Natisov 15.000. »Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-ttrijo: za celo leto 4 krone, za Ogrsko K 50 vin. za celo to; za Nemčijo stane za celo leto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; ta drugo inozemstvo se »čuni naročnino z ozi-mo na visokost pošt-■kie. Naročnino je plačati naprej. Posamezne ftev. se prodajajo po 8 v. Diedništvo in uprav-■Brvo se nahajata v Ptuja, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo Bi odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za Vi strani K 40 — za V* strani K 20 — za V, strani K 10 — za V« strani K 5 — 250 1.— za Vu strani K za V« strani K Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Štev. 15. V Ptuju v nedeljo dne 11. aprila 1915. XVI. letnik. Svetovna vojska. Bitka v Karpatih traja nadalje. — T Bukovini Rusi poraženi. — Boji ob Dnjestru za nas ugodni. — Indija se giblje. Avstrijsko vojno poročilo. Dunaj, 4. aprila. Uradno se poroča: V Karpatih trajajo boji na višinah na obeh straneh doline Laborce dalje. Včeraj smo izvedli na vzhodne višine protinapad in vrgli dosedaj silno napadajočega sovražnika iz več postojank nazaj. Tudi vzhodno od Virave smo odbili močan ruski napad. V teh včerajšnjih bojih smo ujeli 2.020 Rusov. Severno od Džoka je položaj neizpremenjen. Nov napad Rusov se je po kratkem boju izjalovil. Na vseh ostalih frontah ni bilo posebnih dogodkov. Namestnik generalštabnega šefa : pl. H 6 f e r, fml. Dunaj, 6. aprila. Uradno se poroča: V Karpatih se v dolini Laborce in obojestranskih višinah boji nadaljujejo. Na ostalih bojiščih na posameznih točkah artilerijski boji, sicer mir. Pri Uscie Biskupie, vzhodno od Zaleszczyki, so se poskušale močnejše sovražne sile ustaviti na južnem bregu Dnjestra. Po večurnem boju smo jih vrgli nazaj, vjeli 1400 mož in zaplenili 7 strojnih pušk. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Dunaj, 6. aprila. Uradno se poroča: Boji v Karpatih se še vedno razširjajo. Na višinah vzhodno od Laborce zavzeli so naši s združenimi nemškimi močmi močne ruske pozicije ter vjeli 5,040 Rusov. V sosednih odsekih smo več silovitih ruskih napadov odbili ter sovražniku povzročili mnogo škode in vjeli nadaljnih 2.530 Rusov. Y južno-vzhodni Galiciji na višinah blizu Ottynia se je ponočni ruski napad izjalovil. Pri napadu dne 4. aprila južno-zapadno od Uscie-Bigkopie na levi breg Dnjestra bila sta dva bataljona ruskega Aleksandrovega polka popolnoma uničena. Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml. Boj Nemcev z Angleži in Francozi. Na francoskih in belgijskih bojiščih zavezniki že zelo scagujejo, ker si nikjer ne zamorejo priboriti povoljnega ali saj vidnega uspeha. S svojo ofenzivo so v novejšem času jako varčni, ko so ■i že tolikokrat občutno prste opekli. Izgubili so — če gre tozadevnim časniškim poročilom verjeti *— že toliko moštva, topov strojnih pušk in vojnega materijala, da si ne vedo nikjer več dobiti nadomestila za vse te izgube. V novej- šem času so jih posebno hudo nadlegovali nemški Zeppelini, ki mečejo zdaj tu zdaj tam bombe, ki povzročajo obilno škode na državnem kakor privatnem imetju in uničijo mnogo človeških bitij. 0 posameznih praskah na francoskih tleh zdi se „ Štajercu" nepotrebno poročati, ker se suče na ražnju tamkaj itak že več mesecev ravno ena in ista klobasa ,i i pa še ne niti napol pečena in tudi ne kuhana. Boji ob Dnjestru. Poročnik pri poljskih legijonarjih dr. M e r w i a poroča: Po zavzetju mesta Sniatin se je 'šlo proti črti ob Dnjestru. Ena kolona je dobila ukaz prodirati preko črte Horodenka-Gwozd-ziec, druga na črti Kolomea-Gorny Tyn-Tlumacz. Črta določena za obrambo je bila kakih 100 km dolga. Naše levo krilo, ki je imelo braniti odsek od Bistrice do Dolhe, je napadlo sovražnika izpred Jezupola. Ruski ogenj je moral utihniti, en roški polkovnik je bil ubit, en stotnik ranjen. Glasom izpovedi vjetnikov je imela vsaka iuska stotnija samo mrtvih nad 20 mož. Mnogi vjetniki so bili oboroženi samo z Berdanovimi puškami, ki jih je treba po vsakem strelu znova polniti. Po zavzetju Jezupola bi bili morali legijonaši prodreti do železniškega mostu čez Dnj eater, kar je nepričakovano prispel neki ruski oklopni vlak, tako, da so se naši v redu umaknili iz območja oklop-nega vlaka. Istočasno z akcijo levega krila sta prodrla dva bataljona z artiljerijo in strojnimi puškami v smeri na Tlomacz, vzhodno od Sta-nislavova. Prišla sta skozi kraje Oleszow in Bratyszow ter dospela končno do močno utrjenega mesteca Nizniowa. Med tem ko so bile naše čete že v mestu, so Rusi že zažgali veliki most čez Dnjester. Ker je bila s tem naša akcija pri Jezupolu in Nizniowu končana, je prišlo povelje, zbrati v Jezierzanih vse bataljone in od tod izvršiti sunek proti sovražnikom. V Jezierzanih je divjal boj; toda ves napor sovražnika je bil zaman. Naše čete, ki so že pričele s ofenzivo, niso popustile in se niso dale ustaviti niti od najhujšega sovražnega ognja. Prodrle so iz vasi in vzele še isti večer Tlumacz. Vsled situacije je bilo potem potrebno klin med med ruskimi četami nekoliko potegniti nazaj, tako da so prišle naše čete na Lysogoro, višino med Bortniki in Korolowko. S pomočjo naše artiljerije »o mogle naše kolone ta kraj zasesti. Boji v Bukovini. ,Az Est" poroča iz Črnovic: Na skrajnem desnem krilu našega gališkega bojišča, to je v | kotu Bukovine, Rusije in Romunske, se vrše j že več dni vedno silnejši krvavi boji. Ti boji j so se na obsegu vedno bolj razširili, ker so- , vražnik dan na dan bolj ojačuje svojo fronto. , Kakor silno pa tudi napada sovražnik, ni se mu posrečilo odločiti se vzhodno od Zaieszykov na črti do ruske meje in na severnem bregu Dnjestra. Tu ee obrača sovražna ofenzivna črta proti jugu ter sega pred naše pozicije v okolici Bojana. Vai napadi in naskoki sovražnika so bili pod najtežjimi izgubami za njega odbiti tako, da po našem prodiranju iz Crnovic nismo izgubili niti koraka tal. Iz Črnegore. Položaj v Crnigori je obupen. Odkar so Avstrijci na Lovčenu porušili baterije in ubili in ranili 500 francoskih topničarjev, se nahaja Crnagora v položaju oblegane trdnjave. Dežela se izstraduje in žive Črnogorci v največji bedi. Edino pot v Evropo skozi sv. Ivan zapirajo Črnogorcem sovražni Albanci. Grčija zapre Srbiji dovoz municije. Časniki poročajo iz Milana, da je Grčija naznanila državam svojo prepoved dovoza municije v Srbijo skozi grško ozemlje. Tudi iz Carigrada je dospela ista vest. Kakor piše BOs-maneki Lloyd," izkrcali so Francozi te dni v Solunu zopet 14 topov, 2000 zabojev (kišt) municije, 9 automobilov, 150 trenskih vozov, 2 zračni letali in 800 zabojev zdravil in drugih zdravniških potrebščin. Grška vlada pa je kljub posredovanja francoskega poslanika prevoz v Srbijo prepovedala in samo glede zdravil in drugih zdravniških sredstev privolila. Avstrija in Poljska. Svetovna vojska je zbudila že pozabljeno poljsko vprašanje. Mednarodna diplomacija stoji pred starim vprašanjem v novi obliki. „Nowa Reforma" piše, da je evropska diplomacija ključ za evropsko ravnotežje dolgo iskala, na Balkanu, ob Adriji in na raznih morjih. Sedaj se je pa pravi ključ evropskega miru našel tam, kjer je od nekdaj bil in kjer ga je videl že Napoleon, namreč v Poljski, ki straži ob vratih v veliki evropeko-azijski planjavi. Poljska je evropski zid pred vzhodnimi silami. Kdor vlada nad Poljsko, ta obvladuje Evropo. Ce jo stalno zasede Rusija, potem je Evropa v vedni nevarnosti. Samostojna Poljska v zvezi z Avstrijo je naravna straža evropske kulture in evropskega ravnotežja. Avstrija in samostojna Poljska sta nujno potrebni za obrambo in za širjenje evropske kulture. strasenurova gronoioa is seionjavo gp(|t«9 Iff Itllll VAlAnlaV je naravni izvleček (ekstraki) najfinejših »WwlUUIII BOIVUJ<* W m najDoi] nspetmn korenin. Btratonm ovt na&OIoa u aelenjav Tiled tegi priznano najboljši ielodeo okrepčaj oči prebavni liker. tu Vojni cilj Rusije. „Neues Wiener Tagblatt" je ponatisnil iz »Kijevlanina," članek ruskega nacijonalca-po-slanca A. Savenka o cilju, katerega kani Rusija s to vojsko doseči. Rusija si hoče zasiguriti svoj položaj kakor velemoč, a to bo dosegla po Savenko vemm mnenju le s pridobitvijo ruskih Karpatov in morskih ožin. Savenku je dejal neki dostojanstvenik v Petrogradu: „Nikar ne mislite, da imamo Carigrad že v žepu. Zato bo treba še mnogo truda in žrtev." Savenko se strinja s to sodbo in pravi, da je treba odločilne zmage, da ne bo rešeno samo karpatsko vprašanje, ampak tudi vprašanje morskih ožin. Na ugovarjanje in pripomnjo pesimistov, da ima Rusija v dardanelskem vprašanju mnogo majhnih nasprotnikov, odgovarja Savenko, da je vse-kako Carigrad za mnoge države lep oblizek, zlasti za sosedne države. Ali Bolgarska je sama priznala, da bi ne mogla vzdržati Carigrada. Kar se pa Rumunije in Grčije tiče, nimata v evropski Turčiji nikakih skupnih mej, a pravica nekaterih rumunskih in grških domoljubov do morske ožine, to je, da bi imeli ključ od ruskega morja, ki je za Rusijo edini izhod na svetovno vodno cesto, se ne more za resno smatrati. Sicer pa moramo imeti jasno pred očmi, da če premagamo Nemčijo in Avstro Ogrsko (in le pod tem pogojem bi mogli mi morsko ožino