje. Porazdelita dela srn sp oceno razstave sklenila še s prip< >mbo: likipa je z njo (to ji' z razstavo in svojim delom) pokazala, tla ima potrebno veselje in v< >lj< i do terenskega dela, tla pa |t manjka za terensko tlelo strokovna pripravljenost in polrebno strokovno vodstvo." (( rolob 1992: n) j Snidenje skupin - Vseh t teli smo nape iveda I i /a 12 september v Zahomcu, tla bomo skupaj prisostvovali Stehvanju. Ob 3lt popoldan so začele skupine odhajati na določena mesta, Irena [ŠtajnerJ, Vlasta [Koren], Julc [jtilijan Znideršic] v Žil aro \'as, Jernej [Su.šteršič], Breda [Turk] v Žilo. Zivka [Vran], Ivi ko [Bezicj in Jaja [Marija Jagodic] pa v l'od-juno (Jagodic 1952 a). Začetna Itnnevmoon" la/a pa se kaže še posebej v začetku dnevnika, kjer je gurmansko razpoložena avtorica prav na lančno in v Santontnovem slogu beležila dobrote, s katerimi so hili postrežem na mestih; kjer so spali, in ki so pretrgale pajčevine v Študentskih želodcih. Npi.: naslednjem ?(ifxjiedju: ljudski Jezik, ljudsko j/esiiistvo (ljudska pesem odraslih. ljudska otroška ¡xvem. ljudski/k i l.esičjak. ljudske snuc uiolviet. ljudsko /in/iovedništvo (ljudska proza. Ijiii/skii reivrauja). ljudska medicina (prim. Makamvič 195.; D 6 Skupina, r kateri je raziskovala Marija Jagutic. Ji-začela drlo r n/eksah. imi/a/jcrala r \elikovcu. Muči rasi. Mali rasi Zitari rasi Železni Kapll. plilk-rku. \ '¡¡grčah. Blatu. Bistrici. Šmilielu, Sli/htl rasi l.ihnčali šmurjeti pri Cotovnikn. /><>leni je šla r Celotvc iu i Zahomec r Zilji na Steliranje. <>d tam jut nazaj i Beljak. Celotvc. Velikorec. i.ihnče. Zitaro ras (¡hibasnlco tu potlej do/udi' Tn>jku /ertu /)izu; Marija Jagodic iu /.trta Vran ni hodita tvdnp sknjiaj. edini moški član "odprta v" je ponui udi spat r drugem kratit kol dekleti 7 l 1 'eliiti Britaniji, >ut />rtmer. s/imi čeloma tntdicija i i kolektivnega ojnizorunju na sjxisobiiosti pišočih pnistiivuljcev. ki pišejo dnmijrodska /joivčita o {¡sakoiliievnem življenju Ti riri so shranjeni r Arhivu kolektivnega ojutzoranjti (\lass (thservatiun Anini v) la uačm naslajajo kolektivne ai inhitigrajije. :a kalen' niso jx)trehna pasehna znanja in krnlijikai ije zadostuje ze veselje nad pisanjem m pripravljenost Meželtja lastnih misli ler izkušenj /1 iammersler in Atkilison t1)'J5. /6,j/. Podoben arhiv ustvarja MakarovtČeva od leta 19N5 z zapisottmjeni iu zbiranjem življenjepisov na avstrijskimi Koroškem, katerega rezultati so do leta !')'M> trt "hiavljene knjige t Tako smo Uveli t s tovrstllfin gradivom. <> tem terenskem prilagoiliiieiiem procesu je med drugim pisala Irena \\'eber r članku Kulturni šok - kaj je he (plim \\'ehei 199 i '.)'•>-/ -i Ji ,\a tem mestu je jioirelmu pripomnili, da je kulturni šok. ' gotovo reč ji in traja dalj časa vgei ¡grajsko odilaljcnejšili kulturah, tla pa eiiifi/ogt lahko i udi na domačem terenu j>ri ojiazoVaiijii . udeležbo doživljamo nekatere od njegovih iinijitomor Bul j kot nam Je teren znan m bolj kot obvladamo metode ter tehnike terenskega dela. manjše so ion stile reakcije. 9 Bopolnilna Opomba Marije Makarovič OLASNIKSeD 36/1 996, št. 4 ^ KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI Gwsova [G ros sova] mamica so nam postregli z jetrno jKišteto. belim kruhom pečenim šarkeljnom, kin u - med neprestanim govorjenjem - kar še jej le (Jagodic, I i. H. 1 952 a). /.a južmo bo dobila Jaja kumare, kijih ima laku rat In, Žira pa štaukolne [.sii<>tji fižol], čeprav vem. da hi raje kumare... ". pran mamica/ Krapi so še od včeraj " - kaj bi še skuhali za tivpovje? Oh. mamica, kar hočete. .. vse. kar pride od vas. je tako dubio, tako lepo (Jagodic; 9. 9. 1952 h)! Kasneje te infnrmaeije zdinenjajo poročila o p i« luknja ni h kolesih. premočennsii zaradi dežja, raztrganih čevljih, zdravstvenih lež.avah ipd. jerko - naš Don Kihot. kol ga je označil oče Gros, je prišel zjutraj ob 6..