Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 15. januara 1939. Štev. 3. Cena 1 Din. SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak irže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din, više vsaka reč 1:50 Din. Izseljavanje i neob- delana zemla. Januara 4. je mela Drüžba sv. Rafaela za varstvo izseljen- cov Slov. Krajine svoj občni zbor. Na tom občnom zbori so navzoče Kotrige jasno povedale, kak je bila v večih mestaj neobdelana zemla zavolo izseljavanja. Imena gospodarov i tüdi kakovost ne- obdelanoga pova so se povedala. V ednom mesti je stalo 7, pravi sedem oralov neobdelane zemle, ar je gospodar odišeo v tüjino. Pa to ne slabe, nego dobre zemle. Ka sledi z toga? Z toga žalostnoga dejstva sledi, ka je izseljavanje, — vkoliko je po- trebno i hasnovito, — je tüdi škodlivo, če se püšča vsaki vö, takši tüdi, ki toga ne potreben i komi to celo škodi. Zemla ne- obdelana, hiša zaprta, kak ža- lostna slika je to. Ešče žalost- nejša postane ta, če pomislimo, ka tisti, ki je zapüsto svoj dom brez potrebščine, v tüjini zbete- ža, v tüjini se pokvari, zgübi vero i jakosti, zgübi lübezen do svoje domovine i naroda, zgübi vrednost telikih žrtev i trüdov, štere je za njegovo odgojo do- prinesla domačija i domovina. Prežalostna slika i kelikokrát prikazana. Neobdelana zemla bi lehko hranila izseljenca, če bi jo ob- delao. Leži v prelogi, zapüščena, nezorana, neposejana, ali pa celo zanemarjena, z plevelom obraš- čena, pa če ravno obdelana, sla- bo obdelana, da niti teliko ne- rodi, kak znosijo stroški obde- lavanja. Ta neobdelana njiva je socialna krivica i greh proti na- rodi i državi. Socialna krivica je, ár drügi bi jo dobro obdelao i živo ž nje, če bi njegova bila, lastnik se pa boji dela na njej i rajši fükne v tüjino,kde šče z men- šine trüdi obogateli. Pa se vkani, ar če bi na svojoj dragoj njivici teliko delao, kak dela na tüjin- skoj, bi njemi več nosila, kak on v tüjini zaslüži i nebi si pokvaro poleg toga dela zdravja i nebi si pokvaro poleg toga dela svoje düše, kajti držao bi nedelni po- čitek i spunjavao bi svoje ver- ske dužnosti doma. Neobdelana njiva je greh proti narodi, ar v slabo svetlost postavla narod pred drügimi narodi, ki, gda vi- dijo neobdelano pole, opraviče- no sklepajo, ka tü manjaren na- rod prebiva, ki niti svoje lastni- ne neve obdelati i te narod je ne vreden pomoči i podpore od drügec. Iz drügih držav keliko strokovnjakov prepotüje našo državo, ki ščejo z nami sklenja- vati razne pogodbe. Gda ti stro- kovnjaki naletijo na neobdelano pole, po vsoj pravici nesejo do- mo slabo sodbo od našega na- roda i ga omalovažüjejo na svo- joj zemli. Pa greh je neobdelana zemla tüdi proti državi. Država je edna velika familija. Ta fami- lija, kak vsaka, mora živeti. A živeti pa more samo tak, če si za živlenje potrebna sredstva po- skrbi. Neobdelana pola so sred- stva za lakoto, za glad, ne pa za preživlanje. Brezposelnost je strašen bič na ledjaj držav, a to brezposelnosti dela dostakrat manjost. Neobdelana zemla je vretina siromaštva i tak brezpo- selnosti. Tisti dohodki, ki bi šli iz neobdelane zemle v državo, so zgübleni, država