in Carigrad dobiti), bi ne imel noben odpor malih držav proti uresničenju naših velikih narodnih nalog nobenega realnega pomena. Torej pred seboj imamo veliki cilj. Čaka nas velika nagrada, ki slavno nagradi delo in trud ruskega naroda skozi mnoga stoletja. V dosego tega velikega in neizmernega cilja se ne smemo strašiti nobenega truda, nobenih žrtev za svojo domovino. Na našo generacijo gleda ednajst stoletij naše povestnice." Nova Edisonova iznajdba za podmorske čolne. Vsi dosedanji poizkusi za sestavo popolnoma nevarnih akumulatorjev niso imeli zaželjenega uspeha. Sedaj pa prihaja iz Amerike vest, da se je Edisonu posrečilo sestaviti jako močan in docela varen akumulator, čegar raba izključuje vsako nevarnost za posadko. Novi Edisonov podmorski čoln bo na morski površini gonil motor, ki bo obenem polnil akumulatorje za pogon pod vodo. Sicer tudi ta najnovejša iznajdba ni brez gotovih pomanjkljivosti, vendar se more vprašanje smatrati kot v načeln rešeno. Že pred več leti se je slišalo o Edisonovem akumulatorju, ki naj bi v tehniki povzročil popoln preobrat, ker omogočuje veliko večje nakopičenje električne sile nego dosedanji tipi, dasi je za polovico lažji od njih. V praksi se pa ta akumulator ni nikoli in nikjer pokazal. Seveda je res, da so različni časnikarji v svoji bujni fantaziji naprtili Edisonu že marsikako iznajdbo, o kateri se njemu samemu niti sanjalo ni; toda v sedanjem slučaju ima pa stvar po vsej priliki resno ozadje, ker se z iznajdbo peča poveljstvo ameriške vojne mornarice, ki že dalj časa dela poizkuse. Edison je delal za to iznajdbo "celih osem let in znašajo stroški za študije in eksperimente baje 12 milijonov kron. Iznajdbo drži strogo tajno; le toliko se je zvedelo, da se mu je posrečilo nadomestiti svinec in žvepleno kislino z dragimi snovmi, ki ne razvijajo strupenih plinov. Nekaj posebnega je zapora na akumulatorjih. Edison je tak akumulator dal naložiti na auto-mobil in se z njim z brzino 30 km 500krat zaletel v zid, a zapora je ostala nepoškodovana. Aparat je tudi popolnoma neobčuten za zibajoče se gibanje, kateremu je izpostavljen na ladji; dotično večmesečno preizkušnjo je brez hibe prestal. V ameriških mornaričnih krogih smatrajo Edisonov akamulator za najboljše, kar je doslej znanega na tem polju. Srbska grozodejstva v Macedoniji. »Agence Tel. Bulgare" poroča: Iz Kiisten-dila se naznanja, da so Srbi usmrtili v trgu Carjevo Selo 11 oseb, v vasi Ilijevo 15, v vasi Rzalovica pa 40 oseb. V vasi Kiiatindil natančno število žrtev ni znano, zaprli pa so veliko število moških in žensk. Šestero srbskih čet pod poveljstvom majorja Popoviča kroži od vasi do Kočani so srbske grozovitosti od dne do dne neznosnejše. Ti dogodki so prava slika položaja v Macedoniji. Angleške izgube po nemških podmorskih čolnih. Uradna poročila admirali tete pravijo, da so od začetka nemške blokade podmorski čolni potopili 27 ladij. V tednu od 24. do 31. marca je bilo potopljenih pet ladij, ki so obsegale skupno 16.220 ton. 70 angleških trgovskih ladij potopljenih v Kanalu. »Deutsche Tageszeitung" poroča iz Amsterdama : Nizozemske paroplovne dražbe so sestavile seznam, po katerem so nemški podmorski čolni v času od 18. februarja do 25. marca samo v Kanalu potopili 70 angleških trgovskih ladij, torej približao po dve na dan. Nemška južna armada v Karpatih. Graški listi poročajo : Frankobrod, 6. aprila. »Frankfurter Ztg" poroča iz Berolina : čestitka odposlana po vrhovnemu poieljnikn avstro-ogrske armade nadvojvodi Frideriku pruskemu generalu pehote pl. Linsingenu in njegovemu generalnemu štabu zopet spominja, da se v Karpatih bori ramo ob rami z Avstrijci cesarska nemška južna armada, ki ji poveljuje general Linsingen. Vsakdanja vojna poročila avstrijskega armadnega vodstva in blesteča poročila vojnih poročevalcev to nemško južno armado redko omenjajo. Gotovo redko-krat le zato, ker se smatra samoobsebi umljivo, da se hrabrih bojev, ki zahtevajo nadčloveških sil, udeležuje tudi ta južna armada, česar se občinstvo, kakor se zdi, ne zaveda vedno. Razveseljivo je, ker na to širšo javnost čestitka maršala nadvojvode Friderika zopet opozarja. Karpatska bitka pod plazovi. Amsterdam, 6. aprila. „Echange Telegraph' poroča iz Varšave o nekem boju v Karpatih : Dne 13. marca se je razvil boj, ki je trajal 6 ur. Ves čas je snežilo, dokler ni snežen vihar sprožil snežen plaz, ki bi bil skoraj obe bojujoči se stranki pokopal. Vojaki tu in tam so vstali in so v snežnem viharju streljali naprej. Med bojem se je utrgal drugi plaz, ki je zmešal prijatelje in sovražnike in je nastala nevarnost, da vse pokoplje. Nekaj vojakov je zlezlo izpod snega. Dajali so si z roko znamenja, naj se neha streljati, da rešijo tovariše iz skupne nevarnosti, kar se je tudi zgodilo. Angleži nevoljni na svojo vojno mornarico. London, 6 aprila. (Kor. ur.) Mornariški dopisnik lista „Morningpost" piše: Opustošenja po nemških podmorskih čolnih trajajo z izziva-jočo enakomernostjo od Severnega morja do Fi-nisterre. Položaj je nekaj posebnega. Na eni strani nam pripovedujejo, da izvaja angleško bojno brodovje popolno gospodstvo na morju, na drugi strani pa čitamo vsak dan poročila, da smo izgubili v domačih vodah eno ali več ladij. Naše veliko brodovje se nekje nahaja in dejstvo, da obstoja, sili Nemčijo, da izvaja morski rop pod morjem. List nadaljuje: Kaj koristi, če se zgradi ladja, ki stane 11 in pol milijona fantov šterlingov, če ne more ladja na morje izvzemši v veliki daljavi od središča podmorskih čolnov. Če bi bil sovražnik tako uljuden in bi nas povabil na bitko sredi Tihega morja, bi bilo vse lepo. Podmorski čolni in mine so popadle dejansko zdaj našo bojno brodovje med vetrom in vodo in ni misliti, da so ti novi elementi le začasni ali pa netehtni. Vprašanje mogoče reši povodno letalo, a to je bolj godba bodočnosti kakor sedanjosti. Upajmo, da se vprašanje reši. Od neke angleške divizije s 12.000 možmi ostalo je samo 2.330 mož. V nekem nagovoru, katerega je imel nedavno nadškof angleške grofije York v mestu j Hull, rekel je ta cerkveni knez, da smrt niti v najhujših časih srednjega veka ni tako ljuto po-| birala ljudi kakor dandanes. Od infanterijske i divizije, ki je bila pred kratkim 8 400 častniki i in 12 000 možmi iz Anglije na bojišče poslana, ostalo ie le 44 častnikov in 2.3dO mož. Samo eden najhrabrejših polkov s 40 oficirji in 1.200 možmi izgubil je 39 oficirje? in 900 mož. 900.000 organiziranih angleških delavcev grozi s štrajkom. »Daily Telegraph" ve poročati, da je načelnik angleških radarskih ceh zvezi rudarjev, ki obstoji iz 900 tisoč delavcev, naznanil, da se jim plača ne more tako zvišati, kakor oni to žele in da bi se stvar zamogla le po krajevnih razmerah urediti. Rudarji pa od svojih zahtev nočejo odstopiti in tako preti na Angleškem velikanski štrajk, ki bi angleško vojno in trgovsko mornarico glede dobave premoga najhujše ogroževal. Ponesrečeni srbski poskusi. Budimpešta, 6. aprila. »Pesti Naplo javlja z južnega bojišča: Srbske čete so se poskusile izkrcati na takozvanem Ciganskem otoka v Savi pri Belgradu. Naši so mirno čakali, nato pa so pričeli obstreljevati Srbe iz 3trojnih pušk. Srbske čete so se morale naglo zopet umakniti. Ruski vojni materijal za Srbijo. Iz Bakarešte poročajo: Poluradno se razglaša: »Vsak inozemski železniški voz, ki pride v deželo, se mora ali na meji, ali pa na prvi postaji v deželi temeljito preiskati. Če se v Vozovih najde blago, čegar prevoz je sedaj skozi Rumunijo prepovedan, se morajo vozovi takoj vrniti tja, odkoder so prišli." — S tem naj se ustavijo ponovni poskusi Rusije, skozi Rumunijo dovažati Srbiji vojni materijal. Srbsko-bolgarski omejni konflikti. Iz Niša poročajo listi z dne 3. aprila: Preteklo noč, proti 2. uri, so napadli bolgarski četaši v vojaških uniformah iznenada srbsko kulo pri Valandovu. Srbske obmejne straže so se morale umakniti proti kolodvoru v Strumici. Ob 5. zjutraj so zasedli Bolgari vse višine na levem vardarskem bregu. B.>ji se nadaljujejo. Število mrtvih in ranjenih je na obeh straneh znatoo. Pripoveduje se, da so Bolgari ugrabili 2 srbska topa. Rinjenci pripovedujejo, da vodijo četaše bolgarski častniki in da je če-tašev nekaj več kakor za en polk. Mnogi so mnenja, da napada sploh niso izvršili četaši, temveč regularni bolgarski vojaki. V bližini se nahajajoči obmejni detašmaji so prispeli na pomoč. Telefonski in brzojavni promet z Gjevgje-lijem in Solunom je prekinjen. Vojne priprave Japonske. Newyork, 5. aprila. Tukajšnji listi poročajo o japonskih vojnih pripravah: Japonske bojne ladje, ki se nahajajo v tujih morjih, so pozvane, naj se hitro vrnejo domov. Parniki, ki vozijo na Japonsko, so prenapolnjeni z japonskimi rezervisti. Oaobito iz Kalifornije so vpoklicali več tisoč Japoncev, ki so se takoj odpeljali domov. Japonska je kupila več letal v Franciji in je z dovoljenjem fraacoske vojne uprave sprejela v svojo službo več francoskih pilotov. Trinajst indijskih knezov se je Angliji uprlo. Po raznih časopisih kroži vest, da se je v Severni Indiji trinajst knezov uprlo proti angleški vladi in da se bojo skupno z Afgani bojevali proti angleškemu nasilstvu. Vstaja v Singaporu Precej časa sem se je že govorilo o neki vojaški vstaji v južnoindijskem mestu Singapore, a vsa poročila so izhajala iz angleških virov, kar že dovolj priča za njih — verjetnost?! Vojaki 5. indijskega polka že dalje časa niso zakrivali več svojega namena, da se bodo takoj uprli, ako bi se jim velelo iti na fronto, ker se kot mohamedanci nočejo vojskovati proti svojemu najvišjemu gospodu (kalifu) v Carigrada. Tudi vRangoon-u in v Kalkuti (Indija) se je iz ravnoistega vzroka uprlo več čet, kar da slutiti, da vlada v angleško-indijski armadi eden duh. Angleži so bili neprevidni in nepraktični dovolj, da tega dejstva sebi na škodo niso povoljno vpoštevali. 