-10 iz Djekš ni naju vrgel iz postelje. Dopoldan se vsi trije odpeljali po prtljago v Velikovec h Kuperju. Ker smo morali čakati, sum si mimogrede ogledali Sinčo i'as in Klopi njsko jezero. Gošpa Kuperjem nasje prijazno post regit t. Idila sladek mošt jejerkotu zaradi njegove (samogoltuosti) naredi! nemalo želodčnih težav. Popoldan: Živa ima smolo, ker ji mri ¡>od pazduhi i posta ja jo vedno bolj boleči, Jerko odšel tia Djckše /aja k Ižakinji v Bncelno vas (.Ja«culk' L9. H. 1952 a). Zivka se zdravila z domaČimi zdravili doma tv mleko namočen kruli stavila na ture) (Jagodic 20. o prijetnem pogovoru z gospodom iu d< ihro postrežem vrnili k S ranču. Živa odšla k. Roža mi t, jerko />a h Krčmarjtt. Zunaj lije dež m ne vem. kako bosta oba popotnika prišla zvečer spat. Ura je devet • prišel je Jerko, zadovoljen in vesel mul svojo bero pri slovensko pojoči, toda nemško govoreči krč mar ic i (Jagodic 1952 a). V središču dnevnika je zbiranje podatkov. Dnevnik ne govori o lern gradivu, le m in lani ga omeni. Temu so namenjeni terenski zapiski. Omenja pa ljudi in jih opiše kot prijazne ter voljne sodelovanja. V enem od izsekov iz dnevnika beremo, s čim je terenska ekipa poplačala trud pripovedovalcev in kakšne še sprejemljive nagrade jim je namenila za njihov čas in posredovane informacije. Pravzaprav pri teh proliuslligah ne gre z.i plačilo informacij koi blaga s tržno ceno, pač pa za človeško >iesio, ki jo največkrat porodi globoka empatija v stiku s pripovedovalci V primeru, ko so imeli njihovi pripove dovalci finančne stroške z mladimi raziskovalci, so se ti odločili, da jim povrnejoodškt idnino, npr. za podarjeni jopici; Druge nagrade so bile simbolične slovenske knjige. Ponedeljek IX H. 1952 p 'sluge in oddolžitve pripovedoval Čl* m] /erko že prepeva v hiši ura je ö.jiO, treba se je dvignili. Po siren zajtrk (mleko, potica) matu />omeuka o nabranem gradirit: Živa je veselo nas! rojena prišla od Roža n če ve matere ki jo je zelo lepo sprejela. Popisala ji je nošo iu ljudsko ohn ter podarila pocestno ¡/rediva. (Oddolžili seji mor(imoms knjigo.) Ko smu še malo izpopolnili svoje zapiske pri Šrancn, smo zadovoljni odšli z Žiro domov - h (¡rosiv Jerko pa je šel zapisovat pesmi h Obht. Med potjo sva se ustavili Še v Voihrah in se malo pomenili z mimoidočimi, ki so rekli, da rail i govore slovenski, edino en krnel je sam rekel, da je Aemčtir. ko nas je še preje vpraša! kaj dela naš šef [s tem je mislil Tita in ne Jerneja šusteršiča]. Bile sva tudi v l 'ovbrskem gradu, ki je že precej porušen - m nama ni naredil posebnega vtisa. I sluí'f: gospodu župniku (Djekše) treba poslati v zalivalo zet gostoljubnost - knjigo (Deseti bral) S trn icon sestri, ki nam je podarila dve jopi - treba po možnosti dati odškodnino -Sranconm otrokom poslati knjigo (slikanico) l'ri (i ros n so ua/u z Živo gostoljubno sprejeli. 1 eselega pogovora po kosilu se ie udeležila vsa dru ži na ( Jagodic 1952 ) Nedelja, 31. iS. 1952 [O tem. kar bi sicer zelo zanimalo etnógrafo, toda z "notranjim očesom ] Pa pojdimo v jarmak [sejem]! Cigani ttpajo, da bodo s svo ¡¡mi vrtiljaki precej zaslužili, isto menijo tudi kramarji iz Celovca, Velikovca iu ostali, ki so privlekli svojo ropotijo naprodaj. Cene niso preveč privlačne, i/asi je bila reklama prav velika. Saša dvojica poželjivo opazuje šiaute - toda cene so zaenkrat še zelo visoke iu zaenkrat se ne bova nakupovali toda to naju ne moti. da ne bi povsod vprašali za morebitno ceno. Ker sva Še dokaj solidno napravljeni tudi najin izgled m najslabši m zalo so kramarji v svesli dobrih kuntov [kupcev] pravprijaznf z nama. '¡'uda ko vidijo jajiu strujien obraz ki zatrjuje, da n imava nič šilingov, je najbolje, da vzameva pol ¡>od noge. ker kredit smo izgubili. Obrabljene jilošce v vrtiljaku še/Mivečujejo žalostni iu dolgočasni vtis t igauanje ki je v Jugoslaviji nismo več navajeni Ko spel pregledujeva bogatijo z blagom obložene stojnice, zasliši vet lik za nama : nun glas: oh. so, keiu Schilling ". alia, mo: postal e. o saj mi se ¡>a že poznamo. Ce ze nočete verjeti, da nič ne kupu jeva. pa poslušajte Živino izjavo: Ja. kupila sem že radio, toda rade! [kolo] še ni nič bolje opremljen." odšla sta še naprej iu še iz daljave parkrat ¡»remerila nemogočo jugos lovansko dvojico ./(Jagodic 1952 a) Ponedeljek. I 9. 1952 Danes se jarmak nadaljuje, namenjen je gospodarskim SV rha m. Etnografska bera bo zato verjetno bolj slaba ker ljudi ne bo duma. Mahnili sva jo v I.ilmče - gospa Lien-hardtova je zelo prijazna in se tudi zanima za einograjijo Se vidi. daje že Ložar šari! tod okoli. ... (Jagodic 1952 a) Ziljsko štehvanje v Zahomcu, na katerega je prišla podjun-ska ekipa, je nekakšen predali in začasno vzpostavljanje fizične in emocionalne distance od raziskovanega terena, [e nekakšna refleksija o dobljenem gradivu, predvsem pa srečanje s kolegi, ki so delali v Zilji. in z. drugimi ljudmi. Sobota, 13. 9. 1952 /.../Prišli v /. al lomeč, /.a seboj smo pustili Beljak (že prejšnji dan). Skofiče, Aruoldsleiu [l'odkloíter], Drevlje Sprejem v Z.ahomcu tak. kolje možen pri Ztv iti rich. Obilna večerja, dve uri $o nas /kislih' lenariti site in spočite na divanu m živa duša nas ni motila. /v/(Jagodic 1952 h) Nedelja. \ \. 