SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 3. FEB. 1993
Letnik XLVIII. Štev. 4 (2689)
Izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena: 8 šil. 40 tolarjev
P.b.b.
Množičen poklon žrtvam fašizma
Na tradicionalni spominski pomen vsakoletne počastitve poimenovano po Vinzenzu svečanosti v spomin padlim padlih in ga povezal z Rizziju, ki se je že v prej-žrtvam - Matiji Verdniku- aktualnimi dogodki v soseš- šnjem stoletju zavzemal za
Tomažu in tovarišem - v nedeljo na pokopališču v Svečah se je zbrala velika množica obiskovalcev z obeh strani meje. Kot običajno je delegacija Zveze koroških partizanov in borčevskih organizacij iz Gorenjske položila venec pred spomenik padlim partizanom, udeležence svečanosti pa je pozdravil predsednik Zveze Koroških partizanov Janez Wutte-Luc. Poudaril je
čini in razvojem v Avstriji. Predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Strum je spregovoril o širših mednarodnih	razsežnostih
nacionalizma in njegovih posledicah, iz katerih da smo se premalo naučili. Ne nacionalizem, sožitje mora biti naš program! je menil Sturm. Prav zato bodo demokrati obeh narodnosti za preseganje mednacionalnih napetosti ustanovili društvo,
sožitje in enakopravnost obeh narodnostnih skupnosti in jezikov na Koroškem (poudarke iz Sturmovega govora lahko preberete na 2. strani)). V kulturnem programu svečanosti sta nastopila Moški pevski zbor SPD „Bilka“ iz Bilčovsa in recitator Miha Traunik. Po svečanosti so se udeleženci zadržali na tovariškem srečanju pri Adamu.
J. R,
Skoraj prav na obletnico smrti narodnega heroja Martije Verdnika-Tomaža seje ob njegovem in skupnem spomenikom njegovih soborcev na sveškem pokopališču zbrala velika množica ljudi na tradicionalni spominski svečanosti. Borci z obeh strani meje so žrtvam pred spomenik položili venec. Slava jim!
Ljudsko zahtevo podprlo le 7,37 odstotka volflcev
Rezultati podpisne ljudske zahteve so bili znani v ponedeljek zvečer, ko so zaprli zadnje podpisne lokale. Približno 417.000 avstrijskih državljanov je Haiderju uspelo prepričati z dvanajstimi točkami programa, po katerem bi skorajda poljubno lahko izganjali tujce, jih vsak trenutek in kjerkoli kontrolirali in preverjali upravičenost njihovega bivanja pri nas.
Po Haiderjevih napovedih še v začetku januarja naj bi ta referendum podpisalo dobršen milijon ljudi, kmalu je svoja
pričakovanja „znižal“ na sedemsto tisoč, za tem pa je postal še skromnejši in rekel, da bo pol milijona podpisov lep uspeh. Demokratična Avstrija si je oddahnila, ta ljudska zahteva je postala za Haiderja največji poraz v njegovi politični karieri.
Koroška ima pri tem kar dva rekorda: Na Krki je v avstrijskem merilu največji odstotek podpisov v občini (34.4 odstotka) , v Selah pa je bilo vsega pet podpisov, kar pomeni 0,86 odstotka. Na Koroškem se je podpisovanju udeležilo 13,3
odstotka, kar je precej manj kot polovica volilcev FPÖ pri zadnjih državnih volitvah.
Najvišji odstotek po okrajih so dosegli v Spittalu ob Dravi (14,8%), najnižjega pa v Velikovcu (8,9%).
Najnižji odstotek podpisov med zveznimmi deželami je bil na Gradiščanskem (4,67 odstotka), med najzanimivejšimi pa je podatek, daje največ strahu in sovraštva prav tam, kjer živi najnižji odstotek tujcev. In spet se je izkazalo, da glas o Koroški kot najbolj „rjavi“ deželi v Avstriji ni za lase
privlečen. Na Salzburškem pa so podpisali natanko v splošnem avstrijskem povprečju.
V televizijski diskusiji v ponedeljek zvečer se je Haider pokazal izredno jokavega in govoril o nepravilnostih ob izpeljavi referenduma, češ da je to preprečilo volilcem udeležbo, vendar konkretnih pritožb ali prijav skoraj ni bilo. Nasprotno - bilo je več prijav zaradi nadlegovanja aktivistov FPÖ, ki so ljudi po vsej sili prepričevali, naj vendarle podpišejo.
S.W.
Koroška SP in volitve
Deželnozborske volitve bodo na Koroškem 1. 1994 in nič prej, so trdno odločeni socialisti. Lista kandidatov pa je sestavljena tako, da je po njihovem mnenju vmes za vsakega nekaj, torej za vse skupine prebivalstva. Šest žensk med prvimi 24 kandidati naj bi bilo za ženske dovolj, slovenska manjšina pa ima kandidatko na 24. mestu. Ta bi dosegla mandat v deželnem zboru le, če bi SPÖ uspelo pridobiti več volilcev kot pri zadnjih volitvah.
Eden od ciljev SPÖjev-ske politike za bodočnost je porast dohodkov za prebivalstvo, s tem pa je povezan razmah gospodarstva.
Heimatdienst v predpustu
Pa so našli spet nekaj. KHD je ugotovil, da v Sloveniji uporabljajo ime Koroška za neko področje, to pa ne gre, kajti Koroška je lei ans. Kar ni motilo niti okrog plebiscita, je zdaj vredno ostrega protesta. Zdi se, da je KHD šele zdaj prišel do zemljevidov. V Slovenjem Gradcu so namreč odkrili „Internacionalno koroško razstavo“ in v tem naj bi bil poskus slovenizacije slovenske Koroške, če smo prav razumeli. Slovenj Gradec naj bo lepo del spodnje Štajerske, tako želi KHD. In sploh bi se kakšen turist lahko zmotil in zamenjal avstrijsko in slovensko Koroško.
Iz sporočila za tisk ni razvidno, če je KHD protestiral tudi zaradi sosednje Italije, kajti znano je, daje del Koroške tudi tam.
Vojna se spet vrača na Hrvaško
Varnostni obroč okrog Sarajeva?
Ženevska mirovna konfe- etnično čiščenje, kar je seveda hrvaško-srbski vojni. Oboji v
renca o Bosni in Hercegovini je propadla. Sopredsednika Cy-rus Vanče in lord Owen reševanje krize prelagata na Združene narode, oz. njihov varnostni svet. Na današnjem sestanku s sprtimi bosanskimi stranmi naj bi preučili možnosti za sklenitev mirovnega sporazuma. Napovedi za uspeh so zelo pičle. Izbetbegoviča v New York ni bilo, poslal pa je svojega zunanjega ministra Harisa Silajdžiča, ki je znan kot zelo trd pogajalec. Ministri evropske dvanajsterice so na ponedeljkovem sestanku v Bruslju od sprtih strani zahtevali, da pristanejo na sporazum, Srbom in Črnogorcem pa so zagrozili s popolno izolacijo.
Drugače se vedejo ZDA. V zunanjem ministrstvu se ne strinjajo s predvideno razdelitvijo BiH, saj naj bi uzakonila
res. S tem v svojem bistvu podpirajo Izbetbegovičevo odklanjanje Vanceovega in Ow-novega načrta. Čeprav ameriška administracija v tej zadevi zahteva še nekaj časa, pa je opaziti njeno aktivnejšo vlogo.
Agencije javljajo, da se Američani s Francozi dogovarjajo za vzpostavitev varnostnega pasu okrog Sarajeva, ki naj bi zaščitil sestradano in premrlo prebivalstvo. Za to naj bi namenili 20.000 vojakov. Ta namera soupada s ponudbo voditelja bosanskih Srbov Karad-žiča, da naj bi mesto pod svoj protektorat prevzeli Združeni narodi.
Medtem pa se na Hrvaškem razvija prava vojna. V teh dneh srbske sile spet obstreljujejo predmestje Karlovca, najbolj zahodnega mesta v lanskoletni
severni Dalmaciji kopičijo velike vojaške sile. Hrvati so doslej sicer imeli nekaj vojaškega uspeha, mejo so premaknili za nekaj kilometrov in pregnali Srbe od hidroelektrane Peniča, ti pa so jim za slovo močno poškodovali jez, ki zdaj z nevarnostjo izlitja grozi 30.000 prebivalcem doline reke Cetina.
Vojna na Hrvaškem pogojuje tudi sklenitev mirovnega sporazuma o BiH. Hrvati so se očitno odločili osvoboditi od Srbov zasedeno ozemlje, tega pa je kar tretjina države, Kninska krajina in pas v severni Dalamciji sta samo del tega. Več ga je v zahodni Slavoniji. Tudi tam se prej ali slej lahko začnejo spopadi, s čemer bi vojna vihra zajela skoraj pol Hrvaške.
J.R.
DSPPA-Društvo slovenskih pisateljev(ic), publicistov^) in prevajalcev(k) v Avstriji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza
vabijo na
proslavo
kulturnega
praznika
v sredo, lO.februarja, ob 19.30 v ORF-teatru v Celovcu
Program: Dr. M. Kmecl -Prešeren za naše dni, J. Messner, S. Sitar - ob stoletnici smrti Jožefa Stefana, pisatelja in znanstvenika, Andrej Grafenauer, soloki-tara, izvaja skladbe slovenskih skladateljev.
KOMENTAR
skupnosti se množijo izjave politikov o avstrijski nevtralnosti. Ker Evropska skupnost ni le gospodarsko združenje, temveč se razvija tudi v politično in varnostno unijo, je jasno, da je potrebno priti tudi do jasnega stališča o pomenu in mestu avstrijske nevtralnosti v bodočnosti.