3 — V torek dne 16. februarja bi imel oditi najmlajši indijski polk v Evropo. Moštva se je to šele v pondeljek zjutraj povedalo. Za njih nadomestitev došlo je že v nedeljo 100 mož domačih čet, katere je dal sultan dežele J o-hore. Ko se je dalo povelje za odhod, uprle so se takoj indijnke čete, skupno 1.400 mož, ki eo vdrli v oficirski klub ter ondi postrelili 27 oficirjev. Drugi oddelki so hodili po mestu, kjer so ustrelili vsacega Evropejca, katerega-koli so našli na ulici. Nato so šli v taborišče, kjer imajo Angleži nemške podanike internirane. Z daleč so Nemcem namignili naj se vležejo. Ko je bilo to storjeno so pcstrelili stražo, obstoječo iz enega oficirja in 17 angleških prostovoljcev, johorski vojaki pa so takoj zbežali. Nato je rezervno moštvo straže nastopilo, 1 major, dva druga častnika in 20 mož. Klicali so Nemcem, da naj gredo takoj v notranjost taborišča, a tem se je zdelo bolj varno, ako ostanejo pred taboriščem ležati. Indi so začeli nato iz neke lesene barake streljati in v kratkih minutah bili so vsi trije častniki z moštvom vred mrtvi. Sedaj so povabili Nemce, naj se jim pridružijo, a ti so ponudbo odklonili, ker so se nasproti Angležem s častno besedo zavezali, da se ne bod'i upirali. Po tem dogodku so vdrli v garnizijsko bolnišnico, kjer je bilo sedem Angležev in eden Avstrije. Ta je začel po prvih strelih kričati: „Jaz sem Avstrije!0 Poslednji, z imenom Hackmeier, ostal je nepoškodovan, vsi drugi pa — tudi strežaji — bili so postreljeni. Zav-sem je bilo 48 Angležov usmrčenih. Tudi pri Orobadroard-u prišlo je med Indi in angleškimi prostovoljci do krvavega boja, v katerem so padli vsi Angleži, ki niso pravočasno pobegnili. Na večer so imeli uporniki vso mesto v svoji oblasti. Tudi orožarnice so se polastili, da na odpor prišedši prostovoljci niso mogli do orožja. Evropejci so se z barikadami okovarili, ženake pa so spravili na ladje v ondotnem pristanišču. V torek bo Indi mesto bombardirali. Da ne bi svoje sovernike ne vznemirjali, kričali so po cestah in ulicah: „Ijlam!'i Vso domače ljudstvo jih je z navdušenjem pozdravljalo. V sredo je prišlo iz Rangoona 500 angleških vojakov, ki bo mislili upornike ukrotiti. Toda njih trud je bil zastonj, ker od skritih nikogar niso zapazili, pač pa bili od vseh strani hudo obstreljevani. V petek je došlo 100 Japoncev in 30 francoskih mornarjev, ki pa so se morali takoj zopet vkrcati, ker si niso upali ničesar opraviti. Angleži seveda zavijajo stvar po svojem načinu, toda dejstva kažejo, da v Indiji hudo vre. Bolni napljnčih Sanatory _kflesi;c ! ■HoBsBtBžibcaiSBigb BsssžžL. ' 0 pomorskih minah. V nobeni vojni še ni bilo podmorsko bojevanje toljkega pomena kakor je v sedanji svetovni vojni, v kateri se porabljate na morju in v morju zlasti podmorski čoln, ki napada bojne in sovražne trgovske ladje s torpedi, in pa pomorske mine. Pomorske mine so v obče mnogo nevarneje orožje nego podmorski čolni s svojimi torpedi. Pomorsko mine so jeli rabiti že pred sto leti; seve so bile takrat še jako enostavne. V večji množini so rabili mine v severoameriški secesijski vojni (1861. do 1866.), v kateri so vničile mine sedem monitorjev (manjših obrežnih bojnih ladij in čolnov). V rusko turški vojni 1. 1877/78 so uničile Turkom ruske mine dve vojni ladji, v rasko-japonski vojni 1904/05 so potopile pomorske mine tri ruske in šest japonskih vojnih ladij — med njimi tri velike linijske ladje. Mine ae dele najprej v dve vrsti, v mine, ki se vnamejo same in mine. ki jih razstrele z elektriko z določenega opazovališča. Delimo pa mine še tudi drugače: v ofenzivne in defenzivne (napadalne in obrambne). Navadna oblika mine je hruškasta železna posoda. Na gornjem koncu ima steklene rožičke, ki so pokriti s svinčenimi kapicami. Od tam je napeljana žica do električne baterije, ki je v j zvezi z razatreljivom (navadno strelna pavola). J Kadar zadene ladja ob steklene rožičke, ki so v j zvezi z baterijo, zaneti električna iskra razstre-lji*o, da nastane eksplozija. Mine po pristaniščih so pa tudi prirejene tako, da so v zvezi s skrivnim opazovališčem na obrežju in kadar zapelje sovražna ladja na mino, razstreli obrežni opazovalec z elektriko mino, ki je označena v tajnem načitu na dotičnem prostoru. Mine so položene križema, navadno tri metre pod gladino morja, ter so pritrjene na verižicah, ki imajo ob koncu kos železa, da ostanejo na določenem mestu. Druge mine pa plavajo prosto po morju. Cesto se pa tudi dogaja, da se zasidrane mine potrgajo ter ogrožajo še dolgo časa potem zlasti trgovske ladje. Defenzivne (obrambne) mine polagajo na vadno v izlivih rek ali pred pristanišči, druge pa polagajo po morskih prehodnih krajih, da z njimi ogrožajo morske ceste. Cesto pa tudi nanese potreba obrambe, da nasprotnik ogroža sovražnika z razstresenimi minami. Te mine se porabljajo zlasti takrat, kadar kako ladjo sovražnik preganja; zasidrajo se avtomatiško ter jih spušča v morje preganjana ladja na bega. Najnevarnejše v obče so proste mine, ki so obenem obrambne in napadalne. Kakor nam je znano, se v morju pretakajo morski toki po določenih zakonih. Ozrimo se na Dardanele, kjer se vrši prav sedaj bojevanje na morju, če spuščajo Turki v Dardauelah proste mine, jib nosi moiski tok, ki preteče tam v eni uri 1:5 do 2: 5 morskih milj, nasproti sovražniškim bojnim ladjam in jih ogrožajo. Mine polagajo posebne ladje in podmorski čolni. Toda tehnika napreduje in nabavili so ladje in naprave, ki mine love ter odstranjajo s posebnimi mrežami. Rnšilci min so jako plitve majhne ladje. Vsekakor pa je jako nevarno opravilo, mine polagati, še bolj pa jih odstranjevati. Glede polaganja min veljajo posebne mednarodne določbe, ki jih pa v sedanji vojni zlasti Anglija in Rusija ne upoštevate. Mine se ne smejo polagati po nevtralnih vodah, kjer pa se polagajo, morajo biti tako prirejene, da se ne vnamejo več, doČim se odsidrajo. Prosto plavajoče mine pa so sploh prepovedane. Slika iz bojišča. Metrofan Čitopič Korba je ime stotniku ruskega 57. pešpolka iz Herzona — piše neki častnik, ki se že od začetka vojne nahaja na severnem bojišču, neki tržaški gospej. „V neki sivi zimski noči krog 10. ure je bil ujet; ranjen je bil v nogo, lakotnico in desno roko. Neki častnik mojega polka se je zavzel zanj, mu obvezal rane in ga nesel iz ognja med gostim svinčenim dežjem. — Tovariš! zakliče črez nekaj časa ruski častnik v nemškem jeziku. — Zahfaljujem se Ti, toda umreti moram! Naš častnik ga tolaži in bodri, govori mu o lazaretu, o zdravnikih in zdravilih, zagotavlja mu, da bo ozdravil in se vrnil k svoji družini. Rus je zmajal z glavo in tiho ječal. Nenadoma pravi: — Prosim te, stori mi ljubav in odpri mi suknjo; v notranjem žepu boš našel službeno knjižico : vzemi jo, tvoja je. Tu je tudi Marijina slika: podarim ti jo. Sedaj mi odreži naramni našivek : podarim ti tudi tega. Toda ene usluge, ene neizmerne usluge te prosim; kajti umreti moram, umreti! Rus je za hip umolknil, nato pa se znova zazrl v našega častnika, ki ni vedel, kaj Rus pravzaprav meni, ter prosil : — Odpni mi obleko in srajco : Na prsih nosim vrečico iz belega platna. Da, to je, hvala . . . Odpri jo: vidiš, v njej je fotografija moje žene z otrokom in posvetilom. Dalje, vidiš ? je v njej zlata verižica s svetinjico Matere božje in majhnim križcem. To vrečico, prosim vzemi in skrbi, da pride v roke moje žene . . . Prosim te, prosim . . . Umreti moram . . . — Vse bom storil, kar želiš, samo pomiri se. Ozdravil boš še in ne bo mi treba izvesti tvojega naročila, kajti sam se povrneš k svoji Boprogi. Ranjenec zmaje z glavo, potem utrujen umolkne, čez nekaj časa z velikim trudom seže z levo roko v žep in nekaj išče. — Ali želiš cigareto? — ga vpraša naš častnik. — Ne, hvala, ničesar ne želim, je odgovoril Rus. Nato je reko, ki jo je imel v žepu, nesel k ustom in povžil neko stvar. Parkrat je še globoko zadihal, nato mu je glava omahnila nazaj: bil je mrlič. Zastrupil se je. Nekaj o moderni trdnjavski vojni. Moderne trdnjave so jako zgodnjega po-četka in izvirajo iz časa konstrukcije težkih oblegovalnih topov. Nasproti artiljeriji, toraj na-Bproti napadalnim sredstvom, se je spremenjala tudi zidava trdnjav ter se razvila do sedanje oblike. V sedanjem času se ne more moderna trdnjavska vojska ozirati na Sebastopol (1854) in Pariz (1871), marveč kakor v obče moderna tako tudi trdnjavska vojska datira iz rusko-japonske vojske. Port-Artur. Prvo obleganje moderno urejene trdnjave se je vršilo pri PortArturju. Brez ozira na