9. 1952 /.../ Ob l Oh je bila masa Prišla sla Jernej in Breda, /../Ob dveh bilo štehvanje m nato rej pod lipo. Ker niso bih r nošah, me cela stvar m nil i preveč ganila. Prišli smo skupaj z 46 GLASNIK SED 36/199Ó, št. d KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI raznimi agronomi in tlel ti jo bil lop. vesel Par posnetkov na aparatu m agronomi so odjadrali. [Ali je to kritika njihovega načina dela?] .Ve prejo so založbi etnografe z ostanki iz svoji!t »huh. Hvalit lepa/ I' nori zavezi bo stalo Boli, ki skrbi za lilije na polju, en k igraje na rasi Zbogom vesela drnžhica, le/>t/ je bilo. X Lojzetom [Četino, agronomom], ki je še ostal, smo malo /h»kramljali, nato je ob 7h odšel na kolodvor v Čajno. Debata o njegovem gospodarju je bila prav zanimiva. Mah) sijiii se št' zavrteli, nato pa odšli spat. Jutri nadaljujemo s potjo - cesta, veš da že komaj Čakam tvojega objema (jagodic 1952 b). Marija Mak. nt ivič pi i it renske ni delu očtttif > zelo sledi sv< >jim čustvom (beri šf intervju z njo v sej številki Glasnika). Glava "-ledi s rti i in šele lakr.it terensko tlelo predstavlja obred pre-lltida k etimologiji, Ne samo tla kot raziskovalka opazuje ill beleži realnost, lam ¡t* vedno Z vsemi t uli. Njen etnološki sen ^ualistieni empirizem. če ga sinem tako imenovali, sicer priznava tudi droge vrste izkustva, npr. intelektualnega, ven-tf.ti šele na podlagi doživetegai (>d loti Vik I i izjemna naklonjenost opazovanju z udeležbo. Ne sail® tla o nečem bere, tla 'o vidi in razume, dejanskost ji je bližja šele.ko jo okuša, sliši, ^onja in - čuti: takrat ko se svet nekoga drugega dotakne »jenega sveta Ta "dotik" jo dela moSficjso, srečno, žalosino. nemočno. jezno mrujeno in kar je še tega. Pomembnost vza-it'llulega čutenja in racionaliziranja ni obsodila (ta korenini že v Platonove m dualističnem dojemanju sveta), pač pa se mi ¿tli vredno poudarka, da brpz pravega odmerka enipatije m dobrega terenskega tlela, Razumevanje sveta (ljudi), ki se enakovredno opira na mišljenje in čustva, .spontani > odgovar l;i na vprašanje, zakaj "delati" etnologijo. I činkoviia komuni-'ija med obema področjema daje prav i pomen raziskovani družbi in zavira proces t-mo- in drugill letiirizmov ter abstraktnih teoretičnih konceptov. ki so lahko lako želo daleč od samega življenja. V tem .slogu >e konča tudi Študentski dnevnik. Konec terena ni zanemarljiva laza raziskovanja. Sklepni tlel opazovanja z ndeležbo največkrat predstavljajo zalivale pripovedovalcem, neke vrste ritual odhoda. Najmanj, kar moraostati med obe m a stranema, je zaupanje Pripovedovalci nam zaupajo inlor niaeije. ki jim gredo včasili tudi težko z jezika, mi pa njim. tla M1 nam dali verodostojne podatke. 1'oiledeljek 22. 9. 1952 Danes/mspravijam in pokam kovček. Težko mi je pri tem delu m premama ati se moram, da se ne poslužu jem Ženske pravice - joka. Popoldan Suma sem odšla na bližnji hrib ki se vzpenja "ud Žita m vasjo. Še enkrat bi želela objeti res ta dragi svet. ki ga bom jutri zapustila Rada hi bila hč. mogoče čisto navaden vrabec poletela bi na V/1 sinje, da tU pogteclaia. kaj delata dragi ateea in mamica. \ič ne hi začivkala, samo "kopata hi se v bližnjem studencu, primi hi mimo Marte, ko !'i nesla mleko in sedla mah Danici na dlan. /.../ Zbogom gospa Šmidova - grem k. večerji. Zadnja večerja! Da. zadnja na Koroškem ■ toda jaz se neposlavljam samo od apostolov, poslavljam se od rseh teh dobrih in pleni&tiitih hudi. od naših bratov, ki radi govore slovensko./.... Hudo mi je... toda kolo časa se vrti. Jaja, zavrti se še ti z njim (Jagodic 1952 b). Torek. 23. 9, 1952 Vlak oh 5.-/5. Odhajam, /.. J Pozdravljen liled. pozdravljena Šmarna gora in ti, Ljubljana. Saj nisi huda. rese nam čisto malo toži po Koroški/ l reš. večkrat ljubiti /e čisto človeško .. (Jagodic 1952 li). Nekateri raziskovalci nikoli dokončno ne zapustijo terena, ampak se neprestano vračajo. Študentski dnevnik se resda konča 23. septembra ¡952. ' toda na koncu istega zvezka sledi /apis 7. dne 2"?. in 28. marca 1984.11 ko je Makarovičeva v okv iru globa škili kulturnih tini v Tinjáh razmišljala, tla bo mogoče spet prišla na Koroško, tla In napisala monografijo ene od koroških vasi in s tem presegla politične in strokovne intrige, ki soonemogt ičile nadaljnje študentsko ekipno terensko delo na Koroškem iz tega "me >goče", je potem nastala potreba, tla res nekaj na redi. in nastale si > .