mora v drüga gnezda segati, da krije svoje po- treboče. I gda inam sega, kde je že itak dosta vövzela, se v toj gnezdi pozna pomenkanje. Iz ne- obdelane zemle raste siromaštvo, raste nezadovolnost, raste broj potepačov, ki na račun neobde- lane zemle se izgovarjajo: če tisti sme brez dela na doma- čoj njivi — živeti, zakaj bi jaz ne smeo, zakaj bi jaz delao, ki ne- mam svoje zemle? Neobdelana zemla je v nebo kričeča krivica, štera zagovarja sirote, ki nemajo zemle. Te, če bi jo mele, bi jo obdelavale z lübeznostjov celoga svojega srca. Zato pa krivica neobdelane zemle kriči po zadoščenji. To zadoš- čenje pa nebi moglo biti drügo, kak vzeti tistomi zemlo, ki jo je dobo od države, da jo obdelava i ž njov preživla svojo familijo, ar on zemlo zanemari, ar se boji trüda i znoja na njej i raj po- begne v tüjino. Takši zemle ne vreden. Naj jo dobi delaven rod, ki de živo ž nje, ki de jo lübo, kak svojo domovino. Naš Kitajski misijonar, g. Kerec, teško ranjen od roparov. Njegovo pismo uredniki Novin. — Pomagajmo njemi. j. M. J. Tungtchvan, 21. XI. 1938. Prečastiti gospod Klekl! Pokorščina mi je naložila na hrbet nalogo Subdelegatus Apost. v zadevah Čaotungskega misijona in sem 15. novembra nastopil to dolgo in nevarno pot proti severnemu delu Junnana. Sam Bog ve, kake žrtve zahteva taka pot, posebno še sedaj v zimskem času, od popotnika. Dne 17. t. m. zjutraj okrog pol enaj- ste ure sem dospel s 3 nosilci in dvema spremlevalcama na visoke gore Kong Šana. Zaostal nam je zelo daleč en nosilec z mojim ročnim oltarjem in enim kufram z knjigami. Ko smo ga čakali dobre pol ure in ga ni bilo za nami, sem poslal enega spremlevalca nazaj, da ga poišče in zanami pripela, mi pa smo šli naprej Počasi v višine. Ko smo že skoraj dospeli v najvišjo strmino, so me napadli roparji, ki so me grozno pretepli, rebra spolomili in z puško ranili v malo črvo. Vsega kar sem imel pri sebi, na sebi in s seboj so me oropali in tako napol oble- čenega in napol živega püstili na cesti. Včeraj so me nosilci pod varstvom vojakov prenesli vTung- čvan na polovico poti v Čaotung. Zaenkrat radi notranjih poškodb nemoram poti nadaljevati, dokler se malo odpočijem in ozdravilo. Telegrafiral sem v Čaotung: „Ven- tre vulnerato — ossibus fractis a latronibus semivivus perveni Tungčvanˮ (Z ranjenim črvom, potretimi kostmi na pol mrtev sem dospeo v Tungčvan.) — Mon- signor Čeng mi je takoj odgovoril: „Cura vulnera — confice vestes — veniunt duae moniales" (zdra- vi rane, popravi obleko, prideta dve Sestri.) — On mi pošilja na. proti Šolske sestre z po- trebnimi zdravili. Tukajšnji Me todistični pastor (angleški Pro- testant). mi je takoj prinesel za prvo silo nekaj svoje lastne ob- leke in odeje, in jaz upam, da bom kmalo toliko okreval, da bom zmožen kmalo nadaljevati svojo poti proti Čaotungu. Pos- lüžilo se tega odmora, da vam iz srca želim vesele in milosti polne Božične praznike in srečno ter blagoslovljene novo leto. Naj vam božji Zveličar nakioni trdno zdravje in moč, da krepko še nadalje vodite Novine in Marijin List v tako lepem in jedrnatem duhu svete Cerkve, in da bi s tem mnogo-mnogo duš