poedine epizode, ki bo bile kot uvod obleganja samemu, ee je začelo z obleganjem na suhem dne 6. junija 1904. Oblegovalna japonska armada pod poveljstvom generala Nogi je bila močna štiri divizije. Že 26. julija je Nogi s tremi paralelnimi kolonami zavzel utrjene sprednje višine severno od mesta in Japonci, so se 3. avgusta približali zunanjim utrdbam tako, da jim je bilo mogočno postaviti svoje težke oblegovalne topove. Dne 8. avgusta so bile zavzete nekatere višine na izhodni strani mesta, potem je Nogi zaukazal splošen naskok, ki je trajal od 19. do 24. avgusta. Naskok se ni posrečil, toda stal je Japonca 14 000 mrtvih. Od tega časa so začeli Japonci metodično oblego-vati z vojsko in so opustili naskokovanje, a obstreljevali so pa poedine utrdbe, dokler so jih popolnoma poškodovali. Tako so počasi napredovali s zavzetjem višine za višino in se koncem decembra približali notranjemu trdnjava kemu obroču. Še-le 2. januarja 1905 je general Stoasel predal trdnjavo, ki se je branila celili 210 dni. O d r i n (Adrianopel). Balkanska vojska je prinesla s seboj tudi trdnjavsko vojno v velikem obsegu. Po bolgarskih zmagah pri Kirkilisu in Čorlu so prišle prve čete pred Odrin in ga zaprle od treh strani, in ko je padla Dimotoka, je bil Odrin tudi z južne strani zaprt. To se je zgodilo 27. oktobra 1912. Od tega časa je bila trdnjava od sveta odrezana in oblegali so jo povsem sistematično. Seveda je bolgarski in pozneje tudi srbski pomožni armadi (120.000 mož) primanjkovalo težkih oblegovalnih topov, zato se je pa tudi oblegovalna armada pod poveljstvom generala Ivanova zadovoljila s cerniranjem in izstradanjem trdnjave, kar je v sedanji moderni vojski izrednega pomena. Boji so trajali šest polnih mescev, ko se je nazadnje 26. marca 1913 posrečilo bolgarsko-srbaki vojski, da je s silovitim naskokom zavzela en sektor, nakar se je trdnjava udala. Karakteristično za moderno vojsko je, da trdnjava pade v tistem hipu, ko se na enem ali drugem kraju vsaj nekoliko pte-bije^trdnjavski obroč. Topovi in ves drugovrstni vojni materijal se navadno pred udajo uniči. V balkanski vojski so se vršili tudi manjši trdnjavski boji. S k a d e r je zavzela po devetmesečnem obleganju srbsko črnogorska armada, dasi je bila trdnjava manjše veljave, toda prisilil jo je glad, da se je udala. Janina v Epiru, ki eo jo zavzeli Grki, je primera pravega topniškega obleganja, ker so Grki hranili ljudski materijal in so utrdbe s vztrajnim topovskim obstreljevanjem porušili do temelja. Sedanja svetovna vojska velikih držav je prinesla s seboj ogromne trdnjave in strašanski oblegovalni materijal. Nemški 42 cm možnarji in naše motorne baterije učinkujejo tako silovito, da so prvovrstne trdnjave kot Antwerpen, Namur, Liege in Lille padle v kratkih dneh. Presenečenje leži v tem, da te-le trdnjave pravzaprav niso bile oblegane, temuč bile porušene iz velike daljave s težkimi topovi. Da se je P r z e m y s 1 moral udati vsled , je vsakomur znana stvar. O časovni dobi svetovne vojske. Mnogo in v marsikaterem ozira se je sedanja vojska že primerjala z vojskami, katere eo naši očetje doživeli, toda danes smemo reči, da dotične primere niso bile koristne. Zgodovina se nikdar ne zataji. Ne različnost, temuč sličnost (podobnost) dogodkov pod izpremenjenimi časovnimi razmerami bi nas že le primorala, ■ da bi znali na tehtne izpremembe sklepati. Da mora ta vojska dvajsetega stoletja nam nekaj novega in nepričakovanega prinesti, to zapopademo. V čem pa bi znala novost obstati ? Najbrž bo menda >ojska le kratko časa trajala, Izkušnje iz prejšnjega stoletja so to prerokovale in merodajni krogi kakor so n. pr. vojaški in nčenjaški ter gospodarski krogi, so bili tega mnenja. Strašansko število bojevnikov, nezaslišani napori in neizmerni stroški: vse to je kazalo na hitro odločitev. Toda kolikor besedi, tolikor zmot; to vemo sedaj. Vesoljna mobilizacija ljudstev ni izčrpala; bila je v kratkem le še z večjimi mobiliziranimi masami izpopolnjena. Napori prekosili so dozdevno mogočnost, toda premagali so se. Stroški prekašajo proračune dva do trikrat, in vsakdo se je motil, ki je mislil.da je zaradi njih pre-ogromne višine svetovna vojska nemogoča; sedaj smo izprevideli, da pri vojski ni denar gospodar. Danes se nam zdi način, po katerem smo preje sklepali, nekako čuden. Zakaj bi morala biti vojska kratka, v kateri nastopajo neizmerno večje mase ? Kako da vendar nismo naraščajočo razsežnost tudi na čas uporabili ? Velika kroglja se počasneje vrti kakor mala in ta fizični zakon bi bili lahko tudi na vojsko obrnili. Najnovejše izknšnje so tudi naše misli in naše sklepe izpremenile, kajti naš časovni čut uravnan je sedaj na trajnost. Da upamo na zmago in sicer na skorajšno zmago, to je samoobsebi umevno. Nestrpnost, s katero smo začetkoma vojske skoraj vsak dan pričakovali poročila o velikih odločilnih bitkah, je izginila in vojska na stalnih točkah je naučila čakati tudi nas, kateri smo ostali dema. Sliši se pač še tudi vpraeanje, kako dolgo da še zna vojska trajati, toda vprašanje in ugibanje ima znak, da smo postali bolj mirne, hladne krvi kakor smo bili še pred nedavnim časom. Sedaj zapopademo, da je čas vojno torišče in ob enem tudi vojno sredstvo, kakor je vsako drago sredstvo in da nikdar ne stoji izven vojnih pogojev, čas se rabi pri vojski ravno tako, kakor se rabijo topovi, nova mnnicija in sveži človeški materijal; in vojna doba se presoja glede stoje rabnosti in primernosti ravno tako kakor vsako drago vojno sredstvo, ki se je rabilo in se še rabi, ker je — kakor že rečeno — čas tudi vojno sredstvo. Zato si moramo uporabo časa ravno tako zagotoviti kakor povoljno množino orožja, živil in druzega materijala: S tem, da hočejo nag sovražniki izstradati, ničesar druzega ne nameravajo, kakor da si prilaste in izkoristijo moč časa. Naša naloga naj bo toraj, da dobimo to moč na našo stran. Prizadevati si moramo, da bodemo čas naših sovražnikov si znali ravno tako v našo korist obrniti kakor si znamo njihove vsakovrstne slabe strani. Po mnogoterih izgubljenih bitkah, kljub neizmernim žrtvam na ljudeh in tudi deželah, si sovražniki vendar še domišljujejo, da so glede časa na boljšem kakor mi in naš zvesti zaveznik. Ako jih enkrat prepričamo o tej njihovi zmoti, tedaj pade tudi obenem njihovo največje upanje in najslabša nada — pod klop. — t — . Vojaške zadeve. Pravice vojakov in njih svojcev. Nadaljevanje. Kdaj in koma se izplačuje podpora? Podpora se izplačuje tistemu, ki je v zgla-sitvi opravičene zahteve označen kot prejemalec. Ce ne živijo opravičenci v enem stanovanju, se lahko pove, da naj se pošilja denar vsakemu posebej. Toda bolje je, če se opravičenci že prej tako zedinijo, da prihaja denar za vse na enega izmed njih. Oblastnija pošilja namreč denar samo i na eno osebo za vse družinske člane, četudi se jih imenuje več za prejemalce. Ce ji je izbira prosta, pošlje denar prvemu najbližnjemu sorodniku vpoklicanega. Da oblastnija ne utegne pogoditi pri izberi za družino neugodno, je torej bolje, če se že poprej družina sama zedini in prejemalca nafede. Na razdelitev denarja v družini oblastnija ne vpliva nič. Podpore se izplačujejo polmesečno, in sicer, če je le mogoče, vsakega 1. in IG. v meseca. Izplačevati bi se imele vedao vnaprej. Že zaradi tega je potrebno, da se priglasi zahtevo čimprej. Podpore ni treba vračati, čeprav se vrne vpoklicani pred dnem, do katerega je bila podpora izplačana. Kdo odločuje o pravici do podpore? Ali dobi družinaki član vpoklicanega podporo ali ne, presojajo komisije, ki sestoje iz enega zastopnika finančne deželne oblasti in enega zastopnika deželnega odbora. Na Danaju, v Ljubljani, v Celju, v Gradca in v dragih mestih z lastnim statutom, pa je član komisije namesto zastopnika deželnega odbora občinski organ, ki ga določi žnpan. Občine so dolžne na zahtevo oblastni] pri izvrševanju postave sodelovati, predvsem torej skrbeti za pritožbe. Politična oblastnija more tudi določiti poljubne osebe za zaupnike glasovanja. Kakšnega vzklica proti odločitvi komisije pač ni. Toda lahko se pa, če je bila prošnja odklonjena ali če ni imela uspeha v polnem obsegu, napravi pismena prijava na komisijo, ki ima svoj sedež pri politični oblastniji (okrajno glavarstvo, magistrat). V prijavi naj se navede, v koliko se je komisija pri odločitvi zmotila, in naj se prosi za predrugačbo in razveljavljenje prejšnje odločitve in za drago, novo in pravično razsodbo. 