Šele in Se/a ni ~. (>sem stoletij l ogrč. tri kii|i-ge z biografskim gradiv oni v zbirki Tako smo živeli, pa Z.iljska nosa. v priprav i sta že monografija o Dobili vasi ih knjiga o oblačilni kulturi v Rož.u in Podjunt, zraven pa še intenzivno tlelo na Sl<) venskem narodopisnem inštitutu 1 iban Jarnik, ki ga strokovno votli od leta 1993 'S 27.. 28. 5. 198 i (iospud \uiej Tolmajer[tajnik Krščanske kulturne zveze, znotraj katere deluje Slovenski narodopisni inštitut t rban Jarnik] me je ie na Ravnah porabil, naj pritlem predarat v tednu globaških kult urnih dni. Z veseljem semprivolila, /.daj sem tu r liujah. pri Sužeju na zrezi, pri tov, Kattnigu in njegovi Mariji i/)osvojeuki j. Veliko smo se pogovarjali. Veliko razmišljam o ljudeh, ki jim je vsakodnevna alternativa hiti Slovenec. Mogoče bom spet prišla na Koroško da napišem monografijo ene od koroških vasi Mogoče. Mislim, da je to moj dolg, dolg do Slovencev dolg do ateca dolg do (Irosa, ki /e bil dober človek, dober Slovenec. \a Koroško pa se nisem vračala v resnici samo v mislih, še veduo nosim v sebi sjnmuu na krivično početje mojih strokovnih kolegov, ki so sploli ne vem zakaj, iz prutozojskih nagibov prvprečili, dase študijski ekipi nista več vračali na Koroško. Najbrž zato sem tudi sama nisem več prišla (Jagodic 1952 b). It) DNEVNIKI OB ZBIRANJU GRADIVA ZA MONOGRAFIJO O SELAII Strokovni nagibi Marije Makaroyi( za pisanje mi k roe t-nološkili Študij in krajevnih (Pivdgrad tu Ptvdgrajci, 1985; Črita m Crnjttni, 1986; Strojna in Stroja lici. 1982). preglednih i Kmečko gospodarstvo na Slovenskem. 1978) ter sin- 10 ihiljše hiranje v enem kraju ali celo sodelovanje />ri kakem večjem skupnem delu je bilo otcieno ne samo zitnuli ifinejeiiegct časa t vizum zu polcjptgi mesec), ki ¡e zahteval, hit so čim hitreje pregledali ptvcej m'i i ko področje. temveč tudi iz materialnih razlogov, saj se kol dijetki-pnisjaki niso mogli dalj času umi/iti r Istem kraju (prtni. Makurovlč /95.; 2-3). 11 ^ zeh spremenjeno in čitijivejSa pisan», 2 Poleg knjige pa fr obširna tlokumeiitacija iz časa raziskovanju fI9St ss. I99t-V.i), in sicer okoli JOOOcritolielih m hurrmh fotografi/ ler dia/Mizltimv. okrog _;=><) ko/>ijsunili fm/il m okrog 90enot iirliivcilij liišnili arhivov t :«' hrani Slovenski naivdOjitsni inštitut Urbanjarnik. v Celovcu (Makarone /095 264/. 13 i /mkujeiika bivž želje po praznem teku. je nebu dodatipfni Črto 34 GLASNIK SED 36/1996, št, i KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI tetičnih monografskih obravnav (Slovenska ljudska noša, 19"? 1 ■ se neiztečena zbirka osmih knjig Slovenska ljudska noša v besedi in podohf, 19K6-1995;) temeljijo na prepričanju, da vsakršno zaokroženo, tehtno in dovršeno znanstveno delo o ljudski kulturi temelji na zadostnem Številu monografskih tk i in virov Sinfbza pa je lahko popolna le. če ima pisec na razpolago čim več monografskih, tako rekoč temeljnih mozaičnih del V sintetičnih zaokroženih podajanjih pa spričo pomanjkanja temeljnih obravnav nemalokrat posplošujejo peščieo podatkov ali celo en sam podatek. Makarovičeva se je Zato pri pisanju svojih knjig Spraševala, ali se je smotrno lotevali pisanja preglednih de i. doklej ni na voljo kolikor ti iliko ustrezne količinepričevalnih podatkov; pa tudi. ali sinteza, ki temelji na premajhnem številu podatkov, lahko poda resnične >. dejanske i pi jdoho o obravnavane!)) vprašanji) (Maka rovič 199) 11). Taka metodološka po z it i vi stična usmer jenost ji je torej na njeni etnološki poti narekovala omenjene načine raziskovanja in pnhlieiranja svojih dognanj Njeno gnoseološko izhodišče so stvarni podatki (arhWski. predmetni, vizualni, ustni...), domena lega spoznavanja pa tako ali drugače artikulirano izkustvo ljudi, ki jih je preučevala Zato \ njenih mortiigralijali ne najdertio teoretskih razmišljanj in (intokiške pr<)hlematike, kar pa ne pomeni, da je iz sv<>jega znanstvenega sedenja izključila poznavanje sočasnih etnoloških lokov Te je le prikrojila svoji empirični naravnanosti, katere sestav ni del so tudi njeni terenski dnevniki. F.dini • )b javi jeni so. ki >t že rečeno, () Selalt in Sehutih. ki so bili objavljeni kot nanizanke v celovškem mesečniku Družina in dom v času od leta 19H5do 1987, Dnevniki se začnejo s prvo sondažno raziskavo in oklevanjem meti raziskovanjem Sel ali ()hirskega.Tajnik Krščanske kulturne zveze NužejTo! majer je navijal z.t Se le. Makarovičeva pa za t )hirsko, ker so bile tamkajšnje domačije* tako podobne onim na Strojni, ki jo je od vseh njenih terenov najbolj "okužila" Kocka je padla, in zmagale so Sele. Odnos do terena Makarovičeva opiše v naslednjih odstavkih: "Ceje že tako. da moram raziskovati Sele, potem se .t; tem kar takoj dogovoril na eno izmed selških domačij, če me sprejmejo na hran" in stanovanje v času mojega poletnega dopusta !u inedp*)!