pripeljali do večne sreče in blaženstva. Vsem bralcom in širiteljem izra- žala svoje goreče želje za bla- goslovljene novo leto in vsem goreče Priporočam v naklonje- nost naš Kijajski misijon. Če bom mogel živ dospeti v Čao- tung in če mi tam vreme kaj dovoli, vam bom obširnejše po- ročal. Prosim vas, ko bo naša nabiralka dospela v vaše kraje prosit za naš Junnanfu-ški misi- jon, sprejmite jo Ijubeznjivo in jo obdarite koliko vam moči do- volijo. Vrši, kakor mi, dobro apostolsko delo. Vsemogočni Oče pa naj bo vsem darovalcem milostjivi in zlati plačnik, mi pa vse dobrotnike zgotavlamo naših molitev in žrtev. Sprejmite moje Iskrene želje in Prisrčne pozdrave vam hva- ležno vdani misijonar Kerec Jožef, S. ÍL Pismo g. Majcen Andreja, kitajskoga misijonara, namestnika g. Kereca, na urednika Novin. G. Kerec se pripravla na smrt. Institut salesien St. Jean Bosco - Yun- nanfou - (Cbine) 25. XI. 1938. J. M. J. Prečastiti gosp. uredniki Danes sem dobil pismo od Preč. g. m. Kereca. Prosi me, da vam v njegovem imenu napišem par vrstic, kajti sam je preveč zdelan in bolam Dobil je pove- lje od apost. delegata za Kitaj- sko mgs. Zanina, da kot njegov namestnik uredi neke zadeve v Chaolungu. 15. nov. je odpotü- val z nosači in dvema učencema. Težko mu je bilo pri slovesu, kajti sedaj je potovanje izredno nevarno. Poti so polne roparjev, kajti mnogo ubegnh vojakov je, ki se preživljajo z ropanjem. Najnevarnejše pot bi morali na- stopiti 17. novembra. Gora Leo- top'o je zelo strma in ob poti ni nobenih hiš. V Konhanu je po- prosi! za vojaško spremstvo, te- da povelnik, ki je menda sam ropar ali pa Vsaj z ropari v zvezi, mu je dejal, da se ni treba bati, kajti vso pot je dal že dobro zastražiti. Drugo jutro (17. nov.) je sedel v nosilnico in ker je bil hüd mraz in veter je potegnil na nosilnici zaveze dol, le spredaj je pustil odprte. Tako ni mogel videti kaj se za njim godi. Ob 10V2 predpoldan je začul krik od zadaj in Predno se je zave- den je že bilo okoli njega 7—8 razbojnikov. Tepli so ga z pali- cami, suvali z puškinimi kopiti in tako nečloveško z njim rav- nali, da je krvavel po celem te- lesu. Hoteli so ga umoriti pa Ma- rija Mati božja — hvali Ji, ga je rešila. Ko je ležal ves onemogel na tleh, so mu oropali vse do golega in ga püstili tako v (lü- dem zimskem mrazu. Imel je več dragocenih predmetov, za g. ško- fa. Cenga in pa njegove kitajske misijonarje. Tako, da je Škoda precejšnja. Jaz sedaj še ne mo- rem ugotoviti, ker ne vem, kaj je imel vse s seboj. Previdnost božja pa je hotela, da je enega učenca zelo bolela noga in tudi eden nosač je bil nekaj bolan, zato sta zaostala. Eden je nosil malo obleke in knjige, drugi pa ročni oltarček. Le to dvoje so rešili. Proti večeru so vsi prišli v Čeči, kjer ga je Pater Čen mazal z kit. zdravili in mu spi- ral rane. Odtod je odšel v Touč- vanu, to je malo Kitajsko meste- ce, kjer zopet malo počiva. Od tu mi je tudi pisal poročilo o roparskem napadu. Pravi, da bo sedaj odšel v Chaotunga in da mu pridejo šol. sestre nasproti. V Tončvanu bo dobil vojaško spremstvo, Jaz sem danes odšel na mi- nistrstvo za zunanje zadeve in vložil