Ce gledamo nekoliko širše, je stvar sledeča: avstrijska levica in Zeleni zagovarjajo vztrajanje pri nevtralnosti,
Nevtralnost ni pustolovščina
konservativni tabor pa je prej manjšimi državami, pripravljen spremeniti nev- Gledano iz tega zornega tralno politiko. Raziskave kota je nevtralnost bila pravil-javnega mnenja kažejo, da na in uspešna rešitev proble-trenutno večina Avstrijcev ma, ki ga je Avstrija morala podpira dosedanjo prakso, rešiti pod pogoji blokovske Haider, ki je nevtralnost kot konfrontacije, prvi javno postavil pod vpra- Toda nevtralnost ni sveta šaj, pa bo, kot ga poznamo, krava ali dogma, ki velja za morda postal celo njen odlo- večne čase, ne glede na spre-čen zagovornik, če bo to slu- minjajoče varnostno in poli-žilo njegovi populistični tično okolje v naši soseščini in politiki borbe za vsakega ne- v svetu. Nevtralnost sama po zadovoljnega in prestrašene- sebi tudi ni varstvo proti tu-ga volilca.	ji agresiji. Hitler je npr. brez
V javni razpravi se je začelo pomislekov napadel nevtral-nekakšno mešetarjenje z nev- no Belgijo in tudi glede Švice tralnostjo: Busek je predla- je iz zgodovinskih dokumen-gal pristop k Zahodnoevrops- tov znano, da bi bila napade-ki obrambni uniji WEU, bolj na kljub nevtralnosti, če bi bi-na papirju obstoječi obramb- lo to za naciste strateško doni organizaciji Evropske volj pomembno, skupnosti, brž za tem pa ga je Zdaj, ko je blokovska kon-socialistični poslanec Janko- frontacija v Evropi končana witsch prekosil z idejo pristo- in našo varnost vse prej pa k Severoatlantskemu ogrožajo že obstoječi in ver-paktu NATO, nekdanjemu jetni novi regionalni spori kot zapadnemu orodju hladne pa kak blok ali velesila, povojne.	metna politika A vstrije ne mo-
Levici (tudi tisti, ki zdaj do- re pomeniti vztrajanja za vsa-muje v zelenem taboru), ki je s ko ceno pri doslej veljavni preobratom v vzhodni Evropi varnostni (=nevtralnostni) in propadu ugleda vsega politiki. Naša država mora iz-marksističnega nekako zgubi- delati varnostno koncepcijo, la družbenopolitično orienta- ki ustreza današnjim in bodo-cijo, pa nevtralnost poleg anti- čim pogojem. Pri tem je ena fašizma služi kot ena še koli- možnost tudi ta, da se pojmo-kor tolikor priznanih vrednot vanje in stališče do nevtral-politične identifikacije. Zato nosti korenito spremeni, jo nekoliko preveč nekritično	Odgovorne politične sile pa
obravnava kot neke vrste sve- ne bi smele razpravljati dile-to kravo. Druga stran, ki bi tantsko in otročje (če črni re-nevtralnost odpravila kar od čejo WEU, rečejo rdeči NA-danes na jutri, pa tudi ne po- TO, zeleni pa so načelno že nuja nobene zanesljive alter- tako proti vsaki spremembi), native. Toda vprašanje ne- temveč stvarno. Najbolj ver-vtralnosti, ali bolje, varnosti jetna in realistična varianta Avstrije, je preveč pomemb- varnostne politike za Avstrijo no, da bi ga smeli obravnavati je integracija v evropski var-diletantsko.	nostni sistem. Ta še ni dovršen
Avstrijska nevtralnost je in sposoben delovati, toda nasad določenih političnih in staja in bo nastal. Ali bo orga-oblastnih razmer v Evropi po nizacijsko za to zadostovalo koncu druge svetovne vojne in članstvo v Evropski skup-sredi hladne vojne med vzho- nosti ali bo potrebno članstvo dom in zahodom. Čeprav je v WEU ali celo NATO, sploh uradno vedno veljala za pro- še ni jasno. Zato tudi način stovoljno in suvereno odloči- razpravljanja vladnih strank tev Avstrije, je v resnici bila ne koristi cilju, kako najbolje cena, ki jo je naša država mo- razviti novo, današnjim po-rala plačati Sovjetski zvezi za trebam ustrezno varnostno državno pogodbo. Avstrija koncepcijo, naj bi veljala kot model za ne- Prvi korak mora biti konec vtralno Nemčijo, kar bi takrat avstrijskega načina reševanja ustrezalo vojaškim predsta- pomembnih vprašanj, na-vam nastajajoče vzhodne su- mreč laganja samemu sebi in persile. Avstrija je morala zapiranja oči pred realnostjo, sprejeti nevtralnost, če je hote- Vzrok za dogmatično vztra-la doseči državno samostoj- janje pri nespremenjeni oceni nost in neodvisnost. Zaradi nevtralnosti je bolj tehten kot ravnotežja med obema super- pa kaki pametni svetovnona-silama je Avstrija na osnovi zorski vzroki. Samoprevara nevtralnosti desetletja lahko ostane samoprevara, kljub še uživala varnost in stabilnost, tako „prepričljivim“ rezulta-ne da bi morala investirati ze- tom povpraševanj javnega lo visoka sredstva za obram- mnenja, ki se, kot vemo, zna-bo v primerjavi z'drugimi jo kaj hitro spremeniti.
dr. Kristijana Schellandra
Deželni poslanec FPÖ kršil zakon
Ves čas, ko je tekla podpisna akcija FPÖ, tako imenovana ljudska zahteva, so v Velikovcu funkcionarji svobodnjakov v prepovedanem območju petindvajsetih metrov nagovarjali ljudi, naj podpišejo. Čeprav so jih žandarmerija in tudi veli-kovški župan opozorili, da je tako ravnanje protizakonito, so vztrajali in se niso dali odgnati.
Več ljudi se je pritožilo na občini zaradi nadlegovanja in zahtevalo, da se to uradno zabeleži. Občina je naredila prijavo na okrajnem glavarstvu, ki pa ni niti reagiralo.
Posebno je treba omeniti ravnanje okrajnega predsednika FPO Velikovec Friedricha Schretterja, ki je odgovoren za te zakonske prestopke. Kot uradnik na žandarmeriji, še posebej pa kot poslanec v deželnem zboru, je nekoč zaprisegel, da zakonov ne bo samo spoštoval, pač pa jih bo tudi branil.
Hrvati in sosvet
Hrvatski akademski klub je na Dunaju pripravil okroglo mizo, na kateri so predstavniki domala vseh organizacij in društev razpravljali o ustanovitvi sosveta za hrvaško narodno skupnost na Gradiščanskem. Diskusije se je udeležil tudi podpredsednik sosveta za slovensko narodno skupnost dr. Marjan Sturm. Paradoks situacije gradiščanskih FIrvatov je v tem, da vse organizacije zagovarjajo vstop v sosvet, da pa ne najdejo rešitve glede sestava le-tega. Očitno je, da politične stranke želijo imeti v sosvetu odločilno besedo. Na Gradiščanskem imajo namreč politične stranke vpliv tudi na posamezna društva, tako da dejansko odločajo o sestavu sosveta. Vprašanje je le, ali bo predsednik sosveta član ÖVP ali SPÖ. V primerjavi s situacijo gradiščanskih Hrvatov imamo koroški Slovenci glede sosveta ugodno rešitev, ker politične stranke ne vplivajo na njegovo sestavo. To pa seveda velja le toliko časa, dokler obe osrednji organizaciji koroških Slovencev usklajata politiko v sosvetu. Če bi se pozicija osrednjih organizacij v sosvetu zrahljala, bi tudi v slovenskem sosvetu lahko nastopile gradiščanske razmere.
Zveza slovenskih žena v Celovcu obvešča, da bo
redni občni zbor in počastitev 50 letnice ustanovitve Zveze slovenskih žena
- s kulturnim sporedom v soboto, 13. februarja 1993, s pričetkom ob 14. uri v konferenčni dvorani Delavske zbornice v Celovcu, Bahnhofplatz 3, 1.nadstropje.
Prisrčno vabljeni!
Poudarki iz govora
dr. Marjana Sturma v Svečah
Določeni politični veljaki ponovno vodijo boj za politično oblast z nacionalističnimi in rasističnimi parolami. Kam to pelje, nam na brutalen način kažejo televizijske slike iz bivše Jugoslavije. Vsi smo zgroženi in ogorčeni nad etničnimi čiščenjem, vsi smo osupli nad brutalno morijo, kije ni konca. Toda kakšne posledice izvajamo iz tega mi na zahodu? Ali ni referendum, ki ga je sprožil Haider proti tujcem, po svoji filozofiji tudi oblika etničnega čiščenja? Ali nista agitacija in sovraštvo do tujcev tudi oblika stigmatizacije in nacionalistične polarizacije? Ali ni propaganda nemškonacionalnih krogov na Koroškem proti slovenski manjšini tudi ena od oblik etničnega čiščenja - seveda šele v glavah, a vendar?
Zgodovinski spomin prav na tem mestu nam veleva, da se tudi kot manjšina izrečemo proti vsem oblikam nacionalizma, rasizma in sovraštva do tujcev. Koroški partizani z Matijo Verdnikom - Tomažem na čelu niso spraševali po narodni pripadnosti, temveč so v prvi vrsti zbirali ljudi, ki so se bili pripravljeni boriti proti nacizmu. Na Koroškem so se borili pripadniki osmih narodnosti. V tem boju so se kovale nova kultura sožitja in nove oblike sodelovanja. To so tiste prvine in kvalitete antifašističnega odpora, ki jih ohranjamo in ki so prav danes še kako aktualne.
Aktualni pojavi nacionalizma in rasizma ter zgodovinske izkušnje nam velevajo, da moramo v aktualni politiki iskati politične zaveznike v demokratičnem taboru večinskega naroda. To zavezništvo bo lahko preprečilo etnično polarizacijo, ki jo zagovarjajo nemški nacionalisti v deželi. Sodelovanje in sožitje je med seboj povezano. Zato se pri ZSO prizadevamo za vzpostavitev takih novih struktur, ki bodo omogočale sodelovanje slovensko in nemško govorečih sodeželanov. V kratkem bomo ustanovili društvo, poimenovano po koroškem duhovniku Vinzenzu Rizzi-ju, ki je živel v 19. stoletju in ki je že tedaj razvil vizijo o splošni dvojezičnosti na Koroškem.
V	to društvo bodo enakopravno vključeni tudi nemško govoreči. Skupaj želimo ustvariti zavezništvo in tako vzdušje, ki bo omogočilo sožitje in sodelovanje.
To se nam zdi toliko bolj potrebno, ker se Haiderjevo sovraštvo do tujcev kar kmalu lahko spreobrne v ponovno sovraštvo do koroških Slovencev. Tak napad pa bo mogoče odbiti le v zavezništvu z nemško govorečimi demokrati.
V	teh prizadevanjih želimo sodelovati z vsemi, ki to tudi hočejo. Seveda na podlagi enakopravnosti. Nekateri danes propagirajo etnično zbornico kot novo obliko zastopstva. Toda etnična zbornica temelji na preštevanju in ugotavljanju manjšine. Ali to res hočemo? In še nekaj: etnična zbornica vnaša v naše vrste razpravo o tem, kdo je boljši in kdo slabši Slovenec. Etnična zbornica je korak nazaj. Zato jo pri ZSO odklanjamo. Želimo sodelovanje z vsemi strukturami koroških Slovencev, toda to sodelovanje mora biti enakopravno in pošteno. Toliko nas spet ni, da bi si lahko privoščili oblastne boje znotraj manjšine. Vsak na svojem mestu naj prispeva svoje k sožitju: socialdemokrati, člani ÖVP, Zeleni, EL, katoliška cerkev itd. Če bomo to uresničili, bomo storili veliko. V tej politični raznolikosti je lahko tudi velika moč.
Do dela z boljšo izobrazbo
Po analizi tržišča delovnih Na Koroškem pa so možno-mest je črno na belem dokaza- sti za zaposlovanje mladine no, da je bistveno manj brez- precej slabi. Med 15. in 24. le-poselnosti med tistimi, ki ima- tom je njihov delež med brez-jo zaključeno poklicno izo- poselnimi 20%, zato bo treba v brazbo. Najtežje dobijo delo bodoče še razširiti programe za ljude s končano obvezno šolo zaposlovanje kot so to akcija in pa vajenci (13%), medtem 8000 ali pa delovni trening, ko je najnižji odstotek brezpo- Decembra 1992 je bilo po selnih med akademsko izobra- Koroškem ob skoraj 25.000 ženimi (2%) in tistimi s konča- brezposelnih samo 2148 pro-no srednjo šolo.	stih delovnih mest.
Vsak Slovenec svoj odbornik?
Zagnanost slovenskih nacionalistov na Koroškem - drugače jih pri najboljši volji ni več mogoče imenovati - za vzpostavitev tako imenovanega slovenskega parlamenta, ki bi čez noč rešil narodnostno vprašanje, je zlagana in preračunljiva. Kdor se tem njihovim strastem upira, je po njihovi sodbi asi-milant, renegatin narodni izdajalec.