/'<>protiZgornjemu Kotu. kamor je Stric j nekako nerad zavil, saj je bilo že pozito, sem občutila vsaj nekaj zadoščenja. da sem vsaj malo odločala o ¡cm. kako bom strokovno porahiUi svoj prosti čas v prihodnjih letih /.večer sem v {.j ubijat n zapisala v dnevnik Sele 19X4- 1 'se je laku kot je potrebna : a raziskovanje, tj .pisan družbeni sestav, samotne in deloma v gruči razporejene domačije, bogato arhivsko gradivo, zo pomagala pri fotografiranju in sprotnem urejevanju gradiva, tudi lepo "(Makarovič I9SSS i 7) 1 'dnevih />red odhodom v Sele - '/.vrhnji Kot/irebiram članke o koroških Slovencih in tuje ter domače monografske naro-do/iisne raziskave '/. večjo prizadevnostjo kot doslej se lotevam zaup/tuega mi dela. in Še z večjo skrbjo kot doslej razmišljam o načinu, kako hi med zbiranjem gradiva Čimbolj stvarno dojeta doživljala in podoživljala življenje in kulturo Sel m Selili tov, kako hi vsestransko orisala slovensko vas in ljudi, nji/iovopreteklo in današnjo kulturo, njihovo ustvar jahto razmerje do sveta Izdelujem si dokaj natančen raziskovalni načrt in v povezavi Z njim tudi važnejša vprašanja. l eČ kot petsto se jih je nabralo In naj čisto j>o tihem priznam, da me samo mimogrede in ivs mimogrede ojilazi črna misel, kaj če bo čez po! stoletja knjiga o Se/ali in Selanih le še spomin na tamkajšnfe Slovence. './(Makarovič I9KS S: fi) Petek, sohola. 12. in I !. julija []')Stj Narašča prediaziskovalna mrzlica tu z uj<> ena sama skrb in zavest, daje zati/tauo delo trdo in povezano z nekajletni m garanjem Hog daj. da hi ga zmogla opraviti! '(Makarovič I9KV5: d) Nedelja. IS. julija [19K4] ,,. Da Ijšlfiftešj >oti se zmeraj rese/im. Kadar zbiram podatke na terenu, na pomenijo ethui počitek in sprostitev, pa čas ko lahko urejam svoje misli in v duhu kramljam s prijatelji Odtod najUrze tudi moja dokončna privrženost raziskovanju visokogorskih naselij s samotnimi kmetijami, kjer je o d enega do drugega prljMit vdova lea t ud i po um ¡di več '(Makarovič I9HV6: M Odpor do uporabe magnetofona in drugih robotski}) pri prav" ilustrirala naslednja odlomka Ponedeljek, 16. julija [l9Ki] /.../Proti večeru se oglasi Xiiiej iolmajer s jtevovodjem [in etnoinužikologom] ßertijem logarjem s Suhe. Prineseta mi avtomatičen fotoaparat za črnohele posnetke. za barvne diapozitive pa imam tipa rat s seboj. Fotoaparat je s svojo m-jieravtomatiko navdušil zlasti Mojco, magnetofonska težo. ki je pmvldkOprßla z njima, jut bolj s težavo sprejmem Pomeni mi neljubo pregrado med človekom, s katerim se pogovarjam, in med menoj, (ilede tega sem malo bolj zadaj Kdo bo pa nosil tega zlomka in pripravljal ljudi da bodo naravno govorih, če pit Še najxivetlovalci v radiu včasih zajecljajo Vseeno obljubim tla bom že zaradi narečja tu morebitnih pestiti vsaj občasno kaj posnela < Makarovič I WS 7: 7) /.../ oh najbolj ugodni priložnosti predlagctm Pepci da bi se malo pogovarjali oh magnetofonu. Pe/na snemanje sprva odkloni. Potem se le zediuiva. da pove zgodbi> o Majerjerih jamih, ki so mogočno jahali konje v Sele k maši. Pa magne tofou zataji, nekaj posname in nekaj ne. Zastonj so bile t se />rij>rave, jut ni ne v zvezku nič ne na traku nič Zato trdno sklenem, da se t roboti, pa če so Še tako prijazni in koristni, ne bom reč da jaht. Meni je usojen svinčnik in zvezek in neposreden razgo/'or ~ ljudmi. (Makarovič 1985 8: Makarovičeva je v knjigi Sele in Selon iobjavila kar 2" enot slikov nega gradiva. Družinske zbirki- posnetkov so bile pri tem primarni vir. Njihovi lastniki pa so imeli do družinskih in drugih posnetk<)V i11 iseben čustven odnos (kar lahko vidimo že pri samem aktu lepljenja v albume kjer nekatere pazljivo izločijo, druge po vstavijo glede na pomen, ki jim jih pred stavijajo). Njihovo urejanje fotografij ima svt»jo simbolno go Vinico, ki ¡o je najbolje poslušati hkrati z, intervjuji njihovih lastnikov Pomena teh spominov se je zavedala tudi Makarovičeva, ko je spoštovala dogovorjene termine Kt> sprašujem j>o hišnem arluvu na svoje veliko začudenje Ugotöfim, da ima !'ej>cu vse fotografije m druge dokumente zgledno spravljene. ... In še bolj me preseneti z albumom. kjer ima z natančnimi podatki shranjene vse v barvah jotograjiraue Selške kapelice. Ko mi album potem celo z veh 48 GLASNIK SED 36/1996, št. A KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI kim zaupa njem posodi, /i obljubim, da