strog protest, zahtevajoč, da se komandant v Konhanu najostreje kaznuje, da se išče napadalce in se z njimi obraču- na in da se povrne Škoda. Toda na kake velike uspehe ne morem računati, kajti Vlada sama nima mnogo moči. Pravkar sem dobil drugo pismo od g. Kereca. Med dru- gim mi piše tudi tole: Prosim te, povej vsem sobratom, da naj si vzamejo mojo zadnjo konferenco kot moj testament. Ljübiti se, hoditi sveti, delajte za dobrobit Junanskega misijona, za katerega bom morda moral dati življenje na tem potovanja. Tudi misijon- ski križ so mi iztrgali iz iprsi, imam le relikvijo sv. Janeža Bos- ca in v njo zaupam, da me o- zdravi čudežno. Čutim velike bo- lečine v rebrih. Trpim velik mraz, ker sem brez obleke in (pokri- vala) odej. Tu je že Sneg. Do- minus dedit, Dominus abstulit, bat voluntas eius. (Bog je dao, Bog je vzeo, bodi njegova sv. vola.) Odpuščam iz srca vsem roparjem in molim za nje. — Vidite g. urednik, kako svete so želje in nameni tega na- šega velikega misijonarja. On je pripravljen dati tudi življenje za Kristusa. Še to dostávlja: Piši Novinam in č. gosp. Urednika, .da boste dobili kako pomoč in boš lahko med mojo odsotnostjo lahko Vodil misij. delo po za- črtani poti naprej". — V njego- vem imenu Vas torej prosim za duhovno in materialno pomoč. Želim Vam in vsem bralcem Novin vesele božične praznike in srečno Novo leto 1939. Najlepša hvala tudi za Novine, ki jih prav radi vsi prebiramo. Prosim po- šiljajte nám jih še. Misijonske pozdrave in Cor- de Jesu (v Srci Jezušovom) vdani Majcen Andrej, (namestnik s. Kereca.) Prošnja. Lepo prosim vse naročnike Novin i njihove poznance, naj skočijo misijoni našega rojaka na pomoč. Dare pošlite na uredništvo Novin i zapišite točno, dá so poslani za misijon g. Kereca. — Urednik. Posvetiteo sv. Oče — mrtev. Januara 3. so v Varšavi z velikov slovesnostjov pokopali kardinala Kakowskoga, primaša polske države. Pokojni nadškof je posveto za škofa Ahila Rafi- ja, polskoga nuncija 1. 1918., ki so zdaj Slavno vladajoči papa vesolne cerkve Pij XI. Pokojni kardinal so z dovoljenjom sv. Oče bili kotriga vladajoče pol- ske vlade, dokeč neso izročili vse oblasti maršali Pilsudskomi. Pokojni so bili goreči dühovnik, ki so se za slavo katoličanske cerkve vnogo trüdili i Zadnja nji- hova reč na smrtnoj posteli se je glasila pred varšoskim nunci- jom od vörnosti sv. Oče, do sv. Stolice. Velike Francove zmage v Kataloniji. Francove čete so zavzete v zadnjima 2 tjednoma okoli 2000 kvadratnih km zemle, zgrabile nad 24.000 rdečih vojakov, na jezere rdečih mrtvih pokopale i zaplenile nešteto orožja, celo 3 skladišča orožja. Grozna nesreča v Madridi. V Madridi, šteroga majo še rdeči v svojoj oblasti, je zletelo v zrak skladišče municije na sa- mo novo leto. Zračni Pritisk je bio tak močen, da v daljavi 100 m. nega najti niti sledov hiš, ki so se tam nahajale. Mrtvih je nad 1000. 