2. Kaj dobe vojni pohabljenci? Naravno je, da ima država dolžnost, skrbeti za tiste, ki so se pohabili v vojski. V Avstriji so doslej za vojne pohabljence penzije, ki jih zakon dovoljuje, jako majhne. Zakon glede vojaškega oskrbovanja 'oseb v armadi, v vojni mornarici in v domobrambi je bil izdan dne 27. decembra 1875. Izpolnitve, ki so bile dostavljene z zakonoma v letu 1891 in 1896, se ne dotikhjo njkjer bistva zakona in višine penzije. Kdo ima pravico do penzije? Podčastniki in vojaki imajo, vseeno kako dolgo je trajala njihova službena doba, pravico do trajne invalidne penzije, če so postali nesposobni za službo vsled ranjenja pred sovražnikom ali vsled vojnih naporov; vsled oslabljenja na umu, božjasti, oslep-Ijenja na obeh očeh ali vsled iz ohromelosti izvirajoče nemoči; vsled zunanje poškodbe, ki je nastala brez lastne krivde v izvrševanju službe, ali vsled drugačne poljubne bolezni, ki kvari zdravje, in ki je nastala zaradi posebnosti vojaške službe kakor tudi zaradi epidemičnih in endemičnih bolezni ali zaradi nalezljive bolezni na očeh. Dočim dobe vojaki in podčastniki, ki so služili deset let aktivno, penzijo, če so poatali nesposobni samo za vsakršno vojaško službo, nezmožnost za meščanski zaslužek pa ne pride v poštev, dobe trajno invalidno penzijo vojaki z manj nego desetletnim službenim časom samo potem, če so postali tudi za zmerom za meščanski zaslužek nezmožni. Kogar so pri superarbitraciji sicer spoznali za invalida (nesposobnega za vojaško službo) a še vendar za zaslužek zmožnega, se sme zgla-siti tokom petih mescev k novi superarbitraciji. Ce razsodi ta, da so ga bili spoznali za službo nesposobnega vsled nemoči in da je postal za zaslužek nezmožen, potem dobi invalidno penzijo. Imamo pa tudi invalidno penzijo, ki se priznava samo za določen čas. Če se namreč ( pri superarbitraciji izkaže, da je vojak pač za- I časno nesposoben za vojaško službo in nezmožen za kakšen zaslužek, da pa te more pričakovati izboljšanje in vsled tega določena meja vojaške 1 sposobnosti in zmožnosti za zaslužek, potem se mu zagotovi penzija začasno za določen čas in sicer najmanj za eno leto in največ za tri leta. Po preteku tega časa pride spet k superarbitraciji, pri kateri se sklepa nadalje. Postava določa, da se vojna leta dvojno vštejejo", to se pravi, da se k vsakemu bojnemu pohodu zaračuna še eno leto službenega časa. Ker se pa tudi s zaračun-janjem tega leta večinoma ne doseže službenega časa desetih let, ne izpremeni to zaračunanje ničesar. Kako visoka je invalidna penzija? Leta 1875. določene vojaške invalidne penzije so jako majhne. Stopnjujejo se po š a r ž i, ki jo je vojak resnično imel. Titularna šarža ne daje nobene pravice do višje penzije. Ce je bil kdo n. pr. prostak titularni korporal, dobi samo penzijo prostaka. Penzija znaša za: vojaka brez šarže 6 kron mesečno prostaka 8 „ e korporala 10 B „ četovodjo 12 „ „ narednika 14 B „ Odločujoče je samo to, če je dotičnik „ zmožen za meščanski zaslužek"; Če ima pohabljenec dohodke, ki ne izvirajo iz polnega delovanja normalne delovne moči (obresti velikega imetja, invalidna renta iz zavarovalniške penzije za na-stavljence, podpore), je vseena. Podporna doklada za ranjence. Bazen invalidne penzije določa postava tudi podporne doklade za ranjence. Doklada za ranjence je od invalidne penzije popolnoma neodvisna in se plačuje tudi tedaj, če je ostal vojak kljub ranjenju zmožen za meščanski zaslužek. So toraj ljudje, ki dobe samo doklado za ranjence, in zopet tretji, ki dobe oboje skupaj, in invalidno penzijo in doklado za ranjence. Doklada za ranjence je enako visoka po 8 K, po 16 K in po 23 K in 33 vin. mesečno, je li imel vojak šaržo ali ne. Vojaki, ki so bili ranjeni od sovražnega orožja ali od drugačnega bojnega aparata ter sd postali vsled tega nesposobni za slažbo, dobe mesečno 8 K. (Dalje) Gospodarske stvari. Podpora za nakup sejalnih strojev. C. kr. poljedelsko ministerstvo je glasom odloka z dne 24. februarja 1915, št. 51.071 ex 1914, z ozi-rom na dejstvo, da je v tem letu potrebna posebna štedljivost s žitnim semenjem, ta štedlji-vost se pa v visoki meri da doseči z vrstno setvijo, s setvijo s sejalnim strojem pripravljeno, dovoliti za vsak v tej nasadni dobi od poljedelcev, poljedelskih zadrug, društev ali občin na Štajerskem kupljen sejalni stroj kupca iz dotacije za pospeševanje živinoreje, oskrbljene z zakonom z dne 30 decembra 1909, drž zak. št. 222, podporo po 100 K (sto kron) in sicer pod sledečimi pogoji: 1. Prošnje za dovoljenje teh podpor se morajo na Štajerskem predložiti c. kr. poljedelskemu ministerstvu potom c. kr. poljedelske družbe na Štajerskem v Gradcu ter jim priložiti faktura o nakupu stroja; imenovana družba mora potrditi istinitost nakupa in sposobnost stroja. 2. Cena, za katero se je nakupil dotični stroj mora biti najmanj za 15 % nižja, kot bi jo računala dobavna tvrdka za jednak stroj leta 1914. 3. Razventega morajo veljati plačilni pogoji, ki niso neugodnejši, kot sledeči: Cena se plača v treh jednakih obrokih, od katerih sa plača prvi pri naročitvi, dragi v jeseni leta 1915, tretji spomladi leta 1916, pri čemur se morajo plačati od tretjega obroka od 1. januarja 1916 naprej 6% obresti. 4. Sejalni stroji, ki bi se nakupili z državno podporo, v kolikor si jih nabavijo posamezni poljedelci, naj bi se, če le možno, prepuščali v porabo tudi sosedom. Imenovanje žetvenih komisarjev za zago-tovljenje poljskega dela in žetve v letošnjem letu. Da se zagotovijo poljska dela in žetev, je imenovalo c. kr. namestništvo ravno tako kakor lansko leto sporazumno s štajerskim deželnim - 5 odborom sledeče organe za naslednje okraje, ki pridejo za slovensko prebivalstvo v poštev : 1. Franceta Goričan, potovalnega učitelja, za sodni okraj Celje, Šmarje, Laško, politični okraj Konjice. 2. Martina Jelovšeka, živinorejskega nadzornika, za politični okraj Slovenji Gradec, sodna okraja Gomjigrad in Vransko. 3. Antena J e n t s c h, ravnatelja, za politični okraj Radgona, sodna okraja Lipnica, "VVildon. 4 Karola Kit tel, asistenta, za sodnijski okraj Arvež. 5. Franceta M a t i a š i č, c. k. vinarskega nadzornika, za politična okraja Ptuj in Brežice. 6. Rikarda P e t r o v a n, c. k. kletarskega nadzornika, za sodnijska okraja Maribor in Sv. Lenart. 7. Otona Brudersa, strokovnega nad-zorovalnega organa za celo kronovino za pridelovanje zelenjadi in krompirja. Ti organi niso le dolžni natanko čuvati, da se ljudstvo natanko ravna po obstoječih ukazih o obdelovanju produktivnega površja s žitom, oziroma z zelenjadami, ampak morajo iti kmetovalcem v vseh kmetijskih zadevah na roko z dejanjem in nasveti. Zaukaže žetvenih komisarjev, ki nosijo v službi na levi roki belozelen trak in imajo tudi posebne izkaznice, morajo na vsak način ubogati žetvene komisije in kmetovalci v vseh zadevah, ki se tičejo obdelovanja polja in žetve. Ob tej priliki še posebič opozarja namest-ništvo kmetovalce na sledeče točke: Da postane zemlja krepka in rodovitna, polaga se naj največja važnost na zadostno pro-dokcijo, pravo ravnanje in uporabo hlevskega gnoja; ako pa ga sploh nimamo ali ne v zadostnih množinah, naj se pravočasno skrbi za zadostne množine umetnih gnojil. Nadalje se naj zemlja obseje s semenjem najboljše vrste, kajti od njega zavisi, kakor od pravega kolobarjenja kakovost pridelkov. Vsepovsod, kjer je setev slabo prezimila, se naj dotično površje podorje. in zemlja poseje z dragim primernim letnim semenom, da se na ta način popolnoma izrabi ves za obdelovanje pripraven svet. Tudi se naj obrača na gojo in ohranjenje domače živine največja pozornost. Ker je vsled vojaške dobave število konj jako zmanjšano, treba bo tudi v večji meri privaditi krave za vožnjo Samoobsebi je umevno, da je treba z ozi-rom na zmiraj grozečo nevarnost kuge na gobcu in parkljih, jako paziti na zdravstveno stanje domače živine. Razglas glede oddaje sobvencijskih bikov okrajem, podružnicam in občinam. Centralni odbor bo sprejemal tudi leta 19)5 po razmerju sredstev, katera mu bodeta dala na razpolago državna vlada in visoki deželni odbor, prošnje za subvencijonirane bike iz takih okrajev, v kate-rib ui potikrbljeuo za urejeuo bikorejo uiti z živinorejskimi, niti z bikorejskimi zadrugami. Ker bodo državna sredstva vsled vojnega položaja najbrž zdatno skrčena, nastane neizogibna po treba, nastaviti bike le v takih občinah, kjer sploh ni za plemenitev pripravnih bikov pleme-njakov; v onih občinah, v katerih se že nahajajo subvencionirani biki, pa skrbeti z umno rejo in gojo za to, da ostanejo za plemenitev uporabni še nadaljnje leto. Stremiti bo se toraj moralo za tem, da se zahteva triletna, oziioma štiriletna doba vzdrževanja bika; sicer se je bati, da bi se vsled pomanjkanja denarnih sredstev ne mogel pokriti pomanjkljaj Plemenski biki se bodo nakupili pod strokovnjaškim nadzorstvom deželnih strokovnjakov, kakor tudi uradnih ži-vinozdravnikov spomladi 1915 in jeseni 1915 v domačih plemenskih okoliših. Nakupne in prevozne stroške trpi subvencijski sklad Subven-cijski biki se oddajo od postaje proč, katero je treba naznaniti. Od te naprej pa mora plačati nadaljne prevozne stroške prevzemnik bika. Prošnjiki dobijo bike za 60% kupne cene; v V našem kraju ee vsaka vremenska prememba posebno natančno občuti, in posledice so ji kašelj, hripavost, bolezni v grlu in zaslezenje. Toda čestokrat smo ae prepričali, da se vsa ta zla dajo urno odstra- slednjo se všteje varščina po 50 K, katero je treba položiti. Jamstvena doba traja 2 leti, to se pravi, pri pravilni oskrbi bika preide pleme-njak po 2 letih v last prejemnika. Ako pa bi-korejec ne izpolnjuje dolžnosti, za katere se mora prej obvezati s posebnim re,verzom, obvezan je vrniti subvencijo. Tadi zapade njegova varščina, če ne prevzame poslanega bika. Kmetovalci, ki želijo dobiti plemenskega bika, morajo to v prvi vrsti naznaniti okrajnemu odboru, :n če ta odkloni