ga natanko/» dveh clueh, k<> Mojca prepiše podatke, prinesem nazaj. /,i/( Maka-rovjC I9SS S: 7) Pobm mi dene, ko opazim, da zelo cenijo, ker smo izfmo lenoirnili tlo dogovorjenega dne:/./(Makarovič 19K6/2: ) 1 ) Makarovičevo je na teren« v Selah spremljala tedaj šestnajst letna hči Mojcà, ki s t* je dohfiS vživela V vlogo '"téhniëne asi^-tentke" in enakopravno opravljala svoje zadolžitve, ne tla bi se domačini zaradi tega kaj preveč v/.emirja I i T.nako dobro so jo -posvojili" kol njeno mamo. po se Is ko Sperjevo Min. Nedelja, 22 julija [1984] Vse dopoldne se zadržujem pri t'raucu Medtem ko Mojca pridno fotografira gospod a rja v rezbarije, se midva vneta pogovarjava. ...'(Makarovič 19HVU): II) Pohota 28. j lilija [1984] Odločim se. da grem k Pavli. Mojca pa bo medtem jhto-ttrajiraUt pri Oasperju kako so nekdaj reza/i senena hre-metui. ko so /ih i snegu speljali d» doma s planinskih koše i lic. i Makarovič 19«6/2: II) Wnologinja nikakor ne more ubežati vlogi, ki jo hočeš-nočeš prinaša njen spol I ti ni nikakršne nevtralne pozicije. Če si ženska, dobiš od moških le določene informacij*.* in narobe, mnogo je odvisno budi od lega. kaj raziskuješ. 1'tnologinje ima|o pri pogovorih \ podeželskem patriarhalnem okolju praktično neomejen dostop do p<»datkov. ki zadevajo gospodinjstvo, oLroke. v zgojo, ženske dejavnosti, frača rs k o mrežo, starostnike, delno tudi spolno živ ljenje ipd., toda tudi takrat ftior.ijo ustrezali vlogi, ki jo od njih na tihem pričakujejo sogovorniki, na primer, da so tudi same poročene. da imajo otroke da so dovolj stare, da ne kadijo in pijejo.. Nekatere lerenke. ki so * preučevanem kraju tujke, lahko, če imajo srečo, preskočijo katero od teh nenapisanih pravil, ne pa vseli, Makarov ičeva se je s starejšimi moškimi brez problema Pogovarjala o gospodarstvu, paši sekanju lesa, lovu ipd o Vsem, kai je predstavljalo del moške (delovne) ideniiiete I oda o "eunjah . b ne. to je pa bahja zadeva" sreda. 27 februarja [1985] Medtem ko Adamkinja z vidnim zadovoljstvom razkazuje skrbno shranjena oblačila (Janke na nedrc. kaj>e. adre in a drče), prideta Se dve sosedi. Med ogledovanjem oblek vse rp rek živahno govorimo, i'vavi babji semenj, ai najbrž ">ish gusjmdar. ki samo/>omoh glavo v kuhinjo in se umakne na pmsto. . . Kar zadeva moško nošo. pa so ; njo, jiravtako kol ; moškimi nasploh same ljube težave in sitnosti Na vprašanje: Kako so se včasih nosili statvjši možakarjih" 11 ti! i pripovedovalci odrezavo odgovarjajo, da taka kot zda/. S i< ' kšn i mi podatki si ne morem kdovekaj pomagati. .../ (Makarovič 19.% S: l.-S) 11 enem od dnevnik* >v se Marija Makarovič d* »lakne tudi krinke ustnih virov. Nerazdružljivi trojici a v t en t ičnost- o h j ék l i v-rjQsl-reprezentativnost namenja nekaj besed tudi v drugih delih dnevnika. o a\ tenučni >sti in objektivnosti pa pravi naslednje: . 1 uaSi stroki je že tako, da munis o isti stvari spraševati m pri/io/vdovalcev, ... Z veČkvaiuim spraševanjem o istih stvareh pa podatke tudi preverjam in istočasno dopolnjujem. ■ ■ " (Makarovič 1987 i; 7) SKLEP Analiza študentskih rokopisnih dnevnikov Marije Jagodic iz leta 1952 pokaže, kakšen liki je pravzaprav einografovo delo. S tem k< > zapiše vsakovrstne pripetljaje in pred v sern to. kar se vidi in občuti, na neki način razkriva mehanizme terenskega opazovanja z udeleži >o. Čustveni poudarki na nekaterih mes tih pa "suhoparnemu" naštevanju empiričnih fenomenov dajejo svojevrstno mlade« t no a i oni©, predvsem pa razkrivajo, kako boleče je bilo za einologirijo iz Ljubljane doživljanje ponemčevanja na Koroškem Dobrih trideset let kasneje, natančneje leta 19S-i. se začnejo dnevniški zapisi Marij*' Makarovič, tedaj že uveljavljene et nologinje. !)a toliko časa ni raziskovala Koroške onstran Karavank, so bile "krive predvsem subjektiv ne okoliščine Ob seciranju njenih dnevniških zapisov nisem Želela izpos-tavljaii tedanjih strokovnih intrig, saj za samo analizo niso bistvenega pomena, a se mi je oh nekem pogovoru z Makarovičevo vendarle zapičila v spomin njena izjava, za katero iiienim. da dovolj dobro ilustrira pogled in možnosti sodelovanja mlajše in starejše generacije etnologov v času njenega študija: "Vi ste danes lahki > izjemni > srečni, saj imate na vc>lj< > obilo možnosti dodatnega Izobraževanja v etnologiji, Imate tabore, pa delavnice - nekatere od njih celo mednarodne pa predavanja in razširjene seminarje, štipendije, za hitrejše delo pa še računalnike .Mi takega izobraževanja žal nismo bili deležni, vsaj ne v tolikšni meri. Predvsem