2 N O V I N E 15. januara 1939. Občni zbor Drüžbe sv. Rafaela za varstvo izseljencov Slovenske Krajine. Malo zanimanja. Vršo se je 4. januara v Čren- sovcih. Sedež se je določo po pravilaj v Črensovcih, ar glasilo drüžbe, „Novineˮ, izhaja v Čren- sovcih. Osebno se skoro nišče ne priglaša pri drüžbi, tüdi se ne more, ar žive v tüjini, nego pismeno, Zato jedino pravilno je, da dokeč de uredništva i up- rava Novin v Črensovcih, tečas je tüdi Sedež drüžbe v Črensov- cih. Gda se Novine preselijo kama inam, se preseli tüdi se- dež družbe, prle pa ne kaže za- volo haskov, štere jedino na te način majo izseljenci. Poročilo izseljencov i izseljeniških dühov- nikov so v najtesnejšoj poveza- nosti samo z Novinami. Oblast je za sedež tüdi Črensovce po- trdila. Toga sedeže inam prenesti nači ne mogoče, kak če to sklene z večinov glasov občni zbor, a on toga ne včino. To omenimo v začetki zato, naj povdarimo, da ne drži razlog g. Bejeka i Kereca, šteriva sta iz drüžbe zato izstopila, kak sta na občni zbor javila, ka zakaj ne sedež v Soboti. Dvatreseti kilometrov da- leč so prišli odborniki lani na sejo v Soboto iz Lendave, tüdi predsednik iz Črensovce 16 km daleč i to dvakrat, obe seji sta se držale v Soboti. Pp sklepi tevi sej i po sklepi občnih zbo- rov se je vodila drüžba brez- plačno iz lübezni do naših iz- seljencov i nikdar po lastnoj voli predsednika, kak to trdi g. Bejek. Pa čeravno so odborniki iz dal- noga lendavskoga sreza prišli lani jun. 30. na sejo v Soboti, od sobočkoga sreza odbornikov niednoga neso najšli tam, čeravno so bili vsi pravočasno obveščani i to pismeno. Z dugim čakanjom i z posebnov prošjov so spravili komaj dva na sejo, a z lendav- skoga sreza so bili vsi. Javno to Povemo i javno povdarimo, da to ne lübezen do izseljencov, nego iskanje vodstva. Gde pa nega lübezni, je vodstvo mrtvo, ar „Spiritus est, qui vivicatˮ, „Düh je tisti, ki oživlaˮ, Düh Lübezni, ki živlenje dava. Javno povemo to v uvodi zato, ar občnoga zbora v Čren- sovcih iz sobočkoga sreza nieden odbornik i nieden član nese je vdeležo. Pa tüdi lendavski srez je vreden karanja. Odborniki so toti vsi prišli, a članov bi lejko več prišlo. Zagovorimo je, ka je vreme preslalo bilo, poti nevar- ne, a vendar trdimo, da če so z Ledave mogli priti po še nevar- nejših potej i z Türnišč itd., bi se iz Sobote i z bližanih mest lendavskoga sreza tüdi lejko pri- pelali, ve je ta pot itak najbolša. Najbole pa kaže i svedoči, ka sobočki srez nema zahtevane lü- bezni do izseljencov, broj članov v drüžbi. Lendavski srez jih ma štirikrat več kak sobočki, čeravno tüdi lendavski še premalo brigo nosi za izseljensko pitanje, če drügi zrokov ne bi bilo, te je zadosten, ka se Sedež drüžbe ne more prenesti ta, gde se ne brigajo za njo. Borza dela je dr- žavni urad, gde se dela za pe- neze, Rafaelova drüžba je cha- ritativna ustanova, to je ustanova lübezni; vsaka ma svoj posebni delokrog i po pravilih ni edne, ni drüge ne predpisano, niti ne Zaželjeno, da bi edne poleg ove mela svojo kancelarijo. Glavno je da se podpirate, ^razumlivo nam je zato, da šef borze dela izstopa iz drüžbe, ki se iz lü- bezni skrbi za delavce njegove, za štere bi držáva mogla skrbeti, pa ne more, ar nema niti pot- rebnoga osobja, niti drügih sred- stev. Naj se nam ne zameri, da smo javno to napisali. Ne smo nvpadnoli nikoga, samo razložili potrebo, da se zavzememo vsi za izseljence, je