posredovanje, načelstvu najbližje kmetijske podružnice ali pa domačemu občinskemu predstojništvu in položiti pri pred-znambi za subvencijskega bika varščino v znesku 50 K ter podpisati obveznico. Da si kmetijska družba lahko pravočasno oskrbi potrebno število bikov, želimo, da se ji predložijo prijave vsaj najpozneje do konca meseca aprila 1915 Družba se ne more obvezati, da bo bika poslala do kakega že v naprej določenega roka. Ako se ne bi mogla potreba pokriti spomladi, zgodilo bo se to naknadno z jesenskim nakupom. Re-verzi se dobijo pri kmetijski družbi ali pa pri okrajnih zastopih. — V Gradcu, dne 21. januarja 1915. Od osrednjega odbora c. k. kmetijsko dražbo na Stajorskom. P. n. svinjerejcem na Štajerskem. Z ozirom na nameravano pomnoženo oddajo plemenskih merjascev zastran c. k. kmetijske družbe najbrž ne bo zadostovalo število merjaščekov iz družbenih vzrejališč in iz posameznih zasebnih svi-njerejskih gospodarstev, od katerih je do sedaj kupoval osrednji odbor plemenske merjasce. Nastala bo potreba, privzeti za prodajo merjaščkov tudi druge zasebne vzreje, katere so se izkazale, zlasti pa one, kojih plemenske živali izhajajo iz družbenih vzrejališč. Prijazno vabimo vse svi-njerejce, naj se zglasijo pri osrednjem odboru c. k. kmetijske družbe in naznanijo, koliko merjaščekov v starosti 5 do 7 mesecev bi mogli dobaviti leta 1915 c. k. kmetijski družbi. — Od osrednjega odbora c. k. kmetijske družbe na Štajerskem. Vporabljanje vseh za pašo živine primernih planin in pašnikov. V interesu splošnosti sa zahteva, da bi se redilo vedno več živine. K temu pa se rabi več krme in to zahteva nujno, da bi se naj kolikor mogoče izrabljale vse možnosti za prerejo živine. Iz mnenj poljedelskih krogov je posneti, da se v resnici ne izrabljajo vse za pašo živine primerne planine in pašniki od njihovih posestnikov. Občinska predstojništva morajo torej s poizvedbami vgotoviti vse take planine in pašnike, ki se dosedaj niso vporabljali za pašo in morajo opominjati njih posestnike, da dajo to zemljo na razpolago za pašo. Kadar bodo po primerni razglasitvi na razpolago taki kosi zemlje v občini kakor tudi med sosednimi občinami — potem se bode moralo vplivati na to, da se na take pašnike, ki so na razpolago, spusti po občinah ali po dogovoru dveh ali več sosednih občin mlada živina in sicer tako, da se gonijo na pašo na strme in manj dobre planine ovce in koze. Naredbe proti alkoholizmu. Med pojave, na katere morajo politične oblasti med izrednimi razmerami, ki so posledica vojnega stanja, radi vzdrževanja javne varnosti in javnega reda kakor tudi v higijeničnem in ljudsko-gospodarskem oziru obračati posebno opozornost, spada zloraba alkohola, ki se v mnogih krajih tudi v tem resnem času neprenehoma razširja. Alkoholizem ne zmanjšuje samo odpornosti človeškega telesa proti žngajočim kužnim boleznim, ter ne ogroža samo prehranitve ljudstva in javne varnosti in reda, ampak tudi vzbuja javno pohujšanje in žali domoljubna čustva vseh lojalnih elementov, ki so v tem resnem času v skrbi za blagostanje države. Najbolj vspešno varstvo in najbolj vspešna odpomoč proti uničujočim in žalostnim učinkom I zlorabe alkohola v sedanjem času bi bile pred I vsem naredbe, ki neposredno zabranjujejo užitek niti, ako uporabimo takoj Fellerjev fluid iz rastlinskih izvlečkov s znamko „E!sa flaid", ker učinkuje razslezujoče, kašelj odstranjajoče, pomirjuje bolečine in nahod. Tudi bolečine, ki so nastale vsled preblajenja ali prepiha, to sred-stio sigurno odstrani in ga toraj našim čitate- | žganih opojnih pijač in ki imsjo namen omeje-I vati priložnost pitja. Za naredbe te vrste morsjo zadostovati obstoječe zakonite norme tako dolgo, da bode izdan zakon o pijančevanju. Razven obrtnega reda (§ 54, odst. 2) nudijo Najvišje določbe, izdane z ukazom z dne 19. januarja 1853, št. 10 drž. zak., o delokrogu političnih oblasti ter temeljna načela o delokrogu političnih oblasti ter temeljna načela o delokrogu policijskih oblasti z dne 10. decembra 1850 političnim in cesarskim policijskim oblastvom zelo dragocen pripomoček za boj proti zlorabi alkohola. V tem oziru pridejo pred vsem v poštev §§ 22 in 35 A. Najvišjih določb o ustanovitvi in uradovanju okrajnih uradov oziroma političnih okrajnih oblastev, po katerih mora politična okrajna oblast skrbeti za vzdrževanje varnosti in javnega reda in miru in ukreniti vse naredbe, ki se odredijo v zadevi policijske uprave s zakoni in nkazi predpostavljenih oblasti ali katere ista sama odredi. A. Z odlokom z dne 30. avgusta 1914, št. 7/425Mob./l, je ukazalo namestništvo političnim podoblastvom po § 1, odstavek 4, mini-sterskega ukaza z dne 3. aprila 1855, drž. zak. št. 62, ako je za krajevne razmere potrebno, za čas sedanjega izrednega položaja omejevati uro zapiranja za gostilniške in krčmarske obrti oziroma za posamezne kategorije gostilniških in krčmarskih obrti (za žganjame itd), v vseh ali pa v posameznih krajevnih občinah svojega upravnega okraja. B Z odlokom' z dne 14. septembra 1914, št. 27.800, je priporočilo trgovsko ministerstvo „omejitev policijske zatvorne ure za zganjamo", k čemur dajejo pripomoček določbe § 54 obrtnega reda. Pri intimaciji tega odloka tuur. št. 4/3512/1, a dne 21. oktobra 1914 je bilo podoblastvom prepuščeno, da nadalje omejijo uro zapiranje za žgarnjarne in vinotoče, kjer se vino stoje pije, pod gotovimi pogoji tudi črez mero pod A že danih ukazov ter določijo popolno zapiranje žganjarn in prodajaln na malo ob nedeljah in praznikih, da z eventnelnim diferenciran jem obratov tudi določijo za ostale gostilniške in krčmarske obrti primerno policijsko uro, kolikor je to mogoče brez prevelikega otežkočenja javnega prometa in legitimnega pridobitnega življenja. C. Z odlokom z dne 20. januarja 1915,» št. 10.958, je c. in kr. vojno ministerstvo načeloma prepovedalo oddajo alkoholnih pijač moštvu v železniškem prometu in ukazalo transportnim poveljnikom (ter jim istočasno dalo ukaze o posameznih izjemnih slučajih), da naj skrbijo za to, da 5 ur pred nastopom transporta nihče ne daje četam alkoholskih pijač. Ta nkaz je bil (na opomin c. kr. ministerstra za notranje stvari, z dne 9. februarja 1915, št. 1654/S) z razglasom namestništva z dne 18. februarja 1915, št. 11/363/1, splošno (zlasti z lepaki na kolodvorih) publiciran in pod pod-oblastvom in-timiran z ukazom, da opozorijo gostilničarje na kolodvorih kakor tudi okrepčevalna mesta „Ru-dečega križa" na to prepoved s posebnimi dopisi. K temu se naj tudi pripomni, da je c. kr. železniško ministerstvo prepovedalo vsem železniškim gostilnam v področju c. kr. državnih železnic točiti alkoholske in žgane opojne pijače moštvu, ki spada h kakoršnemukoli vojaškemu transportu, ki je namenjen preti bojnemu pozo-rišču in prosilo uprave zasebnih železnic, da ukrenejo za svoje področje podobne odredbe. D. Končno se opozarja na razglas, ki izide v št. 25 dež. zak. in uk. za Štajersko, ki zlasti urejuje čas zapiranja žganjarn in istočasno prepoveduje vsake drugo točenje, malo prodajo ali prodajo na drobno žganih in opojnih pijač v gostilnah, kavarnah, kavarniških pivnicah, trgovinah itd. za oni čas, v katerem morajo po navedenem ukazu biti žganjame zaprte, da bi za-sigural zaželjen vspeh, namreč omejitev zloraba alkoholskih pijač. Od ces. kr. namestništva. ljem v vseh teh slučajih priporočamo. 12 steklenic pošlje poštnine prosto za samo 6 kron lekarnar E. V. Feller t Stubici, Elsa-tig 241 (Hrvatsko), kjer ae obenem tudi lahko naroče Feller jeve čistilne krogljice s znamko „Elsa Pillen", 6 škatljic za samo 4 krone in 40 vinarjev. luos - - - Škropljenje in žveplanje vinogradov. Ker se Se vedno sliši tarnanje kmetov-vincgradnikov, da nimajo dovolj potrebne galice, tako da ce bodo mogli škropiti svojih vinogradov, sporočamo sledeče: Kmetijska družba je priskrbela perocid, ki mu mnogi, ker je nekaj novega, še ne zaupajo, pa gotovo po krivici, kajti najboljši avstrijski strokovnjaki so prepričani o njegovem popolnem učinku. Konečno nam ostane še eno, pri nas že izkušeno sredstvo. „Tensx" (beri tenaks). Tenaks je modrikast prašek, ki obstoji iz zmlete galice, sede in žveplenokisle gline. Zadnja je primešana zaraditega, da galica na listu bolj drži, seda pa namesto apna. Raba tenaksa je zelo priprosta. Za 100 litrov vode se odtehta V/i kg do 2 kg tega praška, se vrže v vedo in se ž njo dobro premeša. Prašek ee hitro raztopi in škropilna zmes je pripravljena. Pripravlja se teraj jako hitro sproti, če je treba lahko za vsako škropilnico posebej. V tem slučaju se vzame za vsako škropilnico 15 do 20 g. (2 deka) tenaksa. Tenaks se dobiva v vrečah po 5,25 in 50 kg. V vrečah po 25 50 kg stane sedaj na Dn-naju 180 K za 100 kg. Vožnjina ne stane veliko, ker je za polovico znižana. „Tenax" ge dobiva pri tvrdki : Dr. O. Heiner &, (Jo, chemi-sches Laboratorium, Wien VI, Mollardgasse 69. Priporočamo tistim vinogradnikom, ki Še nimajo ali ne dobe potrebne galice ali perocida, da se takoj preskrbijo s tenaksem, kajti tudi tega sredstva bo kmalu zmanjkalo. Svetujemo tudi trgovcem na deželi, da si nabavijo tenaks, ker bodo s tem zlasti manjšim vinogradnikom, ki so vajeni kupovati galico po