pa je bilo povsem utopično pričakovati, da bi se lahko s starejšimi kolegi pogovarjali o strt »ki, takt > k< >t se na primer jaz zdaj z vami (Jdnos do mladih etnologov je bil vzvišen in vsak od nas je bil prisiljen iskati svojo pot. Nas, ki smo raziskovali na Koroškem, so. z izjemo Beziča in mene. označili kol mlade dilctaute. Ko je Marija Makarovič našla svoj modusviveridi m je v stroki ti dno stala na obeh nogah, bolj v empiriji kakor v teoriji, kot bi sama hudomušno pripomnila, se je še enkrat vrnila na avstrijsko Koroško, tokrat za dalj časa Kar celo desetletje, od leta i 9S i do 199 i, je zbirala gradivo za monografijo o Selah, kjer je v času raziskovanja tudi živela Njeni dnevniki, objavljeni v reviji Družina in tlom. izpričujejo dobro poznavanje ljudi in njihovih navad, samotnih stez. po katerih je zamišljeno hodila, gori Košuti pa je posvetila in objavila Čelo pesem Ti dnevniki so v nasprotju s študentskimi natančnejši in Bolj premišljeni, čeprav še zmeraj ne v tej meri, tla bi zaradi dnevnikov, ki naj popisujejo objektivno dejanskost, le-tb poskušala spreminjali. V dnevnikih opiše skoraj vsako dc-ja vnosi prebivalcev, katero je raziskovala, predvsem pa bralec dobi vtis, kakšne so Šele in Selani. od česa in za kaj živijo Sam raziskovalni delovni akt [ta je manj izpostav Ijvn in očitno Že samoti lil evne ¡Si kol v prvih pričevanjih. •t. Da pa bi bralec lahko dobil še iioljšo podobo o lem. kakšen je lahko dober etnološki dnevnik, dodajamo še enega sod ob nejšega. iz leta 1992, iz danes že skoraj povsem germanizirane Zilje Ta ostaja nerazkosan in nein ter pretiran, saj je metafora o Slovencih Indijancih, ki jo Makarovičcva uporabi, dovolj pov edna sama zase. A 4 GLASNIK SED 36/1 996, št. 4 KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI UPORABLJENA IN NAVAJANA LITERATURA TER VIRI BERNARD, Russell 1994: Resen ali Methods in Anthropology. Qualitative and Quantitative Approaches. Sage Publications. DEV1TA, Philip (ur.) 1992: The Naked Anthropologist. Tales from Around the World Wads worth Publishing Company, Belmont, California. (OOLOB. France) 199*2 Narodopisna zbirka Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, zgovorno pričevanje preteklosti. V: Koroški koledar 1992. Slovenska prosvetna zveza. Celovec. str, 70 71. IIA.MMERSLEY, Murtyn in Paul ATKINSON, 1995: Ethnography. Principles in Practice. Rontledge. London. New-York JAGODIC Marija 1952: Dnevnik 1952 (a) lnv./726. ( Zvezek nepaginiranega rokopisa hrani arhiv Slovenskega narodopisnega inštituta Uma ii Jarnik iz Celovca.) JAGODIC, Marija 1952: Dnevnik 1952 (h), lnv./727. (Zvezek r^epaginiranega rokopisa hrani arhiv Slovenskega narodopisnega inštituta I rhan jarnik izCelovca.) JAGODIC, Marija 1950: Ljudsko pesnistvo in pripovedništvo. ljudska medicina v Podjtlftski dolini. Diplom ska naloga. (Tipkopis hrani Oddelek za etnologijo in kult urno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani.) KI PEK. Adam 1995: Anthropology and Amropologists. fhe Modem British School. Routledge. London, New York, MAKAROV1Č. Marija 1977: Delovni dnevnik kmetovalca Danijela Planinca / Libne. V: Krško skozi čas. Zbornik ob 500- letnici mesta Krško. .Skupščina olxuie Krško, str, 589 616. MAKAROVIC, Marija 1979: Razmerje vašeanov Zakl.i do dela in poklica - tedenski dnevnik. V: Gomilsko. MAKA ROV [č. Marija 19H5. 19» 6. 1987: Ob /hiranju narodopisnega gradivu \* Selah. Družina in doni. - Sele in Selani. Uvod. 1985/4, str. 7. - Sele in Selani I nadaljevanje 1985/5, str. 6. - Sele in Selani. 2. nadaljevanje. 1985/6, str. 6. - Sele in Selani. S nadaljevanje. 1985 1, str, 7. - Dan zli pelinove kaplje i nadaljevanje ]9S5'K. str. 7. () takšnih in drugačnih divjih lovcih 5. nadaljev anje. 1985/9. str. 7. - Nadvse imeniten dan. 6 nadaljevanje 1985 10, str. 11. - Mižjeki, laške in Plorjanovo. 7, nadaljevanje. 1986/ I, str, ll. O Šiviljah, šteri in postavljanju, 8 nadaljevanje. 1986 2, Str, I l. - Voice naaa. bicaaa naaa! 8. nadaljevanje 1986/3, sir 11. - V zraku je soparno vzdušje... 9. nadaljevanje 1986/ h. str I I. - Ni prejel še nobene bralne značke. 10. nadaljevanje 1986/8, str. 15 - Kol da grem domov. 11. nadaljevanje. 1986/9,.str. 13 - "Boš šel služit za pastirja'*. 12. nadaljevanje. 1986 10. str. 7. - Tožcgnaj Hog Oče..." 13. nadaljevanje. 198" 1. str. 7 - IVjielnična sreda je. 14. nadaljevanje. 1987 2. str, 7 - O jarmaku in medvedih. IS. nadaljevanje 1987 t, .str. 7. - Če bi Plorjan Lipuš... Konec. 198" 6, sir 2. MAKA!