Dr. Franci Zwitter mi, podpredsednik ZSO
Včasih nastaja vtis, da diskusija o trenutnem položaju teče na začetku in ne ob koncu 20. stoletja. Izrazoslovje zagovornikov tako imenovenga slovenskega parlamenta spominja na pisanje „Mira“ oz.po-zneje „Koroškega Slovenca“ v času pred prvo svetovno vojno ali pa v medvojnem obdobju.
Vendar: od takrat so se časi spremenili in z njimi tudi narodnostna struktura na Koroškem; o slovenski Koroški-vsaj ljudje, ki so pri zdravi pameti -ne morejo več govoriti; da parafraziram znan Cankar-jev izrek: bodisi je tega kriv kdorkoli, jaz, ki to ugotav-ljam, pa tudi ZSO, tega gotovo nisem (ni) zakrivil(a). Samo nostalgični sanjači in spretno pre-računljivi hote-politiki, ki od tega svojega politikantstva (večinoma dobro) živijo - bodisi kot politični prilizo-valci avstrijskim in slovenskim strankam, kot bančni direktorji, deželni in državni uradniki, prejemniki sub-ven-cij itd. - vztrajajo na utvari strnjenega slovenskega prebivalstva, če ne celo področja, in to proti vsakršni realnosti.
Da se v tej svoji zaslepljenosti znajdejo v isti vrsti s Haiderjem, jim je deseta briga: dokler se lahko sončijo v javnem političnem življenju, jih barve političnih partnerjev ne motijo.
Ni jim mar za politično in narodnostno sožitje na Koroškem, temveč za ohranitev svojih privilegijev, ki jih uživajo iz svojega statusa narodnega zastopstva.
Južna Koroška je dvojezična, njena germanizacija je bila nasilna in uspešna. To je tema zgodovinarjev, sociologov, politologov in kaj jaz vem kakšnih strokovnjakov še.
Preučevanje šeg, regionalnih navad in tradicij pa raje prepustimo poklicnim etnografom kot pa laičnim politi-kom. Da med ziljskim štehvanjem in zgornjekoroš-kim „Kranzlrei-ten“ očitno ni posebnih razlik in torej tudi teh dveh šeg ni mogoče narodnostno ločiti, marveč imata isti izvor, je tudi razumljivo vsakemu osnovno-šol-cu, kolikor ni bil vzgojen od tega ali onega nacionalističnega učitelja, ki je svoj cilj videl v razdvajanju narodnih in jezikovnih skupin, ki živita na Koroškem.
Koroški Slovenci od nekdaj živimo na naši domačiji; od nekdaj smo bili od večinskega -in, kar je važnejše, gospodarsko močnejšega - naroda primorani, da se v vsakdanjem življenju poslužujemo tudi nemščine. Ali bi Grilc - predsednik NSKS in vsakoletni podeli-
telj Einspielerjeve nagrade -Einspielerja imenoval asimil-anta, ker je bil izdajatelj nemškega časopisa „Stimmen aus Inneröster-reich“? Da bi ga kdo danes označil za asimilan-ta, ker je iskal stik z nemško govorečimi Korošci, je kratkoma-lo nepojmljivo.
Enako velja za Urbana Jarnika, ki je zelo natančno opisal germanizacijo Koroške, ne da
bi pri tem moralno tarnal o kakih odpadnikih.
Prav to pa počnejo v NSKS in v vanj vključenih organizacijah: s slovenskim parlamentom bi si rade zagotovile svoj kotiček v državni in deželni politiki: kot govornik koroških Slovencev naj bi služil nekak parlament, izvoljen kakorkoli.
Tiskovni škrat v predzadnjem NT je gotovo slučajen in vendar značilen:	„Težkost“
slovenskega parlamenta nikoli ne bi izravnala tehtnosti, ki jo je npr. imela skupna Spomenica koroških Slovencev, ki nikakor ni bila „težka“, marveč je imela „težo“ - in to tako za avstrijsko kot tudi za slovensko in hkrati bivšo jugoslovansko stran.
Tak slovenski parlament bi samozvanim narodnim voditeljem pomenil tribuno javnosti, avstrijski politiki pa vsakršno možnost izsiljevanja in razdvajanja koroških Slovencev. Tak parlament bi bil zatočišče poklicnih funkcionarjev, ki bi iz Celovca svojim zaupnikom na deželi sugerirali, kaj „tisti v Celovcu“, da se poslužim tako pogoste fraze v „nt“, morajo oz. ne smejo. Ta parlament ne bi služil povezovanju koroških Slovencev, marveč spodbujal in napihoval narodnostna nasprotja, ki v zadnjem času, hvala bogu, začenjajo zgubljati svojo intenzivnost. Slovenski parlament bi bil protiutež Koroškemu Heimatdienstu in bi kot tak postal minimundus koroške politike. Vsakdo, ki na Koroškem zahteva slovenski parlament, močno pretira-va. Iz živalskega sveta bi lahko uporabili prispodobo o žabi, ki se tako dolgo napihuje, da jo raznese. In še huje, kar pa ni več smešno, podpihuje anahronistično, nacionalistično in se-gregacijsko politiko, ki določenim parlamentarcem prinaša sijaj, hkrati pa vnaša razdor ne samo med obe jezikovni in narodnostni skupnosti na Koroškem, marveč tudi v naša prosvetna in vsa druga društva.
Znana Spomenica koroških Slovencev s podpisi predsednikov obeh osrednjih slovenskih organizacij, sadu politično-ideološkega razdvajanja na-
rodnostne skupnosti, je dokaz, da je bil skupen nastop v narodnih vprašanjih navkljub političnim in ideološkim razlikam možen in uspešen.
Spomenica koroških Slovencev, podpisana od Joška Ti-schlerja in Francija Zwittra, je še vedno minimalna zahteva po narodnostni zaščiti koroških Slovencev, in rajnki Joško Tischler je skupno s sedmim členom ADP ni zastonj imenoval Magna Charta koroških Slovencev.
Uveljavitev enakopravnosti slovenskega življa na Koroškem na vsem javnem področju -šolskem, upravnem, sodnem, prosvetnem - in zlasti samoumevnost te enakopravnosti tudi pri večinskem narodu - to je in mora biti edini cilj vsakršne politike na področju, kjer sta udomačena dva jezika, dva naroda, ki drug brez drugega v enakopravnih, demokratičnih odnosih ne moreta izhajati.
Cilj torej ni uveljavitev slovenske, prav tako pa tudi ne nemške politike na Koroškem, marveč iskanje poti za skupno in enakopravno življenje. „Bodiva vrtnarja, ne drug drugemu koparja“, je to že pred desetletji poetično izpovedal prezgodaj umrli Kapelčan, Slovenec, antifašist in kozmopolit Valentin Polanšek.
Ne razdvojenost, temveč skupnost, ne politika za to ali ono narodnost, marveč solidarno, samoumevno sožitje obeh narodov na Koroškem mora biti strategija vsakršne človečanske, demokratične, bodisi socialistično ali krščansko-de-mokratično utemljene regionalne politike na Koroškem; ta seveda zahteva hkrati nedvoumno odpoved vsakršnemu nacionalizmu in mora temeljiti na antifašističnem soglasju vseh demokratičnih sil v deželi.
Vse kaže, da možnosti za izpeljavo take politike tudi na Koroškem polagoma nastajajo. Ob tem gotovo ne gre prezreti zgodovinskih zločinov nemškega nacionalizma in še posebej nacionalsocializma, ki je poskrbel za trajne in krvave rane v zgodovinski zavesti koroških Slovencev.
Toda, kakor je katoliška cerkev s svojim sinodalnim odborom začela novo poglavje sprave - in so se ji pridružile tudi politične sile ljudske stranke -tako so tudi koroški socialdemokrati spoznali potrebo po pošteni rešitvi jezikovnega in narodnostnega vprašanja na Koroškem (da je nemškonacio-nalna miselnost še vedno prevladujoča v domala vseh koroških političnih strukturah, seveda tudi ne gre prezreti, vendar je čutiti rahel veter v pravilno smer; o svobodnjakih in Haiderju, s katerim je Grilc pred leti nekje zasadil nekakšna drevesa, je seveda - zlasti v teh dneh-vsakršna beseda odveč).
Ob tem je seveda moralno sporno, da prav ta zasajevalec nemško-slovenskih dreves slovenskemu socialemokratu, kateremu je po dolgoletnem hudem naporu uspelo ustanoviti slovensko organizacijo v okviru socialdemokratske stranke, očita renegatstvo, asimilanstvo
ter narodno izdalstvo. Še hujši je novinarski postopek: po objavi naprošenega komentarja gosta Tomaža Ogrisa, predstavnika slovenskih socialdemokratov v „nt“, v naslednji številki glavni urednik istega lista zlije vso svojo gnojnico na gostujočega komentatorja; to je v novinarski etiki in medijski poštenosti vsekakor enkratno in vsaj glavnega urednika „nt“ diskvalificira za njegov odgovoren posel.
Vendar nočem biti advokat Tomaž Ogrisa, s katerim sem že tudi vodil polemike, vendar vsaj - kolikor se mi zdi - na kulturni ravni.
Tu pa gre za več: za poskus povsem jasno določene klike, ki se ima za narodnostno elito, za vselej prevzeti monopol zastopstva slovenske manjšine na Koroškem ter zavestno preprečiti vsakršno odpiranje vsem ti-
Pretekli teden so na pobudo osiješkega srečanja narodnih skupnosti sosednjih dežel iz leta 1990 na Dunaju ustanovili Poročevalski in dokumentacijski center narodnih skupnosti, ki naj kot servisna agentura služi boljšemu spoznavanju problemov znotraj narodnih skupnosti v centralnoevrops-kem prostoru in hkrati kot medijska organizacija posreduje tisku in vsem zainteresiranim ustanovam ter posameznikom večinskih narodov potrebne in aktualne informacije o položaju in problemih različnih narodnih skupnosti. Ob svoji ustanovitvi je k novemu centru pristopilo osemnajst manjšinskih organizacij in ustanov iz Avstrije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Slovenije, Italije in Švice.
Ustanovitev tega centra s svojim sedežem na Dunaju je sad številnih srečanj narodnih skupnosti sosednjih dežel, ki so tam spoznali nujnost avtentičnega spoznavanja in posredovanja svojih problemov in položaja. Ne nazadnje pa je hkrati sad neutrudljivih prizadevanj koordinatorja teh srečanj od začetka v letu 1976 v Sekiri na Koroškem tja do zadnjega v oktobru prejšnjega leta v Vidmu, dr. Francija Zwittra st., ki se je vsa leta posvečal usresničitvi želje in zahteve, ki so jo izrekli udeleženci osiješkega srečanja v skupni resoluciji.