kilogramih v prodajalnah, zelo vstregli. Kakor galico (perocid, tenaks) in žveplo, tako si pa je treba nabaviti tudi potrebne škropilnice in žveplalnike že sedaj, ker se jih pozneje ne bo dobilo. Opozarjam na to vinogradnike še posebej. Kot najboljše, izkušene škropilnice ,Avstrija' stanejo sedaj po znižani tovamifki ceni z za-bojčkom vred na Dunaju 35 K 66 h, žveplalniki, ročni 10 K 20 k, nahrbtni od 26 K 90 h do 31 K 70 h. Razne reči. Prememba imena. Nj. ces. in kr. Apostol. Veličanstvo je dovolilo, da se Gornjeroga-ški slatinski vrelec sme zanaprej imenovati : Cesarjev Franc Jožefov vrelec (Kaiser Franz Josephs Quelle. Lastnik tega podjetja je gospod Konrad Keller v Podplatu. Za „Rdeč i križ" daroval je ptujski veletržeo gospod Kraker zopet 100 kron, za kar mu izreka načelništro „Rrdečega križa" naj-prisrčnejšo zahvalo. Zaradi cen mesa dohajajo opetovano pritožbo, da se prodaja isto povprečno 1 kg za 3 krone, in sicer meso od mlade živine in krav ravno tako drago kakor volovje meso, medtem ko so bile povprečne cene (živa vaga) na tukajšnjem živinskem sejmu dne 6. aprila t. 1. po poročilu sejmskega komisarijata sledeče : za bike 1 kg 90—110 h, za vole 1 kg 140—170 b, za krave 1 kg 100—110 h in za mlado živino i kg 110—130 h. Požar. Na Velikcnoč zvečer izbruhnil je t gospodarskem poslopju graščine B e t n a v a (Windenau) v Rothweinu pri Mariboru požar, ki je uničil ves objekt. Prihitele so na pomoč požarne brambe iz Rothweina, Rossweina in iz Maribora, katerim se je posrečilo hudo ogrožena sosednja poslopja rešiti. Mariborska parna brizgalnica (za izvenmestno rabo) delovala je neprenehoma 31/« ure. Moštvo težkega hav-bičnega polka štev. 14, nastanjeno v graščini Betnava, ki je last mariborskega knezoškofa, je pri gašenju vrlo sodelovalo. Laški trg. Ferdinand Mlinaric, p. d. Šon, posestnik v Psarju pri Laškem, odšel je na pe-pelnično sredo t. 1. od doma z namenom, da kupi živino. Proti večeru taistega dne se ga je še videlo v trgu, ko se je že domu odpravljal Od takrat ni sluha ni duha o njem. Prosi se toraj vsakdo, ki bi mogel kaj o Mlinarica, oziroma njegovem bivališča ali mogoče tudi smrti povedati, da taisto naznani „ Šolskemu vodstva tržke šole v Laškem. Ruske grozovitosti v Memelu in ondotnem okrožju, koje so bili v pretočenem tednu začasno zasedli, eo bile tako nezaslišane kakor se to le še bere v starih pripovedkah o divjih Hu nih pod njihovem kralju Atila, kojega zgodovina imennje »šibo božjo". Požigali so mesta, trge in vasi, morili civilno prebivalstvo brez razločka starosti in spola, in kar je najkrutnejše: posiljevali so žene in dekleta do smrti. Tako so n. pr. v vasi Janiške hčer posestnika L i p k e tako zlorabljali, da je vsled prestanih silovitosti vpričo svojih oskrunjevalcev izdihnila, nakar se je še mati iz žalosti zastrupila in oče žile prerezal, ker je raje umrl kakor da bi preživel tako nečloveško ravnanje teh divjakov. Strašna smrt otroka. Iz Ribnice na Pohorju se poroča: Posestnica Terezija Sabovnik je rezala seno; pomagal ji je njen 8 letni sinček Rupert, ki se je odstranil, nakar je rezalni, z vodo gnani stroj obstal. Mati je hitela v hišni mlin, kjer je našla sina Raperta, že mrtvega ki je prišel med jermen. Deset miljonov vojne kontribucije so naložili Rusi guberniji Przemysl. Pred vojsko je I rubelj veljal v Avstriji 2 K 53 vin., a sedaj se zaračuni samo s 1 K 82 vin. Rosi bodo baje gubernijo Przemysl razdelili v šest okrajev in mesto Przemysl z okolico bo četrta ruska gubernija v Galiciji. Število Vjetih RUSOV v mescu marcu, in sicer samo od naših avstrijskih čet, znaša 183 častnikov in 39.942 mož. Nemci so v mescu marcu vjeli vsegaskupaj 55.860 Rusov. Kedaj se bo končala vojska? Graški BTag-blatt" pereča iz Maribora sledeče: V začetku lanskega leta je neka 85 let stara žena v Mariboru 8'ojim znancem in znankam ponudila stavo (Wette), da bode se 26. julija pričela velika vojska. V resnici eo se pričele sovražnosti med Avstrijo in brbijo tega dne. O pričetku marca t. 1. je ta žena zopet ponudila stavo, da se bode sedanja vojska končala 27. maja t. 1. Nek mož je stavo sprejel, toda moral je stavljeni znesek 200 kron pismeno potrditi in so zavezati, da bo omenjeni znesek izplačal dedičem une stare žene, ki je izpovedala, da sama tega obroka ne bo doživela, temuč že 25. marca t. 1. umrla. No resnično je starka dne 25 marca umrla! — Pričakuje se sedaj le še, če se bode tudi tretji del njenih prerokovanj izpolnil, namreč: Ali se bo resnično tudi vojska dne 27. majat: 1. končala ? To pa je neksj za vražarje! Če tudi tretje bo, tedaj v ^kolendro* žnjo! Galiških beguncev biva na Dunaju 150.000, na ostalem Nižjem Avstrijskem 25.000, na Zg. Avstrijskem 22.000, na Štajerskem 30.000, na Koroškem 10.000, na Solnograškem 3000, Tirolskem 2000, na Kranjskem 4000, na škem 115.000, na Moravskem 35.000, v Šlez 5000. Ce prištejemo malo število na Ogrske bivajočih beguncev in takih, ki so odpotovali i kam drugam, se ceni število galiških begune na 500 000; med njimi do 250.000 Poljako 220.000 judov in do 30.000 Rasinov. Na Šti jerskem je nastanjenih v taboru Wagna 14 00 v St Michaela približno 1000 begancev. Kje še ne vedo ničesar o sedanji vojsk Ne zdi se nam čudno, oko morebiti v notranii delih Afrike ali Azije še dosed a j ne ve ničesar o izbruhu in poteku strašanske svetev vojske, toda skoraj neverjetno se sme imenovati ako na kosu suhe zemlje, ki pripada pod gleško krono, prebivalci o tej vojski še ničes ne vedo. Iu vendar je tako. Otok Tri stal deCunha v Atlantiškem oceanu, ki dobiv pošto iz drugih delov sveta samo enkrat v let dosedaj še ni dobil obvestila o tej vojski. Štajerski učitelji v vojski. Kakor se nami od verodostojue strani poroča je bilo do konca januarja t. 1. vpoklicanih v vojaško službo TU učiteljev in sicer 222 iz slovenskega, 489 pa iz nemškega dela dežele; to je telikor kakorl 36 odstotkov vseh štajerskih učnih moči. Škoda je, da nismo bližje morja i Iz Rekel se poroča, da je ondi vsak dan nenavadno ve-l lika množina rib na prodaj. Nsjveč je malibl sardel, kojih stane en kilogram 24 do 32 vinar-l jev, včasih so pa celo po 8 vin. 1 kg. Tamkaj! se toraj ubožnejšim ljudskim masam ni trebal bati lakote, kakor drugod, kjer postaja draginja! že jako občutljiva. V ruskem Vjetništvu je med obilico druzih] tudi nadporočnik (zrakoplovec) Anton Morocutti,! sin umirovljenega višjeaodnega svetnika Moro-] cutti-ja v Mariboru Vjet je bil obenem s zra-koplovcem poročnikom Wanekom. Smrt iz neprevidnosti. Due 31. marca ste dekli Barbara Suntinger iu Ana O b e i d o r f e r pri posestniku Petra H a r i t z e r D o 11 a c h - u na Koroškem snažili hišna tla Med delom vzarue Santinger v roko puško, je visela na steni ter nameri žnjo na svojo varišico. Nato odda Santinger puško Ani Ober-1 dorfer, katera jo prime za kopito. V tem tre-J nutku se puška sproži in kroglja zadene Barbaro v glavo tako hudo, da ji je na levi strani) del možganov izstopilo. Brezjavestno so spravili takoj v postelj, kjer je v kratkih trenutkih umrla. Bila je še-le komaj 23 leta stara. Posredovanje glede kmetovalskih delavcev.] Ces. kr. kmetijska družba na Dunaju naznanja* da posreduje pri oddaji kmetijskih delavcev zal raznovrstna dela na grajščinah kakor tudi na kmečkih posestvih. Delavci se pred oddajo skozi] a tedne opazujejo oziroma razokožujejo, da se ] potemtakem pri njih ni bati kake bolezni. Piše j se naj: „An das Arbeitsamt der k. k. Land-wirtschafts-Gesellschaft in Wien, L, Schaufler- | Pogled Da Przemysl. Podoba nam kaže mesto in trdnjavo Przemysl, ki se je po štiriinpolmese-čnem obleganju vsled gladu moral Rusom udati. »OOOOOOC Ali si se na .Štajerca' že naročil? Ako ne, stori to takoj! XXXXXXHX Ansichf von Przemvsf Stole (Zimmersessel) » po 3'—, 5-—, 6-— kron se dobijo v LAWITSCH & HELLER trgovina v Ptuju. m — 7 — Nr. 6." Posreduje se zavsem. brezplačno i poštnine prosto. Vsem čevljarskim mojstrom, ki delajo ,na ko!" Naznanilo se je nam, da kupoje vojni .jkrbljevalni urad ces. in kr. vojnega minister-itta (Kriegsfiirsorgeamt des k. u. k. Kriegsmi-luaterinms) v Gradcu, Sporgasse Nr. 29, od čev-jarjev ,na roko' narejene, z roko sešite tako-jvaoe „Goiserer gorake čevlje" za primerno ceno. Posredovalci bo popolnoma izključeni. Poživljajo se toraj vsi čevljarski mojstri v deželi, laj se javijo imenovanemu uradu, da sprejmejo ozadevna naročila. Dobro bi bilo, ako bi se pri ^nudbah obenem vposlalo eden par takih čevljev kot vzorec. Plača se blago takoj Jo prejemu, ako zahtevi odgovarja. Čevlji jo našim vrlim vojakom v vojski namenjeni. Ob robu podplatov in podpetnikov morajo biti s «žeržami kovani, velikost pa morajo imeti 43 do 47. Listič uredništva. „Julernica," poŠta Juršisci: Vaš dopis ne mtremo priobčiti, ker cenzura tega ne dopusti. G. Kranc Kramar v Pišecah: V upravništvu se je potrebno irptvlo. da bodete list redno dobivali. Dopisniku iz Trbiža: Prepozno prejeli. Pošljite — ako mogoče — pravočasno! Kazekaževaije vojaškega perila. Mnogo naših vojakov po-Silja sedaj svojo perilo domu, da se ondi spore. Mogoče je, da ■e v lakih slučajih prenese mrčes ali pa kaka nalezljiva bolezen. V nevarnosti so v tem oziru posebno perile. Temu se lahko opomore, akc se perilo razokuzi. Najhitreje in najgotovejše učinkuje -v tem oziru, ako se perilo 2* ur pred pranjem namoči v vodo, ki vsebuje 8°/» raztopi jenega surovega lysoforma. Perilo vsled lega ravnanja ničesar ne trpi. Zagotovilo, da bo bil lastnik okuženega perila nekedaj bolan ali tudi še sedaj; bolan, ne vsebuje nikake obrambe, kakor to nas uči vsakdanja izkušnja, Brez glave in nespametna se nam zde ravnanji nekaterih ljudi. To je posledica nervozitete, navala krvi v glavo, nekaka utrujenost, bolestno stanj« in v vseh teh stučajih prinese nam Feller-jev rastlinski fluid s zn. „Elsa-Fluid", pomirjenje, hladilo, olajšavo in zmanjšanje bolečin, naredi nam jasno glavo in mirne živce in bi moral biti toraj v vsaki hi5i pri roki. 12 steklenic za 8 kron pošlje poštnine prosto lekarnar E. V. Feller v S!ub':ci, Elsa-trg 211 (Hrvatsko). Ravno tam se tudi naročij) prebavljanje pospešujoče in stel urejajoče takozvane „Elsa-Pillen", 6 škatljic, za i krone in 40 vin. poštnine Loterijske številke, Gradec, dne 31. marca: Trat dne 24. marca : 56 18. 