* A. Aškerc. Junaki, epske pesnitve. V Ljubljani 1907!, Arhivar na ljubljanskem ro-tovžu je zopet^pesnil novo 170 strani broječo zbirko raznomernih verzov. Junaki jim pravi. Štirje so: Knez Volkun; v njem se slika vsto-ličenje korotanskega kneza Volkuna na Qospo-svetskem polju. Drugi je knez Ljudevit, kjer se opisuje njegov naskok na furlanskega grofa Kadolaha in njegov poraz. V tretjem delu se opisujejo boji vržejskega kmeta Štefana Ra-poše proti roparskim, ogrskim Kruccm. V četrtem pa po narodni pesmi v Aškerčevih verzih spremljamo zgodbe kralja Matjaža. Ta epska pesnitev je nova stopinja na poti Aškerčeve popolne dekadence. Verzi so slabi; netečnosti je cele vrste n. pr. »Stoji za hrbtom mu evnuh — zamorski in ga brani muh« (str. 145). Še proza slaba, kamo-li poezija n. pr. £ »Krščanska vera, — ki v Korotan zanesli £ so jo knezi — tam izmed Nemcev, ej, tovariši, 4 to samo tista nova je veriga, s kateroj nas _ priklenejo še bolj — na tujce. In možje po- кл^ božni, — ki k nam prihajajo že dolgo let — iz Nemčije, učit nas evangelja, — kaj drugega so pač ko le vojaki v meniških svetili V haljah. Neki dan —- potegnejo izpod obleke svoje — meč, kruti meč, s katerim zamorijo ^\ ....... svobodo domovine korotanske. (Str. 7). ^ V ti dolgočasni prozi je pa tudi edina misel *^ cele zbirke, in še to je Aškerc vzel od drugih V po duhu ga nadkriljujočih, dasi po mišljenju \ sorodnih ljudi. Občutek Aškerčeve pesnitve * se da izraziti edino z besedo: d o 1 g č a s. Radi