Kot predlagatelj je dr. Franci Zwitter st. pretekli petek pozdravil udeležence ustanovnega občnega zbora, predstavil statute novoustanovljenega društva, katerim je privolila tudi že avstrijska varnostna direkcija, ter vodil volitve za odbor novega društva. Vožjem odboru so zastopani predstavniki vseh narodnih skupnosti v Avstriji (z izjemo Sintov in Romov, ki pa so tudi že izrazili pripravljenost za sodelovanje), za predsednika centra pa je bil soglasno izvoljen mag. Johann
stim slojem, ki se čutijo dvojezične in se branijo vsakršnega nacionalnega ali jezikovnega etiketiranja; ki bi radi govorili, kakor nanese (v nemščini bi rekli: „wie ihnen der Schnabel gewachsen ist“), ne da bi se bili naenkrat primorani vpisovati v katerikoli narodni register; ki so udomačeni v cerkvi, socialdemokratski stranki, slovenskem prosvetnem društvu, športnem društvu in še kje. Tam se udejstvujejo, tam sooblikujejo politiko, ki se tiče njih in nihove neposredne okolice.
Slovenskega parlamenta za to ne potrebujejo, potrebujejo pa klimo sprave, enakopravnosti in antifašistične terprotina-cionalistične miselnosti. Ne klimo segregacije, temveč vzdušje, kjer „rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak“. Vseeno, kakšen jezik govori!
Mikula, pripadnik hrvaške narodne skupnosti na Gradiščanskem.
Mag. Mikula je v svojem nagovoru poudaril potrebo po dejansko profesionalno delujočem centru informiranja in dokumentiranja problemov narodnih skupnosti, potrebo po ozki in tehnično zadovoljivo rešeni medialni mreži med narodnostnimi skupnostmi sosednjih držav, kar seveda zahteva potrebna gmotna sredstva in osebje, ki se izključno poklicno posveča tem nalogam. V ta namen bo v prvem času poudarek dela na pridobivanju gmotnih sredstev za plačilo poklicnih sodelavcev (urednikov, arhivarjev, tajniškega osebja) ter tehnične opreme. To podporo si novo društvo obeta ne samo od avstrijskih ustanov, temveč tudi iz vseh držav tako imenovane central-noevropske iniciative, ki pri tem lahko dokaže, da ji obstoj in razvoj narodnih skupnostih na svojem območju ni le prazno besidečenje, temveč realna želja in potreba. Če v doglednem času ne bi prišlo do uspešnega profesionalnega delovanja - kot časovni okvir je mag. Mikula označil približno tri leta - bi morali priznati neuspeh začetega poskusa. Vendar je optimističen in prepričan, da se bo društvo uspešno razvijalo ter poglobilo stike narodnih skupnosti v centralnoevrops-kem prostoru, saj nenavadno zanimanje vseh manjšinskih orgnaizacij kaže na dejansko potrebo po taki profesionalni inštituciji.
V razširjeni odbor, ki se bo sestal najmanj dvakrat letno, pa so bili izvoljeni pripadniki domala iz vseh omenjenih držav, ki so se kljub slabemu vremenu in slabim cestnim razmeram udeležili ustanovnega občnega zbora na Dunaju, od Trsta, Zagreba, Bratislave do Budimpešte.
F.Z.
ŠIRITE SLOVENSKI VESTNIK
Na Dunaju ustanovili poročevalski in dokumentacijski center narodnih skupnosti
KULTURNI KOTIČEK
Kulturni zbor za avtonomijo kulture
Prejšnji teden je v Ljubljani sponzorjev. Zato kulturni zasedal slovenski kulturni zbor v Ljubljani ne spodbuja zbor. To je institucija civilne državno zasnovanega progra-družbe, ki zaseda predvsem ma za kulturo, saj bi to pome-takrat, kadar se kulturi slabo nilo, da pristaja prav na tisto, piše. Tokrat so razpravljali o proti čemur želi kulturo obva-dilemah slovenske kulture ob rovati s političnimi in ekon-evropski integraciji.	omskimi	regulativi ustvarjaln-
Brez vsakršne nacionali- osti. stične zanesenosti je slovenski Vloga slovenskih kulturni-katoliški filozof dr. Edo Ko- kov pri vzpostavljanju slo-vač ponudil zamisel, da slo- venske demokracije je bila venska kultura lahko postane bistvena, zato je pravzaprav evropski model v času, ko se protislovno, da je v dveh letih stara celina ubada z vprašan- po osamosvojitvi prav kultura jem pomanjkanja nacionalne ostala najbolj ob strani. Slo-identitete. Nepreslišno in jas- venski kulturni zbor naj bi za-no je bila od uglednih slovens- polnil nastalo duhovno praz-kih kulturnikov postavljena nino in pomagal utrditi jedro zahteva po takšni ureditvi slovenske kulturne samozave-družbenega sistema, ki bi kul- sti, to pa pomeni, da moramo turi omogočala čimvečjo ohraniti in izražati lastno kul-stopnjo avtonomije. Ta zahte- turno identiteto. Krepitev ust-va naj bi kulturo obvarovala varjalne suverenosti je osnov-pred pretresi političnih in ni pogoj, ki ga v kulturi ni mo-ekonomskih udarcev države, goče programirati in postav-
Ali je mogoče narodovo Ijati pod nacionalno prisilo, kulturo programirati, je prav- Narodnjaštva in romantične-zaprav dilema, ki je za kul- ga narodnega zanesenjaštva je turo ne bi smelo biti. Pa ven- bilo v slovenski kulturi vedno dar je realnost taka, da kultur- dovolj, po osamosvojitvi in ni program predpisuje tisti, ki nastanku nove države Slove-ima tudi moč za njegovo reali- nije pa se v kulturnih krogih zacijo. Država svojo moč do- Slovenije ta miselnost hitro kazuje z denarjem, ki ga kul- spreminja v prid avtonomno-turi namenja. Prav tako pa je sti kulture, zaskrbljivo vprašanje, kako Če želimo tudi v kriznih kulturi zagotoviti avtonomi- časih ohraniti svoje kulturno jo, ko pa v novejšem času v jedro, je treba povsod (tudi na Sloveniji ni enakopravnega Koroškem!) omejiti politiko sodelovanja med državo, ka- in izpostaviti predvsem delo pitalom in umetnostjo!? Ved- ljudi in kulturnih ustanov, no bolj prodira neke vrste Kultura ne prenese občutka, pritlehno prosjaštvo, ki kul- da je sredstvo ali lastnina ne-turo izpostavlja milosti ali ne- kih drugih interesov, milosti domačih in drugih	Janko Malle
Noša in oblačilna kultura na Zilji
Odprtje razstave o ziljski noši v prostorih Slovenske prosvete v Trstu
Krščanska kulturna zveza iz Celovca že petič prikazuje razstavo, ki je nastala v okviru raziskovanja dr. Marije Makarovič o slovenski noši in oblačilni kulturi. Za področje Zilje so raziskave zaključene in tako nam razstava z odličnimi risbami in akvareli slikarke Jane Dolenc kot tudi knjiga (M. Makarovič - J. Dolenc: Slovenska ljudska noša v besedi in podobi - Zilja) razgrinjata moško in žensko pražnjo in delovno nošo Ziljanov. Noša je nastala pod vplivom vsakokratne oblačilne mode v prvi polovici 19. stoletja in jo celo mladina še danes nosi kot „slo-venclo“, npr. ko se zbira na vaškem „žegnu“ po starem običaju za „štehvanje“ in „prvi rej pod lipo“.
Na osnovi ustnih pričevanj in fotografij so izdelane risbe in kroji ohranjenih oblek. Poučimo se lahko tudi o otroških oblačilih, o oblačenju ob rojstvu, poroki in smrti ter o pomenu oblek kot plačila, daru ali zapuščine.
Ob otvoritvi, 25. januarja v Trstu, je Sergej Pahor v imenu Slovenske prosvete pozdravil
polno dvorano obiskovalcev, med njimi so bili ugledni gostje kot deželni poslanec Ivo Jevni-kar, pisatelj Alojz Rebula in direktor Slov. stalnega gledališča dr. Rafko Dolhar. Tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmaier je predstavil še druge publikacije KKZ z narodopisnega področja, npr. zbirko narodnih pesmi (B. Logar), ponatis koroških narodni pesmi (J. Scheinigg) in arhitekturo južne Koroške (P. Fister).
Po uvodnih mislih dr. Marije Makarovič o pomenu ljudske noše na narodnostno mešanem ozemlju ob primeru Ziljske doline se je razvila živahna razprava o tej tematiki. Prav tržaški Slovenci varujejo svojo lastno nošo kot izraz slovenske kulture in narodne identitete, kar je mogoče opaziti povsod na robu slovenskega ozemlja. Ljudska noša, ohranjena iz ljudskega izročila, je marsikje ogrožena od folklore in turizma. To, kar ansambli narodnozabavne glasbe ali plesne skupine pogosto razkazujejo kot „narodno nošo“, je poenostavljena oblačilna moda v stilu
„Voda“ za smeh in v premislek
V soboto zvečer so kapelski igralci postavili na oder komedijo J. Vombergerja v tekstovni adaptaciji Petra Militarova Voda. 23-članski igralski kolektiv je v farno dvorano privabil veliko število gledalcev, tako da je celo zmanjkalo sedežev. Hvaležno so spremljali dogajanje na odru in s sodelovanjem spodbujali domače igralce. Spojitev gledalcev z igralsko skupino je bila na visoki ravni.
Režiser Poldej Zunder je posrečeno izbral gledališko delo, ki obravnava za vas tako aktualno temo, kakor je napeljava vodovoda. Posrečeno tudi zato, ker so se v Železni Kapli še pred nedavnim vodile precej vroče debate o izvedbi kanalizacije in je bila torej obravnavana vsebina predstave kar nekako slična in zato tudi aktualna.
Dogajanje v predstavi sicer ne presega vaškega okolja, tudi kake večje idejne nadgradnje ni, obravnava pa dokaj pomembno vaško problematiko, ki običajno poživlja dinamiko in dviga temparaturo znotraj vaške skupnosti.
Zgodba je spretno zastavljena. Vse se vrti okrog rojaka v Ameriki Janka Koprive, ki vaščanom obljubi vodovod. Ob tem se med vaškimi veljaki
prav njih same, kupil cevi za vodovod. Tudi ljubezenski zapleti se razvozlajo kot je treba, in konec dober, vse dobro...
Uprizoritev je bila tudi zaradi množice vlog kar precejšen zalogaj. Predstava je bila sicer tekoča, nekateri prehodi pa so
bili še nekoliko preokorni. Poznala se je tudi neizenačenost igralcev in kar nekako čutiti je bilo stalno igralsko ogrodje, ki je nadigral debu-tanski del skupine. Sicer pa tako v amaterskem gledališču mora biti. Na nekaterih mestih tekst ni bil ustrezno podprt z
Bogatin in kajžar, oba potrebujeta vodo.
Posvet v gostilni: Treba bo postaviti spomenik
igro (župana naj bi privabilo vpitje, ki ga ni bilo, tudi razgrajanja množice ni bilo čutiti).
Kaj reči o igralcih? Vsi so se potrudili. Izgovorjava je bila dobra, jezik lep, brez večjih lektorskih spodrsljajev. Pri tem je treba izpostaviti predvsem Francija Sadolška in Branka Korotaja. Ostali so dosegli dobro koroško povprečje. Tehnika, scena, kostumi in maska so bili usklajeni in niso izstopali.