Sedež Rafaelove drüžbe, gdekoli, ar so izseljenci naša trpeča krv v tüjine, štere vsi, o vsi, smo dužni rešiti ver- ske, jakostne, gospodarske i dr- žavno-narodne prepasti. Po toj razlogi se vűpamo, da se vrneta v družbo nazaj gospoda Bejek i Kerec pa ž njima veliki šereg iz sobočkoga sreza, pa se po- vekša tüdi članstvo iz lendavsko- ga sreza. Potek občnega zbora. Na občnom zbori je bilo zastopano zadostno število čla- nov, da je te bio sklepčen. Pred- sednik, ki je po sklepi odborove seje zastopao Drüžbo v Ljubljani pri osrednje) drüžbi, je poročao, da je dosego samostojnost drüžbe, ka je Osrednja drüžba pismeno priznala. Poročao je nadale od stanja drüžbe sploh i od njenoga delokroga. Aktov je rešila drü- žba v preminočem leti 241. Volitve. Volitve so se izvršile edno- glasno. Predsednik g. Klekl Jo- žef je odložo svoje dužnost i proso navzoče, naj zvolijo drü- goga, ar deloma starost, deloma preobloženost z drügimi posli, njemi oteškoče nositi toti sladko, a vendar teško breme. A na pro- šnje navzočih, naj se še nadale žrtvüje za naše v tüjini, z šterimi nišče drügi nema telko vez, kak on, je dužnost predsednika sre- jeo. Za tajnika je zvoljen g. Rous Matjaš, črensovski kaplan, za blagajnika g. Halaš Daniel, po- lanski plebanoš, za podpredsed- nika pa g. Luthar Štefan, šolski upraviteo v Črensovcih. Ostali stari odborniki so obdržali svoje dužnosti. Sklepi občnoga zbora. Občni zbor je skleno, da oprosi Višjo Cerkveno oblast, naj pošle poziv na duhovščino, ka bi se šteri naših prijavo za dühovnika v Bridgeport v Sev. Ameriki i Buenos Atres v Jüžnoj Ameriki. Občni zbor je nadale skle- no, da oprosi Višjo cerkveno oblast, naj sistematizira düšno- pastirsko slüžbo za naše sezon- sko delavce v Bački i Baranji. Občni zbor se je odločo, da bo z cele moči podpirao naše siromaške delavce, da prido do dela v tüjini i ka je ne spo- drinejo bogatci, ki 25 plügov dobre zemle dajo z arende i po- begnejo v tüjino pa slüžijo dvojno plačo: arendo od domače zemle i plačo v tüjini, siromak pa more Stradati, ar ne prišo zavolo-bo- gatca do dela. Pristopite k drüžbi. Ka de pa delo drüžbe us- pešno, prosi občni zbor, da v v prvoj vrsti pristopijo k drüžbi delavci sami. Letno 10 Din. čla- narine plačati je malenkost, a če jih desetjezero plača to malen- kost, ma drüžba v rokaj želez- niško karto za dühovnika i drü- goga pomočnika, ki mesec za mesecom lejko obiščeta naše de- lavce v Nemčiji, Franciji, tü nji- hove tožbe poslühneta, je poto- laži i njima pomagala. Z navdüšenjom za delo v korist naših izseljencov se je občni zbor zaklüčo. Baltske države nepristranske. Litvanska, estonska i leton- ska Vlada so sklenil, da se ne bodo vmešavam v zadeve niedhe države, to je, da ostanejo nepri- stranske. Svaja na češko-madjarskoj meji. Pri Munkači je prišlo do oboroženoga spopada med češ- kov i madjarskov vojskov. Mad- jari trdijo, da so Čehi krivi, jar so strelali na Munkač, Čehi pa, da so krivi Madjari, ar so pre- stopili Češko majo i napadnoli tri češke orožnike.,Sestavlena je komisija iz čeških i vogrskih odposlancov, ki mirnim potom rešijo to zadevo. Rojstni den Kralice Marije. V