84 58 85. 43, 9 65 20, 19. Spreten trgovski pomočnik (Commis), vojaščine prost, izurjen v 'trgovini s železjem in špecerijskim blagom, vešč kakega slovanskega jezika, se sprejme takoj ali pa od 15 aprila naprej pri: _______Max Stern, StrirJovar (Murinsal). 185 ŠAFAR izurjen v kmetovalstvn s poljedelskimi stroji, se sprejme pri grofovski grajščini: Herberstein, Ober-Pettau.]88 Zakonska dvojica brez otrok se takoj sprejme za poljska in vinogradska •dela pri: Jagerit8ch, GRAZ, Triesterstr. 24. 183 Posestvo, ležeče 30 minut od Ptuja, se po nizki ceni proda. Natančneja pismena pojasnila da lastnica: M. Drobnič, Spodnji breg št. 34, pCŠta Ptuj. 186 DEKLA ki se raznme v gospodinjstvu, sprejme se takoj pri enem gospodu v slnžbo. Naslov: €. B. 11,' poste re- stante Celje______1:2 Umetno gnojilo (Knnstdunger) za travnike, njive, ze-lenjadne vrte in vinograde s izvrstno analizo se po ceni proda: Vpraša naj se pri: Karl Duller, št. Vid pri Ptuju. 178 Mlin ali žago na trajni vodi in v dobrem kraju se vzame v najem. Ponudbe naj se naslovijo na upravniStvo Štajerca' _____v Ptuju. 174 Učenec se pod ngodnimi pogoji takoj sprejme v tovarni za usnje (Lederfabiik) Paul Pirich v Ptuju. i69 Trgovina z mešanim blagom na dobrem pr< štoru, se kupi ali vzame v najem. Od koga ? pove upravništvo Štajerca' v Ptnjn. 173 Kava 1 kg K 2 80 Najfinejša kava (s sadjem), izvrstna na okusu, Ako se vza-me .B. *& posln;ne prosto. Raz-poSiljatev vsak dan. Naslov: Erstes Grazer VersanilbUro, Sraz, Aanenstra.se 12. 1(7 Marljivega učenca in treznega pomočnika (jungra) sprejme takoj Alois Kukowitz, lastnik umetnega mlina v Ptuju, m Sladkor, Kava, Riž, Sol, Živin j ska sol, Semenja kupite najceneje pri : SchniEteritscb v 1 Theresionhof. If9 Zlata verižica na obroke! 60 gramov težka K 140— na mes-e K 4—. Prvorazredna srebrna ara, 8 srebrni cokroviK 14—. Se pošilja povsod. Kdor hoče poceni uro in verižico fcapili, naj piso takoj 2* iiiirjoluWrtaudlillHuiOuul. Pogreša se gluhonemi čevljarski pomečnik Jožef Osteritza, ki je delal blizu do Božiča pri čevljarskem mojstru g. Johaa u Kvas v Konjicah. Pcgrešanec je star 24 let,je srednje velikosti, precej močne postave, podolgovatega obraza, sivih oči, primernega nosu, zatemnelih lasi in poganjajočih brk. Oblečen je bil, ko je izginil, s ponos, no delavsko obleko. Kot post bno znamenje ima vrh glave (na temenu) v približno 3 cm dolgo, staro brazgotino. 176 20.000 vojaških odej v praktični sivi barvi z borduro se po ceni proda: II. Borta K 1 80 za komad I 240 Pošilja se proti pc vzetju poštnine prosto, ako se naroči najmanje^-6 komadov. Franz Pazourek, Koniginhof a. d. Elbe. I Zahtevajte v vseh trg-ovinah in trafikah. („Štajerc"-Schweden.) Štajersko deteljno seme od rdeče detelje, debelozmato, zajamčeno grinte-prosto, se pošilja v vsaki množini, od 5 kilogramov naprej poštnine prosto na vsako pošto proti povzetju kg za K 2 20 od tvrdke brata Reiter v Slovenjemgradcu. 15-, Zelje, Krompir, Cebuljo, Fižol, Oves, Rž (žito) Pšenico kupi v vsaki množini Thereslanhof. 190 HBBBBHBBBBBHHMB s a v<, '. 11 u m da Vam pošljemo navodilo, ™ kako se Vam pri pametnem gj varčevanju zamore nakloniti 18 lil U .,Gliieksbote" Ljubljana 101. B BBfiBBBBBB-BNŠHIHBBB Priskrbite si pravočasno vspešno sredstvo zoper Peronospero! Bakrena galica (Kupfervi-triol) se vsled vojske tudi za visoko plačilo skoraj ne more dobiti. Kot popolno in najboljše preizkušeno nadomestilo priporočati se zamore le 155 ®*"Peroeid. Perocid pošilja po najnižji ceni tvrdka: D. Rakusch v Celju. KOSE! KOSE! Kdor hoče imeti i«7 KOSO s katero se ni treba mučiti ter se z enkratnim klepanjem kosi z lahkoto vsake vrste travo celi dan, naj se obrne na tvrdko J. KRAŠOVIC V ŽALCU, katera je prevzela že lansko leto edino zastopstvo svetovno znanih kos znamka »Poljedelsko orodje" in jih tudi več tisoč razpečala. Pri naročilu 10 kom. se doda 1 kom. brezplačno. Za dobro kakovost kos se jamči. Cenik na zahtevo brezplačno! KOSE! KOSE! Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3"—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8-—. KosmetiscUes Dr. iS. Rix Laboiatoriiim Dunaj II., Berggasse 17 H. Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri ,,anKelju varuhu", lekarna „Marija pomagaj in parfumenja Wolfram; v Ljubljani lekarna pri .zlatem "'* v droSerij! A. Kau«, in „Adria-Orogerie." jelenu« -toplice (na Hrvatskem) ozdravijo protin, prtpekts1: revmatiasem od^vnateljsl«. M Skl*IlillO* Otvorjene od 20. aprila naprej. "W 181 9458 - 8 Obvestimo naše p. n. odjemalce, da smo vsled podraženja surovin, embalaže, kakor tudi delavskih plač in stroškov za izdelovanje sploh primorani, ceno za (Lysoform) razoknževalnega sredstva, od dne 1. aprila naprej zvišati. Steklenica s 100 grami stane namesto 80 v. vnaprej 90 vinarjev. V tem razmerju zaračuna se tudi embalaža tišje. Lysoform- Werke Dr. Keleti & Morfnyi, kemična tovarna v Uj pesti. 10 Vojna ura 1914. dvojnim reliefom: Njeg. Vel. cesar Franc Jož'-f I. in Viljem II. združenimi močmi ali pa Viribus unitis lfJ4 z novim reliefom Z Z združenimi močmi ali pa ... treh cesarjev, Viribus unit's ali pa s.etovna vojska 191*—16 ali pa z oficijelnim črno-rumenim ali pa z zeletnim križcem; jeklo ali nikel 6 K, z usnjatim napestnikom K 6—, posebno plošnata K 8-—, z radium številiSčemKIO—, s žepno budilnico K 15-—, cena niklasta ura K 8-—. Vojna verižica K 1—, vojna budilnica „top" („Kanone° K 6 —. Vojna budiluica „bobnar", ki bobna ge-neralmarS K 6—. 3 leta garancije. — Pošlje po povzetju prva tvrdka vojnih ur Max Bdhnel. Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/51. Originalni fabrični cenik zastonj. 143 Novost I Srebrna zapestna ura z dvojnatiro krorom K 20—. JCava **■ ■■■■■■■ 50% cenejša! Amerikanska štedilna kava, velearomatična, izdatna in štedilna. 5 kg poskusna vreča K 10-— franko po povzetju. 'A klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2— oddaja A. Sapira, 490, eksport kave in čaja Galanta. 756 5 yinarjev stane dopisnica, s katero zamorete zahtevati moj glavni cenik z 40O0 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih rabnih in darilnih predmetov ter se pošilja vsakomur zastonj in franko. 39 Prva latta v NI KONRAD e. in kr. dvomi liferent, BRfjX it. 730 (Češko). JV"- Prave nikel-žepne-ure K 4SO, 5-—. V »rebru K 8 40, 9 50, niklasta budilnica K 380, ura-kuka vica K 7-85, ura na pendelj K 9'—. Ravno$iljat@v po povzetju, izmenjava dovoljena ali donar nazaj. Priporočljiva domača sredstva. Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu i 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburški živinski prašek a 120 K. Prašek proti odvajanja krvi v živalski vodi a K 1 60 — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 1-—. Razpošiljatev L. Herbst, apoteka Bleiburg na Koroškem. 49 sprejema do preklica vsako nedeljo in vsak praznik od 9. do 11. ure dopoldne vloge. Ravnateljstvo« Poljsko orodje, sejafniki (Saemaschinen). plugi, valjarji, brane, kultivatorji, stroji za žetev, stroji za žetev žita, za koSnjo trave, za vezanje snopja, ta grabljenje in obračanje sena, mlatiltii stroji I navadnim in drojnatim čistilom, bdlCltl «■ DlOtorjl, bencin - lokomobili se izdelujejo in pošiljajo t najboljši izvršitvi od tvrdke: PH. MAYFAHRTH & Co. DUNAJ XI., Taborstrasse štev. 71. Tovarna poljedelskih in obrtnijskih strojev. Katalog štev. 538 se dopošlje zastonj in poštnine prosto. ""^B| 184 Hranilnica (šparkasa) mestne občine Celje. $4~ Razglas. Hranilnica mestne Občine Celje naznanja, da se pri njej kakor doslej tudi zanaprej obrestujejo hranilne vloge s 01 2 [0 Z novimi kakor tndi s dostavnimi vlogami zamore lastnik vložne knjižice f~X~, vselej in v vsaki višini vloge prostovoljno razpolagati. >^£~ Knjižice latitnih hranilnih vlog kakor tndi vojnega posojila se sprejemajo fe6~ v brezlačno shranitev. >^-. Zunanjim vložiteljem nudijo se brezplačno na razpolago poštni-položni listi. i^o- V spomin 50-letnega obstanka te hranilnice izdajale se bodo v tekočem letu posebno lepo opremljene vložne knjižice, ki imajo izvanredno sposobljenost za darila. 125 ff p* •M^*