Poldeju Zundru lahko koroški režiserji upravičeno zavidajo obširen in kvaliteten igralski potencial, kije vsak čas sposoben presenetiti tudi z uprizoritvijo	zahtevnejših
dramskih del.	_ „ _ „ ,
Jože Rovsek
vodi prestižni boj okrog spomenika, ki naj bi ga postavili ameriškemu dobrotniku. Na eni strani med gruntarji in posestniki ter županom, v sami občinski upravi ter med premožnim in revnim slojem. Analiza vaške strukture je dramaturško dobro prikazana in režijsko poudarjena. Za nameček so še razne navzkrižne ljubezni in ženitvene špekulacije. Vse to pa je račun brez krčmarja. Izkaže se, da je prebrisani dobrotnik izigral tekmece za slavo in iz njihovega denarja za spomenik, ki naj bi ovekovečil
popevkarstva na glasbenem področju in razvrednotenje ljudske kulture. Zato je naloga etnologov in narodopisnih inštitucij, da razčistijo pojme in ob spremenjenih gospodarskih in socialnih razmerah pristno nošo obvarujejo pred komercialnim in revijskim fol-klorizmom, da ostane dragocen dar ljudskega izročila, del slovenske ljudske kulture.
Razstava je odprta še do 8. februarja.
Glasbena šola na Koroškem
vabi na nastope učencev GŠ
po oddelkih
Sreda, 3. 2.
Mladinski dom I, ob 19. uri Ponedlejek, 8. 2.
Pliberk in Vogrče ob 19. uri v Posojilnici v Pliberku
Torek, 9. 2.
Mohorjeva I, ob 16. uri v ljudski šoli
Mladinski dom II ob 19. uri
Sreda, 10.2.
Šentjakob, ob 16. uri v društveni sobi nad posojilnico Mohorjeva II, ob 17. uri v ljudski šoli Sele, ob 18. uri v farnem domu Bilčovs, ob 19. uri v ljudski šoli Radiše, ob 19. uri v kulturnem domu Šentprimož, Dobrla vas in Žitara vas, ob 19. uri v kulturnem domu v Šentprimožu
Petek, 12. 2.
Borovlje, ob 17. uri pri Cingelcu na Trati
Šmihel in Globasnica, ob 19. uri v farnem domu v Šmihelu.
Vljudno vabljeni!
Razstava Prešernovih knjig
v Slovenski študijski knjižnici v Mladinskem domu, Mikschallee 4, 9020 Celovec
MUŠIČ Janez: Sodobniki o dr. Francetu Prešernu: prispevki sporočil o pesnikovem življenju in estetskokritične oznake Prešernovega umetniškega dela. Ljubljana: Borec, 1989.-335 str. : ilustr.
KIDRIČ France: Prešernov album: zunanji Prešernov svet, ki je pomemben za njegovo biografijo in ustvarjanje. [Ponatis izdaje iz leta 1948] - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1980-338 str. : ilustr.
KOŠIR Niko: France Prešeren: življenje in delo. Poljšica: samozaložba, 1990 -169 str.
PREŠEREN France: P o e m s / zbrala in prevedla v angleščino W.K. Matthews, A. Slodnjak - London : John Gold-ner, 1969-81 str.
PREŠERNOVE nemške: [prirejeno za izdajo ob 150-let-nici pesnikovega rojstva, za 120-letnico pesnikove smrti izdala Mladinska knjiga] / prevedel Anton Sovre. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969 - 40 str.
PREŠERNOVE nemške pesnitve: poslovenil Alojz Gradnik. V Ljubljani: samozaložba, 1947 - 44 str.
PREŠEREN France: Sonetni venec = Sonettenkranz P Krono de 1’soneto. [2. Aufl.]. - Klagenfurt/Celovec: Mohorjeva založba, 1989 - XV str. : barvne ilustr. PREŠEREN France: Gedichte/Auswahl und Nachwort von Peter Gerlinghoff. Berlin : Edition Neue Wege GmbH, 1978-95 str.
PREŠEREN France: Krst pri Savici: nastanek in izid Krsta pri Savici. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1991-63 str. (Zbirka Klasje, letn. I.)
ZOREC Črtomir: Po Prešernovih stopinjah : o življenju pesnika Franceta Prešerna od leta 1846, ko se je naselil v Kranju, do njegove smrti 8. februarja leta 1849. 106 str. : ilustr.
KOŠIR Niko: France Prešeren : biografija. Ljubljana : Partizanska knjiga, 1977.201 str.: ilustr. (Znameniti Slovenci) PREŠEREN France: Poezije - Ljubljana : Založništvo slovenske knjige : 1990 -157 str.
Jezik
JANKO MESSNER	fjL.
duša
V oddaji Dober dan, Koroška (10. jan. v2)-sfr-qie trikrat zabolela ušesa. Napovedovalec je obljubljal takoleT^kre-pitvijo gospodarstva v Sloveniji bo tudi Koroška pridobi-l a na pomenu, wird auch Kärnten an Bedeutung gewinnen. Slovenske besede, za nemškega duha! Slovenci seveda tudi pridobivajo, na primer sol, rudo, električno energijo, človek si lahko pridobi zaupanje koga, lahko k o -ga zase pridobi, lahko pa tudi težo ali t eže p Tiri o b i, če se premastno hrani, ali p r i teži, samo ne na teži. V takem primeru bi se morali vprašati: kaj pridobi na teži? In bi kar koj spoznali nesmisel takšnega govorjenja. Tako je tudi s pridobivanjem pomena; ne pa na pomenu!
Tudi beseda „nedostatek“, ki je ušla drugemu napovedovalcu, ni kaj prida, čeprav jo zmeraj spet slišimo. Namesto nje pravimo pomanjkanje,pomanjkljivost,napa k a. In, če sem prav ujel, je dejal taisti napovedovalec „resortov“ namesto resorov. Beseda je francoska, prevzeli so jo Nemci in z njo tudi francoski izgovor z nemim soglasnikom na kraju. Tako tudi mi Slovenci besedo sklanjamo: resora, z resorom v pomenu strokovno področje.
NT (11. dec. 92) pomiluje koroške Slovnece, češ konec Smollejevega mandata v državnem zboru je bil zanje najhujši udarec, saj gospa Stoisitseva nikakor ni bila v stanju, da bi ga nadomestila... Ste ga slišali, kakšno prepovedano je razdrl: Stoisitseva je lahko „imstande“, ne pa v stanju ali v stanu, kakor nevedni novinarji tudi kdaj zapišejo. Zapisati bi morali ni mogla nadomestiti! Za ta del pa smo ji koroški Slovenci resda lahko hvaležni - obema: Našemu tedniku za kabaretni zasuk resnice, da nas je v smeh pripravil, četudi bolj prisiljen ko sproščen, njej pa za politično poštenost: ves svet ve, da je glasoval gospod Smolle v parlamentu proti koristim kor. Slovencev, daje bil torej njihova pokora in smola in je zato dober spoti iz naše zakonodajne hiše: neki dan se bo nemara celo Našemu tedniku to posvetilo, če ne prej, pa tedaj, ko bo res naš postal, ko se ne bo več igrajčkal in slin cedil po nekakšnem parlamentu koroških Slovencev, ampak bo spočel gibanje za dvojezične krajevne napise na njihovih hišah.
Iztok Mlakar Katja Sturm-Schnabl v Šentjanžu av strijska znanstvenica
Slovenci na Koroškem Katjo več ali manj dobro poznamo. Doma je iz Tomanove družine pod Štaleno goro, 6 let je bila stara, ko so jo nacisti z vso družino izselili v koncentracijsko taborišče. Tiste strahote omenja z enim stavkom: Nasilna smrt moje sestre Veronike mi pomeni nemoč pred pohojenim človeškim dostojanstvom in doživeto grozo.
Novi prostori v stari šoli v Šentjanžu so vredni več kot svojega denarja, kot se temu pravi. Prostori, namenjeni družabnosti in manjšim prireditvam, so tako dobro obiskani, da bi pozelenel marsikateri prizadeven društvenik na Koroškem.
Mladine je naenkrat toliko, da kar gledaš, čeprav je bilo pričakovati, da bo Iztok Mlakar, kantavtor s Primorskega, privabil mnogo ljudi. Mlakarje na Koroškem že star znanec, nastopal je že v Šentjakobu, v Škofičah in nekajkrat pri starem Joklnu. Ni torej čudno, da njegove pesmi pozna že nekajleten drobiž, ki je na vse grlo pel z njim, da je bilo prav hecno. Ob tem pa so njegove pesmi vse kaj drugega kot otroške in mlado se je imenitno zabavalo ob njegovih družbeno kritičnih tekstih in ugotovili smo, da svet onkraj Alp pravzaprav ni nič kaj drugačen od našega.
Ker je pevec tudi poklicni igralec, je doživetje njegovega koncerta v živo neponovljiv dogodek - in da enostavno obstajajo stvari, ki niso deljive le na „za bolj in za manj zahtevne“, „ za starejše in za mlajše“. Navdušeni so bili vsi, in to brez izjeme. Kaj takega pa uspe le redkim umetnikom.
Sporočilo za L1993
God is dreaming, Newness singing, Oneness blossoming, Fullness dancing.
Hope no more gropes, Life without slopes Splendid dephts and heights, Transform bondage - nights.
Bog sanja, o Novem prepeva,
Se Enost razcveta, Polnost zdaj pleše.
Upanje ne tava več, Življenje več se ne spotika, Veličastne višine in globine, Spremene ujetost temine.
SRI CHINMOY
filozof miru in pobudnik svetovnega teka miru, rojen 1931, živi v New Yorku
Deželna zveza za šolski, mladinski in amaterski teater in Slovenska prosvetna zveza
vabita na seminar
Efekti na odru
v soboto, 13. februarja 1993, od 8.30 do 17. ure v kulturnem domu na Radišah
Referent:
Konstantin Bujnov Vodja seminarja:
Nuži Wieser
Prispevek: za člane 200 šil., za ostale 300 šil. Prijave do četrtka, 11. februarja, po tel. 0463/51 43 00 21 (SPZ) ali 0463/536 305-93 (Deželna zveza)
Po vojni se je vrnila v rojstni kraj. Šole se spominja kot prizorišča stalnega diskriminiranja.
„Učitelj me je vsak dan zaprl, pa nisem vedela, zakaj. Šele oče, ki se je šel pritožit v Celovec, je temu napravil konec. Bili smo pač zavedna slovenska družina.“
Na gimnaziji v Celovcu ni bilo kaj dosti bolje. „Spominjam se, da smo morali vsi na proslavo 10. oktobra. Profesorju sem rekla, da me starši gotovo ne bodo pustili. Tako me je ustrahoval, da sem se raje sprla s starši, ki sem jih sicer imela silno rada, in šla na proslavo. Takrat sem si prisegla, da svojih otrok, če jih bom imela, ne bom nikoli dala v kako koroško šolo.
Leta 1954 sem maturirala in šla na Dunaj študirat medicino. Izkazalo se je, da sem imela kronično vnetje srednjega ušesa, kar je bilo posledica življenja v taborišču. Po operaciji sem bila vse leto gluha, tako z medicino ni bilo nič.