pondelek je minolo 40 let, ka se je rodila Nj. Vel. Kralica Marija. Materi našega krala Petra II. iz srca Želemo i za to tüdi prosimo dobroga Boga, da se včaka še vnogo let, posebno da se včaka dugoletnoga ladanja svojega sina, z šterim bo osrečo Jugoslavijo i njene narode. Grozni viher na Čarnom morji. Na Čarnom morji je div- jao tak močen viher, da se je več menših i vekših ladij potopilo. Velika božična železniška nesreča v Braziliji. Na božične svetke sta v Braziliji poleg mesta Barbarsena vküp vdarila ekspresni i tovorni vlak. Škoda na blagi je nepre- cenlive, mrtvih je okoli 50 lüdi. Japoska Vlada odstopila. Japonska Vlada je odstopila. Me- sto kneza Kunoja je predsedni- štvo vlade prevzeo Hironuma. Zrok odstopa vlade je oster od- govor Amerike na Japonsko vla- do, v šterom ta zahtevle iste pra- vice v Ažiji za Kitajsko, kak je šče meti Japonska. Četvero dece je vmorila. Neka 18 let stara slüžkinja je na nagovarjanje svoje 24 letne sestre 4 nedužne angelčke vmo- rila, dva od svoje sestre, dva pa od vertov, kde je slüžila. Celsko sodišče jo je obsodilo na 12 letno vozo, sestro pa na 15 letno. Na smrt obsojen, s Kranjc Silvestra, rudara, ki je 73 letnoga Koroša Petra, kda je te šo od meše vmoro i oro- pao, je mariborski veliki senat na smrt obsodo i to na vešala. Novoletno voščilo brez- poselnih v Londoni. Na spomenik, ki stoji v Lon- doni na spomin velikoga ognja, so na novoletno noč brezposelni obesili zastavo s sledečim napi- som: „Srečno novo leto želejo brezposelni, ki leta 1939. ne smejo vmreti od gladaˮ. Navodila Jugoslovenski izseljencom v Franciji V zvezi s prejšnjim naj naši izseljenci v Franciji tüdi znajo, ka najdejo popolno zaščito i po- moč naših pristojnih oblasti v inozemstvi v prvoj vrsti tisti med njimi, šteri spunjavlejo omen- jene dužnosti do svojih v domo- vini. Nasprotno pa oni naši de- lavci, šteri so že dugši čas glühi za svoje sinovske i roditelske dužnosti i se svojim domačim sploh več ne javlajo, nemajo pravice računati na zaščito i po- moč, štero nudijo naša predstav- ništva v inozemstvi vestnim ju- goslovenskim državlanom. Takši naši delavci, odpadniki od svoj- cov — morejo samo čakati, ka bodo na zahtevo svojih domačih, za štere se ne brigajo, izgnani iz Francije. Priporoča se našim delav- com, da skrbno čuvajo vsa po- štna i bančna potrdila od svojih peneznih pošilk v domovino, ar ta potrdila v slüčaji ponesre- čenja pri deli našim oblastem slüžijo kak Važen dokaz pri fran- coskih sodnijah ob priliki odre- jüvanja višine letne rente. Ravnotak se opomína naše izseljence v Franciji, da so ob povratki prek Nemčije i Italije dužni, da ne nemškoj i italijan- skoj meji prijavijo pristojnim ob- mejnim oblastem ves penez, štero- ga nosijo s sebov, bodisi drobiž i bankovce, čeke ali kakšekoli naše ali inozemske vrednostne papire. Takšim našim izseljen- com se ne zgodi nikaj neprijet- noga na poti i bodo brez ne- prilik svoj penez prinesli v našo državo. Tisti pa, šteri te prijave na navedenih mejah ne napra- vijo, se izpostavlajo nevarnosti, da jim penez odvzemejo, ar ga smatrajo kak tihotapstvo. Tüdi se javla našim izsel- jencom