« >VIČ, Marija 1984-88: Dnevnik, Sele I9S-I-88. Rokopis (Dnevnik hrani arhiv Slovenskega narodopisnega inštituta l rban Jarnik v (Celov cu.) MAKAROVIC, Marija 1989: Jernej Šušteršič ( 1921-1989). V Glasnik SKD 29/3-4, str. 221. MAKARi )V1C, Marija 1994: Sele in Selani: narodopisna podoba ljudi in krajev pod Košuto. Mohorjeva založba Celovec - Ljubljana - Dunaj. MAKAROVIC, Marija 1995: .Slovenski narodopisni inštitut t 'rhan Jarnik v Celovcu, V: Razvoj slov enske etnologije od štreklja in Murka do sodobnih etnoloških prizadevanj. Zbornik prispevkov s kongresa, Ljubljana, Cankarjev doni. 24.-27. oklober 1995, Ur. Rajko Muršič in Mojca Ramšak. Slovensko etnološko društvo. Ljubljana, sir 261-268. MALINOWSK1, Iironislavv 1979: Argonauti zapadnog Pacifika. B1GZ. Beograd. MALlNi )WSK1, Bronislavv 1989: A Diary in the Strict Sense of the Term. Stanford t Iniversity Press. Stanford, ( alifornia M1NN1CH, Rt>ben Ci 1993: Socialni antropolog o slovenjih. Zbornik socialnoaniropoloskih besedil. Slovenski raziskovalni inštitut - SLO lil, Amalietti. Ljubljana. WAYNE, Helena (ur.) 1995; The Story of a Marriage, the Letters of Bronislaw Malinovvski and Elsie Masson. Vol. I 1916-20. Vol. 2 1920-35. Routledge London WEBER, Irena 1993: Kulturni šok kaj je to? V: Antropološki zvezki f). I i Irena Šumi. Društvo antropologov Slovenije. Ljubljana. 50 GLASNIK SED 36/1 996, st. ^ KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI Suinm;iry "MAYBE I WILL COME TO CARINTHIA AGAIN... MAYBE" Eloquence of the Car nit h i an diary opus of Marija MakaroviČ Mojca Ramšak Marija MakaroviČ's diaiy notes published in a Klagenfurt's magazine "Družina in ¿/ow" (Family and i lome) are titled "( in the Ethnographic Research of Sele". Tlie notes were made while gathering the material tor her monograph "Sele in Selani" (Sele and its Inhabitants) in Self and Rož in the Austrian pan of Caiinlliia The monograph was published by the "Mohorjeva založba" publishing house in Klagenfurt in 1994, and issued by ihe Christian Cultural Association and the Institute of Ethnographic Society Urban Jarnik, '[lit- diary notes are pans of the diary that was being kept in a inanu.--.rnpt form from 1984 to 198W, Bui the micTO-etHno logical monograph on Sele was taking shape for almost ten years - hom the autumn 1983. Besides the professional motives Mrs. MakaroviČ was also led by her personal ones, for she was gat lining the information in the I'odjuna Valley already in her.student years from 1951 to 1952 for her diploma papei about the folk poetry, storytelling and folk medicine. Two notebooks ol her f irst Cirintllian diaries date Ifom this student period, more precisely, from August 13 to .September 23rtI 1952. They were still signed JagOilic, which was Mrs, Mukaro\ ic's maiden name, and were taking shape when a group of students led by a student of ethnology Jernej Šu iters ič. and helped by the Slovene Educational Association from Klagehl urt were gathering inlormation in the /.ilja and I'odjuna Valley. Full of student energy and humour she roguishly describes the working conditions, small occurrences wit!i the police, the hosts who housed the students and took care ol the contents of their stomachs, return favours to the informants, and at the same time she in her own Way comments the-then Slovene question in Carinthia. An analysis of »indent manuscript diaries of Marija jagodic from 1952 shows what kind of an act an ethnographer's work actually is. When she puts down various incidents and especially what can be seen and felt, she somehow reveals the mechanisms of' field-obseivation with participation Although her student diary ends in September 1952. a couple of note* follow from 271'1 and 2N,h March 19K t when during tlie iilo-basnica cultural days in Tinje Mrs. MakaroviČ was considering the possibility of her coming to Carinthia again to write .i monograph of one of the Carini h ¡an villages. A whole decade - from 19Ki tO 199i - Was she gathering material about Sele where she lived while doing the research. I ler diaries, published in the magazine Družina in rtom, show her real knowledge of people and their habits. In contrast lo her student diaries they are more accurate and thoughtful, though si ill not lo the extent when the diaries tliat are lo describe objective reality would make her Iry to change it. ! ler diaries contain almost every activity of the inhabitants whom site researched, and, above all, the reader gels an impression what Sele and us inhabitants are like, what they live on and what for 34 GLASNIK SED 36/1996, št, i