Ker sem biološki tip, sem se poročila in rodila dva otroka. Zvesta svoji obljubi sem ju vpisala na Dunaju v Lycee Francais. Prvi jezik v družini je bil seveda slovenski, drugi pa francoski, nemščine pa sta se naučila mimogrede. Ko mi je bilo približno trideset let, se mi je zazdelo, da to vendar ne more biti vse v življenju. Vpisala sem se na slavistiko in umetnostno zgodovino in tam tudi našla svoje duhovno zadoščenje. Leta 1973 sem uspešno promovirala in tedanjemu predstojniku rekla, da bi želela ostati na inštitutu. Rednega delovnega razmerja nisem dobila, dobila pa sem delovno pogodbo za tri leta na avstrijski akademiji znanosti. Potem me je neupravičeno odpustil, eden od vzrokov pa je bil spet v mojem slovenstvu. Kljub temu sem ostala na akademiji in 7 let delala na bizantologiji. Leta 1984 so mi dali pravico poučevanja na slavistiki - nekaj ur za slovensko literaturo. Tam delam še zdaj brez stalnega službenega mesta. Dunajska slavistika za slovenščino (poleg ruščine, češčine in srbohrvaščine kot popolnih predmetov) še nima sistematiziranega asistents-
kega mesta. Zdaj upam, da se bo to uredilo.
Za svojo disertacijo (Die Mundarten und Mundartenreste in Klagenfurter Becken) sem dobila nagrado Inštituta za vzhodno Evropo v Münch-nu. Odtlej je bilo vse moje delo strogo znanstveno. V načrtu sem imela svoj glavni cilj: izdajo Miklošičeve korespondence. Mislim, da je bil največji znanstvenik, kar jih premore slovensko občestvo. Njegova največja vrlina je bila, da je bilo vse, kar je dejal, družbenopolitično relevantno, to pa je tedaj ogromno pomenilo za vse slovanske narode v njihovih težnjah za emancipacijo. To je pravzaprav moje življenjsko delo, ki sem ga opravila poleg „krušnih služb“ in ki mi ga ni nihče plačal.
Zato je bilo zame tem bolj pomembno, da najdem založnika. Kolega Stane Grandar s Slovenske akademije znanosti in umetnosti mi je posredoval založbo Obzorje iz Maribora, ob tem pa se moram zahvaliti tudi Zoranu Konstantinovi-ču, avstrijskemu profesorju, ki je bil pripravljen napisati recenzijo pred izidom. In naj še povem, da sem za to delo dobila nagrado Leopolda Kunscha-ka na Dunaju, to je nagrada za večje znanstveno delo.
Zatem sem se odločila, da se bom habilitirala, saj sem imela za to vse pogoje.
25. januarja letos mi je 20.članska komisija soglasno podelila „venio legendi“ pravico, da predavaš na univerzi, po domače rečeno, zdaj sem docentka. Ponosna sem, da sem prva ženska, ki je habilitirala na dunajski slavistiki, in zdi se mi, da tudi prva koroška Slovenka, ki je kdajkoli dosegla habilitacijo.
Kaj mi to pomeni? Da sem izpolnila tisto, kar je od mene pričakovala moja mati. Po eni strani sem se s to knjigo hotela oddolžiti staršem, po drugi strani pa sem hotela postaviti mejnik slovenstva na Koroškem.
Živim predvsem za svoj poklic - za znanost, s katero se odkrivajo novi svetovi in ki mi pomaga bolje razumevati tako lastno kot svetovno zgodovino.
Otroka sta odrasla, tiste biološke zanke, ki me je vezala, ni več. Z njima imam nove, drugačne, čisto človeške odnose, in mislim, da je tako prav.
Svoje delo pa posvečam moji materi Zofiji Sturm, roj. Grilc, ki je v duhu razsvetljenstva zbudila v meni zanimanje za literaturo in znanost, in mojemu pokojnemu očetu Andreju Sturmu, pd. Tomanu, ki mi je posredoval ljubezen do slovenske grude in do slovanstva. Živela sta v Svinči vasi pod Štaleno goro na Koroškem.“ Zapisala: Sonja Wakounig
Datum Kraj	PRIREDITVE	Priredita»!
Četrtek,	vModestovem	Evropska skupnost in mladina	PUAK
4.2.	domu	referent: dr. Wolf Burian, Koroška gospodarska
19.00	v Celovcu	zbornica
Petek,	prišteklnu	Pesmi in popevke	KD Edinost in
5.2.	v Globasnici	prired.: KD Edinost/ šteben in Graški študentje	Graški študentje
19.30
Sobota,	pri Habnerju	Hodiški ples	SPD „Zvezda“
6.2.	na Plešerki	Igra: Sekstet šibovnik - bogat srečolov
20.00
Sobota,	v ljudski šoli	Pesmi in popevke	SPD „Bilka“
6.2.	vBilčovsu
19.30
Sobota,	pri Kovaču	Koncert ansambla „Fantje izpod Rogle“	Alpski klub „Obir“
6.2.	na Obirskem	iz Slovenije
20.00
Sobota,	v kulturnem domu 21. ples „Danice“	SPD „Danica“
6.2.	v Šentprimožu	igra „Zmeda“; na sporedu vrsta presenečenj
19.30
Od sobote v Domu	Seminar „Otroški farni praznik“ za tiste, ki delajo Katoliška
6.2. ob	v Tinjah	z mladino	prosveta
14.30	Prispevek 150 šil., prijave po tel. 0463/51 11 66
do nedelje
Nedelja,	v farni dvorani	Salon Expon - igra za stare in mlade -	Katoliška prosveta
7.2.	všmarjeti	Natopa gledališka skupina iz Sel
14.30
Ponedeljek, v stari šoli	Kar nas teži, nas naredi bolne-zdravniško pre- SPD „Kočna“
8.2.	v Svečah	davanje: dr. Stanislav Smolnig
19.00
Sreda,	v ORF teatru	Prešernova proslava ob slovenskem prazniku DSPA.SPZ
10.2.	v Celovcu	posvečena 100-letnici smrti Jožefa Štefana ž reci- KKZ
19.30	talom. Slavnostni govornik: dr. Matjaž Kmecl
Petek,	v farnem domu	Ples Višje šole za gospodarske poklice;	VšGP
12.2.	v Šentjakobu	igra ansambel Drava
20.00
Sobota,	pri Florjanu	Kmečki ples
13.2.	v Vogrčah	Igra ansambel AS, bogat srečolov
20.00
Sobota, pri Borovcu	Pustni ples-igra ansambel Drava	SPD „Jepa-Baško
13.2.	vLedincah	jezero“ in KP „Peter
19.30	hotel Mittagskogel	Markovič“
Nedelja,	vfamemdomu	Pavliha in Mica (A. Harris)	Farna mladina
14.2.	vKotmarivasi	Natopa mladinska igralska skupina iz Sel
19.00
od 19.2.	v gostilni	Tečaj retorike-	KSŠŠ
do 21.2.	Gabriel	vodi Marjan Srienc;
v Lešah	prijave pri Veroniki
Pietzka, tel. 04235/35 45
CELOVEC
-	Mestna hiša - L’Art Est inutile - avantgardna umetnost 1960 -1980 (do 28. 3.)
-	Siemensforum, Werner-von-Siemenspark 1, razstava del osmih španskih slikarjev Španski konstruktivizem (do 28. 2)
DUNAJ
-	Galerija KSŠŠ, Mondscheingasse 11,7. okraj, Andrej Krištof, psevdonim Frlin 92, med 14. in 17. uro
TINJE
-	Dom v Tinjah -razstava del Kristijana Sadnikarja - olja, pejsaži (do 4. 3.)
VRBA
-	Casineum - razstava Rolanda C. Langitza „Land in mir“
-	v petek, 5. 2. ob 19.30, otvoritev razstave Karla Holzerja (do 17.
2.)___________________________________________:________
Sreda, 3.2. Glasbena sreda
Večerna 21.05 - 22.00 Slovenska mladina iz Buenos Airesa „Na obisku svojih korenin“ (Koncert v Šentprimožu)
Četrtek, 4.2. Rož - Podjuna - Zilja
Petek, 5.2. Cvetka Lipuš: Nova pesniška zbirka Sobota, 6.2. Od pesmi do pesmi - od srca do srca.
Nedelja, 7.2.	.
6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem, duhovna misel (zpk. M.
Cvetko))
18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
Iz uredništva:
Prejemnike nagrad za pravilno rešene novoletne nagradne križanke bomo objavili v prihodnji številki.
Ponedeljek, 8.2. Skregani sestri - visoka (elitna) in ljudska kultura
Torek, 9.2. Partnerski magazin.
Francoska letalonosilka v Jadranu
PARIZ - Po uboju dveh francoskih oborožitvijo. Francoski obrambni častnikov v sestavu mirovnih sil minister Piere Joxe je napotitev ladje-Unproforja v Kninski krajini je fran- vja pojasnil z razmerami na kriznem cosko obrambno ministrstvo sklenilo območju in dejal, da je njegov namen poslati v Jadran osem ladij na čelu z hitro posredovanje v primeru letalonosilko Clemenceau, ki ima na nevarnosti za francoske vojake na tem svojem krovu okrog trideset lovcev območju. Hrvaški predsednik Tudj-prestreznikov, spremljevalna ladja man pa je zavrnil krivdo hrvaške voj-Foudre pa dvanajst helikopterjev. ske za smrt francoskih častnikov in Ostale ladje v fregati francoske morna- namignil, da je treba krivdo iskati na rice so opremljene s protipodmorniško nasprotni, srbski strani.
Izbetbegovičevo pismo Tudjmanu
SPLIT. Slobodna Dalmacija, edini hrvaški časopis, ki ni pod neposrednim vplivom in cenzuro Tudjmanove HDZ, je objavil vsebino pisma, ki ga je poslal bosanskohercegovski predsednik Alija Izbetbegovič hrvaškemu predsedniku Franju Tudjmanu. V njem razčlenjuje vzroke in potek spopadov med Hrvati in Muslimani v BiH. V pismu Izbetbegovič pripisuje poglavitno krivdo Hrvatom, začenši z decembrskim napadom na Pro-zor, pozneje na Busovačo in v zadnjem
času, že po pristanku na razdelitev BiH na deset provinc, za spopade v Zgornjem Vakufu, ko so si Hrvati hoteli prilastiti čimveč ozemlja. Izbetbegovičevo pismo za hrvaškega predsednika neprijetno odzvanja, ta pa v svoji predvolilni kampanji za županijski svet govori o velikih vojaških uspehih hrvaške vojske. Po njegovih izjavah v Splitu naj bi Hrvati v nedavnih spopadih v severni Dalmaciji izgubili 21 vojakov, Srbi pa kar okrog 800.
V Moskvi je izjavil, da bo Rusija od Varnostnega sveta OZN zahtevala uvedbo gospodarskih sankcij proti Hrvaški zaradi napada vojske na področje Kninske krajine, v kolikor se hrvaška vojska ne bo umaknila za črto premirja. Ruski predstavnik v ZN Voroncov je zahtevo menda že predal Varnostnemu svetu. Zvedelo pa se je, da je Rusija to zahtevo pripravjena umakniti, če bo Varnostni svet Iraku dovolil izvoz nafte v Rusijo. Torej lahko Hrvaško pred sankcijami reši Irak, kajti v konec spopadov v Krajini ni mogoče verjeti.
Slovensko prosvetno društvo „Zarja“ in Slovensko prosvetno društvo „Valentin Polanšek“
vabita na
Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku
v soboto, 6. februarja 1993, ob 19.30 uri, v farni dvorani v Železni Kapli
Spored bodo oblikovali solisti:
Dragica Kovačič .- sopran (opera Maribor)
dr. Ludvik Karničar - bas Gabriel Lipuš - bariton Marjan Smrtnik - tenor ob klavirju: Renata Neuwirth, prof. Waldtraud Brandner-Smeritschnig pozavna: Matija Varl
Igralska skupina društva „Zarja“ Obirski ženski oktet Mešani pevski zbor SPD „Zarja“ Slavnostni govor:	Dr. Reginald
Vospernik, ravnatelj ZG in ZRG za Slovence v Celovcu
Rusija grozi s sankcijami proti Hrvaški
MOSKVA. - Namestnik ruskega zunanjega ministra Vitalij Čurkin se je prejšnji teden vrnil z obiska v Zagrebu.
Dvojezična zvezna trgovska akademija
objavlja
vpisovanje
od 15. do 27. 2. 1993
Sprejemni pogoji:
-	zaključen 4. razred glavne šole ali gimnazije;
-uspešno opravljen sprejemni izpit;
-	dosežna starost 14 let do 31. dec. v 1. letniku;
-vsaj delno znanje slov. jezika.
Šola učencem omogoča:
-	solidno gospodarsko in splošno izobrazbo;
-	dvojezični pouk (slovenščina in nemščina);
-	učenje tujih jezikov (italijanščina in angleščina);
-	maturo;
-pravico do študija;
-	poklicno usposobljenost za delo v managementu, zavarovalnicah, bankah, reklamnih podjetjih, javnih službah, turizmu, industriji.
Prijavnice in vse potrebne informacije prejmete v ravnateljstvu Dvojezične zvezne TAK, Prof.-Janežič-Platz 1. Celovec.
mag. Maja Amrusch-Hoja, ravnateljica
Objava
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1.	Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v ponedeljek, 15. 2. 1993, in traja do petka, 26. 2.1993. Uradne ure so vsak dan od 7.30 do 16. ure, ob petkih do 13. ure. Ob prijavi za sprejem je treba ravnateljstvu predložiti spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Sprejemne izpite bo treba prijavljenemu učencu opravljati le v izjemnih primerih. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: 7. in 8. julij 1993.
3.	V prihodnjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebnem sprejemnem izpitu.
4.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. V tem primeru je priporočljiv razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof ,-Jane-žič-Platz 1,9020 Celovec/Klagenfurt.
dv. sv. dr. Reginald Vospernik I.r.,
ravnatelj
Višja šola za gospodarske poklice v Šentpetru
Obj ava
Vpisovanje v Višjo šolo za gospodarske poklice in v Gospodinjsko šolo bo letos od 15. do 27. februarja.
Gospodinjska šola je smiselna alternativa za politehnični letnik in je močno življenjsko orientiran zaključek obveznega šolanja. Zato daje poseben poudarek praktičnim predmetom: računalništvu, obdelavi besedil, kuharstvu in strežbi, gospodinjstvu, predelavi tekstilij.
Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Kot poklicno-izobraževalna šola pa seveda omogoči tudi neposreden vstop v poklicno življenje v gostinskih, trgovinskih, bančnih, pisarniških ipd. službah.
Pogoji za sprejem: uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali na gimnaziji. Vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za Višjo šolo sprejemni izpit, ki bo v sredo, 7. julija 1993 na šoli.
Prijave so možne osebno v šolski pisarni, na pošti ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na voljo v šolski pisarni ali pri poklicnem svetovalcu na vaši šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte ali pošljite na šolski naslov vsaj do 27. februarja 1993. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis.
Naslov: Višja šola za gospodarske poklice, Šentpeter 25, A-9184 Šentjakob, tel. 0 42 53/27 50.
Dr. Janko Zerzer, vodja šole
Literarni natečaj za pospeševalne nagrade
Za novo literaturo na Koroškem so razpisane sledeče nagrade:
-	mesto Beljak v višini 15.000 šil.,
-	Bank für Kärnten und Steiermark v višini 15.000 šil.,
-	Dežela Koroška v višini 15.000 šil..
Avtorji, ki še niso izpolnili starosti 27 let, ki živijo na Koroškem ali pa so tu rojeni, lahko pošljejo po en prispevek (tri kopije) v enem od obeh deželnih jezikov do 31. marca 1993. Izbira tematike je prosta. Poslani teksti (največ sedem
tipkanih strani) niso smeli biti še nikjer objavljeni.
Prispevke bo ocenila strokovna žirija (Andrej Kokot, Walter Nowotny, Engelbert Obernosterer). Teksti, ki jih bo ocenila in izbrala žirija, bodo objavljeni v posebni publikaciji, nagrade pa bodo podelili predvidoma letos junija.
Avtorji naj pošljejo svoja dela na naslov:
„Förderungspreise 1993“ c/o Peter Resch Baptist Türk Straße 11 A-Villach /Beljak
/	\
Slovenski
vestnik
čestita!
^____________________>
Gospe Mariji Oraže-Kvadnikovi z Borovnice v Selah za rojstni dan in god; gospodu Mihu Einspie-lerju-Čmijevemu iz Zgornje Vesce pri Bilčovsu za rojstni dan;
gospe Pepci Resmanu iz
Šentjakoba za osebni praznik;
gospe Dori Samonig iz
Šentjakoba za osebni praznik;
gospe Mariji Rožman iz
Kota pri Pliberku za 76. rojstni dan;
gospe Apoloniji Lesjak iz Dobrle vasi za rojstni dan; gospe Mariji Grilc iz
Lovank za rojstni dan in god;
gospe Marici Golavčnik iz
Stare vasi pri Šentlipšu za
rojstni dan in god;
gospe Ani Matschnig za
50. rojstni dan;
gospe Mari Terplak iz
Železne Kaple za rojstni
dan;
gospe Mariji Müller iz
Kota za rojstni dan; gospe Aniti Kap iz Šmihela za rojstni dan; gospe Überbacher iz Železne Kaple za osebni praznik;
gospodu Blažu Singerju iz Celovca za rojstni dan in god;
gospe Finej Močilnik iz
Šentvida v Podjuni za 70. rojstni dan;
gospe Friede Lesnik iz Lepene za 50. rojstni dan; gospe Mariji Tolmajer-Podršnikovi s Spodnjih Rut za 82. rojstni dan; gospe Mici Zuffer s Pro-boja za 85. rojstni dan; gospodu Juriju Pečniku iz Podjune za osebni praznik;
novoporočencema Mariji in VValterju Lackner iz Pri-ble vasi;
gospe Marjeti Boročnik iz
Podkraja pri Pliberku za 70. rojstni dan; gospe Mariji Sadovnik s Plaznice pri Šentlipšu za 50. rojstni dan; gospe Meti Mak-Rožni-kovi z Borovnice v Selah za 70. rojstni dan; gospodu Johanu Faleju iz Kazaz pri Sinči vasi za 76. rojstni dan;
gospe Mariji Jerlich-Breč-kovi iz Lobnika za rojstni dan in god;
gospe Kati Marketz iz
Globasnice za 60. rojstni dan;
gospe Žaliki Kelich iz Celovca za rojstni dan; gospodu dr. Romanu Schellandru iz Borovelj za rojstni dan:___________
OGLAS
Uslužbenka iz Slovenije, zaposlena v Celovcu, nujno išče garsonjero ali sobo s posebnim vhodom.
Tel. 0463/55 8 04 od 8. do 16. ure.
Kučan z Vanceom in Ovnom
Prejšnji teden se je na povabilo sopredsednikov konference o Bosni in Hercegovini v Ženevi mudil tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Sopredsednika sta hotela zvedeti o njegovih stališčih do nadaljevanja vojne v BiH in o ponovni vojni na Hrvaškem. Za Bosno in Hercegovino je Kučan menil, da nadaljevanje vojne še najmanj ustreza Srbom, ker so se muslimanske sile medtem vojaško že opomogle, zato Srbi s pripravljenostjo na pogajanja slepijo svetovno javnost, da so pripravljeni na mirno rešitev.
Sedanje omizje v Ženevi po Kučanovem mnenju ni reprezentativno, saj bi se moral vodja Muslimanov Izbetbegovič pogajati neposredno z Miloševičem in Tudjmanom, ki odločata o vojni, ne pa s predstavnikoma bosanskih Srbov in Hrvatov Karadžičem in Bo-banom. Za ponovno vojno na Hrvaškem pa je Kučan dejal, da so hrvaške sile posegle na hrvaškem ozemlju s ciljem vzpostavitve komunikacije med, zaradi srbske okupacije, razdeljenima deloma države, vprašanje pa je, ali so Hrvati uporabili silo v pravem trenutku.
Nacionalna zveza tudi v Velenju
Ta -4ranka je nastala iz skrajnega krila Slovenske nacionalne stranke. Pobudnikom zanjo pa se zdi, da je le-ta še vedno premalo odločna pri obrambi slovenskih nacionalnih interesov.
Stranka si je zadala dva osnovna cilja, bo pač vztrajala pri razveljavitvi 13. člena in ce-
lotnega zakona o državljanstvu in tudi zakona o zdravstvenem zavarovanju. V Velenju je namreč veliko ekonomskih emigrantov iz Bosne.
Za razpis referenduma o razveljavitvi zakona o.državljanstvu so doslej zbrali že nad 7000 podpisov. Zbrati pa jih morajo 40.000 tisoč.
Drnovšek in Gaspari v Davosu
Slovenski premier dr. Janez Drnovšek in finančni minister mag. Mitja Gaspari sta se ob koncu preteklega tedna udeležila svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem mestu Davos. Ob tem sta se srečala s številnimi predsedniki vlad in funkcionarji svetovnih finančnih ustanos. Najbolj odmevno je bilo Drnovškovo srečanje z generalnim sekretarjem pakta Nato Manfredom Woemer-jem. Slovenija se preko te evropske vojaške zveze želi
vključiti v evropski sistem kolektivne varnosti, kar bi, gledano iz ekonomskih vidikov, zmanjšalo njene izdatke za varnost in obrambo. Finančni minister Gaspari pa je na tiskovni konferenci izjavil, da bo Slovenija lahko še letos sprejeta v evropsko trgovinsko združenje EFTA, kije nekakšna čakalnica za postopno vključitev v Evropsko skupnost, česar pa Slovenija do konca tega tisočletja ne more pričakovati.
Po številu avtomobilov že v Evropi
Še malo pa bo imel vsak dru- Slovenija je žal v samem gi Slovenec vozniško dovolje- vrhu prometnih nesreč s nje, število avtomobilov pa se smrtnimi izidi. Teh je okoli 500 bliža evropskemu poprečju, na leto, medtem ko imata Špa-Lani je po slovenskih cestah nija jn Portugalska okoli 400, vozilo 606.823 osebnih avto- skandinavske države pa okoli mobilov, na novo pa v Sloveni- 200 mrtvih glede na enako šte-ji na leto prodajo kakih 31.200 vilo osebnih vozil.
SLOVENSKI
VESTNIK
Nadstrankarski
časopis
koroških Slovencev
Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt. Avstrija, Telefon 0463/514300-30,33 in 40, telefaks 0463/51430071,
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Urednika/Redakteure: Jože Rovšek, Sonja Wakounig.
Izdajatelj in založnik/Herausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071.
TiskDruck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Slovenijo: ADIT-DZS, Glonarjeva 8,61000 Ljubljana, Slovenija telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za upokojence 280 šil ); za Slovenijo 1500 SIT.
SLOVENSKI VESTNIK - ŠPORT
ODBOJKA
Pogovor z igralcem Pepejem Trampuschem
Dalj časa si bil poškodovan, si spet v formi?
Nimam več težav z gležžnji, dosegel sem že tudi nekaj točk.
Povod za poraz?
Hypo je postavil zelo
močan blok. Bojan, naš najmočnejši napadalec, ni imel možnosti točkovati.
Obramba v polju?
Obramba je naša šibka točka, zaradi tega je imel naš podajalec težave pri podajah.
SK Puntigamer Aich/Dob : Hypo Celo-
vec
V	osnovnem delu prvenstva so Dobljani Hypo-Celovec dvakrat premagali. V prvi play-off tekmi so mu podlegli. Nasprotnik se je okrepil z igralcem Oliverjem An-deriaschem. Umiril je igro Hypa, tudi blok je z njim postal skoraj nepremagljiv.
V	prvem nizu so naši
vodili. Pri stanju 14:12 pa jim ni uspelo dobiti odločilno točko. To je bilo usodno. Drugi niz so nato zgubili z 10:15. V tretjem je še postalo napeto. Kljub močnemu odporu poraza niso mogli preprečiti. Zgubljeni tretji niz je pomenil poraz z 0:3. Precej grenek trenutek za moštvo.
Koroška liga-moški:
Grabštanj : SK Aich/Dob 3:1
Dobljani niso igrali slabo. Pripravljajo se že na play-off tekme. Imajo še tekmo proti Hypo Celovec v osnovnem delu.
Marko Trampusch
Proti Mömi običajen niz!
SK Puntigamer Aich/Dob: Möma Dunaj
Izmučeni od prejšnjega dne so Dobljani nastopili proti prvemu na lestvici. Möma je bil boljši, vseeno pa so naši dobili že običajni niz. Po mnenju kapetana Ger-harda Matscheka so igrali boljše kot proti Hypu.
SAK se je usresničila dolgoletna želja
Nogomet
Z 31. januarjem se je končal zimski prestopni rok v nogometu. V vrste SAK se je vrnil Christian Wölbl, kije pri njem igral že pred štirimi leti. S trenerjem dr. Ivanom Ramšakom se je pogovarjala Eda Velik.
Kaj je novega pri SAK po končanem roku?
Letos nam je končno uspelo v moštvo pridobiti Christiana Wölbla. S tem se nam je izpolnila dolgoletna želja. Seveda mi je žal, da nas je zapustil Werner Urschitz, ki je zaradi službenih in družinskih razlogov izbral nov klub (VSV).
Želel sem si tudi, da bi pridobili Bajiča, vendar sem moral uvideti, da bi
bil s tem kader za koroško ligo res preobširen.
Kaj vodstvo SAK in Ti kot trener pričakujeta od Wölbla?
Wölbl je edini igralec na Koroškem, ki nam lahko pomaga pri vstopu v II zvezno ligo in ki lahko pokrije mesto v sredini, kjer nam je dejansko doslej manjkal izvrsten igralec. Ta je tudi zelo motiviran in to smatra za zadnjo možnost, da spet prodre v športno javnost, in mislim, da bo to priložnost tudi izkoristil in dal vse od sebe, kar od njega tudi pričakujemo.
Kako je z drugimi igralci, kaj bo z mladimi?
V jesenski sezoni zara-
di številnih poškodb glede postave moštva nisem imel posebnih problemov. Tudi mladi igralci so dobili možnost, da so pokazali, kaj znajo, in bili tudi uspešni. Tega pa ne smemo precenjevati. Mladi igralci ostanejo v kadru in nikoli ne veš, kdaj se jim spet nudi možnost. Športna možnost bo dana vsem.
Seveda bo sedaj vigredi zame vse skupaj malo težje, da iz vseh igralcev vedno izberem najboljše. Vsi igralci spet trenirajo, na razpolago sta spet tudi Marjan Sadjak in Miha Kreutz, kateremu iz srca želim, da bi mu povratek uspel, kajti on je slej ko prej steber SAK in če bi nam uspelo priti v II.
zvezno ligo, naj bi bil nujno z nami.
Priprave tečejo. Kaj bo s treningom v Makedoniji?
Priprave so temelj vsakega športnega društva, iz tega potem črpaš vso sezono. Tako dobro kot bomo delali sedaj, tako uspešen bo SAK, ne glede na to, koga je kupil oz. koga ni. Kar pa tiče treninga v Makedoniji, je situacija taka, da gremo tja samo, če bo na Kosovem vse mirno, poleg tega pa si bosta prostorske možnosti prej ogledala še po en odbornik in igralec. Nato se bomo šele odločili.
Hvala za pogovor.
Smučanje
Rožanski otroški pokal
Friedrich Mak in Robert Marko
Dve prvi mesti Tatjane Zablatnik
Tretja tekma za Rožanski otroški pokal je bila tokrat v Selah, v Pušeljčevi jami. Na izvrstno pripravljeni progi se je v slalomu pomerilo nad 70 smučark in smučarjev. Organizacijo tekme je prevzelo selsko športno društvo DSG Sele in jo izvrstno izvedlo.
Otroci I - dekleta: 1.
Annemarie Ogris (Sele), 2. Isabell Sablatnik (Šentjanž), 3. Martina Šchumi (Borovlje).
Otroci I - fantje: 1.
Josef Durnik (Rož), 2. Armin Oraže (Sele), 3. Manfred Furjan (Sele).
Otroci II - dekelta: 1.
Christine Michenthaler (Borovlje), 2. Carina Lausegger (Borovlje, 3. Katrin Rötting (Borovlje).
Otroci II - fantje: 1.
Marko Roblek (Sele) -najboljši dneva, 2. Friedrich Mak (Sele), 3. Mario Plasch (Borovlje).
Mladi šentjanški smučarji so bili tudi pretekli teden zelo zasedeni.
Dekletom Birgit Filipič, Silvani Oraže in Marion Maloveršnik na avstrijskem prvenstvu šolskih ekip žal ni uspelo osvojiti mest, ki bi jih prepeljala na svetovno prvenstvo v Kanado. Posamično je Birgit Filipič v veleslalomu dosegla 4. mesto, Silvana Oraže je bila 8., Marion Maloveršnik pa 15. Ekipno so osvojile tretje mesto.
V soboto so šentjanški smučarji nastopili na ASKÖ tekmi na Weinebene na Štajerskem. Nekaj rezultatov: otroci I: 1. Pepi Durnig, SC Rosental; 4. Markus Maierhofer, ŠD Šentjanž; otroci II-dekleta: 2. Carina Lausegger, Borovlje; šolarke I: 1.
Brigitte Esel, Šentjanž; 3. Andrea Lutz, Borovlje; 4. Karin Kruschitz, Šentjanž; šolarke II 1. Tatjana Zablatnik in najboljša dneva (!); šolarji II: 3. Dominik Kropiunik; mladinke I: 1. Silvana Oraže; 2. Birgit Filipič (druga in tretja dneva); mladina splošna skupina: 1. Danijel Užnik (med odraslimi pa tretji); 2. Vouk Markus, Šentjanž; odrasli:	1. Günther
Schaunig, SC Rosental; seniorji:	2.	Hanzi
Pschaider, Šentjanž.
Drugo zmago v prejšnjem tednu je Tatjana Zablatnik osvojila na tekmi na Ember-ger Alm na Zg. Koroškem. Pri šolarkah je bila najhitrejša, v skupni razvrstitvi pa je za slovito Barbaro Ortner zaostala le 8 desetink sekunde.
ŠAH
Izšla lestvica najboljših šahistov
Avstrijska šahovska kih presenečenj. Oba zveza je te dni objavila „legionarja“, Silvij novo, rating-listo (t.i. Kovač (SSzj in Dušan. Elo-listo) za šahiste v Jokovič (SSK „Obir), Avstriji oz. na Koro- sta prepričljivo ubranila škem. Pri šahistih Slo- svoji mesti na prvi venske športne zveze deski. Nekateri igralci Celovec kot tudi pri SŠZ so v zadnjem polle-igralcih SŠK „Obir“ iz tju krepko nazadovali, Železne Kaple - obe razvesljiv pa je podvig ekipi tekmujeta v koro- mladinskih igralcev pri škem šahovskem prven- SŠZ, predvem pa pri stvu - ni prišlo do veli- SŠK „Obir“.
Lestvica šahistov pri SŠZ:
(V oklepaju točke na zadnji Elo-listi)
1.	Kovač Silvij ............... 2136(2130)
2.	Hattenberger Arnold ......... 2000 (1986)
3.	Živkovič Gorazd ............. 1884 (1919)
4.	Gallob Alojz ................ 1835(1921)
5.	Amrusch Joži ................ 1826(1826)
6.	Kolter Franc ...............  1795(1780)
7.	Ferm Ivko ................... 1736 (1738)
8.	Reichmann Rupert ............ 1716 (1745)
9.	Rulitz Herbert .............  1710(1727)
10.	Gasser Hanzi ................ 1708(1727)
11.	Rulitz Franc 1693 (1718), 12. mag. Mirko Lausegger 1650 (1690), 13. Lukan Dunja 1645 (1562), 14. mag. Peter Waldhauser 1634 (1644), 15. Gallob Boris 1613 (1526), 16. Lukan Ivan 1589 (1625), 17. Hedenik Robert 1572 (1544), 18. Lukan Aleksander 1523 (1479), 19. Gallob Marko 1513 (1517), 20. Einspieler Antonija 1497 (1436).
Lestvica šahistov pri SŠK Obir:
1.	Jakovič Dušan ............   2180(2184)
2.	Wolte Harald ..............   1883(1841)
3.	Wolte Hans-Christian ........ 1831 (1814)
4.	Wolte Johann ................ 1732(1723)
5.	Moser Wolfgang .............. 1709(1607)
6.	Strasser Rainer ............. 1635 (1651)
7.	Jammer Peter ................ 1635(1651)
8.	Stossier Johann ............. 1573 (1580)
9.	Pasterk Mirko ............... 1556 (1554)
10.	Hanschou Josef .............. 1534(1525)
11.	Topar Manfred ............... 1520(1501)
Singer pred Deisingerjem!
FIDE-mojster dipl. inž. Hans Singer, ki igra pri celovškem klubu ASK/KSV, je tudi po novi Elo-listi najboljši šahist med koroškimi Slovenci. Singer je obdržal visok rating 2283 (2283), najbolj pa se mu je z 2159 (2152) Elo-točkami približal trikratni koroški prvak in mojstrski kandidat Jurij
Deisinger (Poštva-PSV/ HSV Celovec).
Nadaljnja lestvica: 3. Franc Kunčič (ESV/ SCA Šentvid) 2076 (2084), 4. ravnatelj Pepi Gallob (Bekštanj) 2001 (2016), 5. Sepi Gallob (Bekštanj) 1964 (1982), 6. mojtrski kanditat Jo-schi Gallob (Bekštanj) 1956(1994).
Brata Wolte na vrhu
Lestvica najboljših mladinskih igralcev:
1.	Wolte Harald (SŠK „Obir“) ......... 1883
2.	Wolte Hans-Christian (SŠK „Obir“) . 1831
3.	Lukan Dunja (SŠZ Celovec) ......... 1645
4.	Gallob Boris (SŠZ Celovec) ........ 1613
5.	Lukan Aleksander ( SŠZ Celovec) ... 1523
6.	Gallob Marko (SŠZ Celovec) ........ 1511
7.	Dermuth Alexander (Bekštanj) ...... 1485
8.	Živkovič Borut (SŠZ Celovec) ...... 1253
9.	Warum Marko (Bekštanj) ............ 1247
SLOVENSKI VESTNIK