v Franciji, ka je z odlo- kom našega Ministrstva financ zabranjeno nositi v našo državo bankovce po 1.000 i 500 Din, tak potom poštnih pošilk kak tüdi potom potniškoga i obmej- noga prometa. Vsaki prekršek toga odloka bo kaznüvan po Za- koni o kazenskih sankcijah. „Carcel Modelo“. (Vzorna voza.) „Carcel Modeloˮ je edna izmed najvekših voz na Špan- skom. Nahaja se v Madridi i je bila zgrajena pred dugimi leti. Odzvüna je obložena z rdečimi porcelanasta tablicami. Spo- mina na krv, kak da bi Koncep- ciun Arenal, minister pravde, ki jo je dao zozidati, že naprej znao, kelko nedužne krvi de teklo tü notri. Nad glavnimi vratami je napis, šteroga je dao sam Arenal napisati: „Sovraži hüdo i mej smilenje do hüdodelcaˮ. Ta voza je slüžila prle za najvekše hüdodelnike. Gda so pa v Španiji zavladali rdeči, so püstili na slobodo vse obsojence i začnoli v njo zapirati nedužne lüdi. Kak se je tü notri živelo — i šče telko nedužni izda žive, — nam najbole povej Henri Gorrel, novinar amerikanskoga dnevnika „United Pressˮ. Etak piše te novinar: „Dosta je takši, ka samo to znajo, ka so ti nesrečni lüdje samo te rešeni te voze, gda majo biti streljeni, nevejo pa, kakše živlenje majo notri. Jes, ka sam bio zapreti v toj prokletoj vozi samo 5 vör, lejko povem, kak se godi tü notri tistim, ki so za- preti samo zatogavolo, ka so bili pošteni i veroborcom naklonjeni. „V sobicaj, napravleni samo za ednoga ali pa v najvekšoj sili tüdi za dva, se more stiskavali pet ali celo šest lüdi. Cela voza je edna prava smrdüga. Hrana je takša, ka se grsti, delijo jo pa v velki plejnati skledaj, žlic nega, što šče jesti, si more z rokami vö vlačili. „Edini, ka majo posteo, so rdeči stražari. „Carcel Modeloˮ je tak pun, ka lüdstvo nema pro- stora za sedeti i morejo po več dni stati. Takši je bio položaj te voze, gda sam jes z mojim šo- ferom bio notri zapreti. „Gda so naj notri Prignali, so naj najprle postavili v edno malo dvorišče, kde se je že stiskavalo okoli pet sto lüdi i gde niti sto lüdi nebi melo dosta prostora. Vse je vküp zmešano: moški, ženske, starci, deca, na- slanjajo se eden na drügoga, kak što more i zna, tak si pomaga. Poleg mene je edna gospa, ma oblečeni eden kožnati kaput, šteri v samom New Jorki nebi me- nje koštao kak kakši jezero do- larov. Joče, ka bi se kamli smi- lila, nesrečnica mi pravi, ka neve zakaj so jo zaprli. Na drü- gom kraji stoji eden dühovnik civili. Vsa njegova hrana obstoji z edne kaštulice sardin i to šče podeli z menov i mojim voza- čom. Poleg njega se nahaja de- čak, i gda čüje dühovnika, kak mi razodeva v francoščini svoj stan, se pred njim na koleno vrže i ga tak prosi sv. odvezo Dühovnik ga zdigne i njemi pre- pove kaj takšega več delati, ki či bi komunisti zvedili za njegov stan, bi ga taki strelili. Ne deleč vkrej leži nekši žandar z zveza nimi nogami pri kolenaj. Kriči objokavle svojo usodo. Drügi ga tolažijo i njemi davlejo jesti inači bi od glada vmro. Gda pa nemre več prenašati bolečine začne ešče bole kričati, včas pribežita dva komunista i ga ne smileno zbijeta, te ga pa vržeta v eden kot. „Ne je mogoče opisati živ- lenje v „Carcel Modeloˮ, i tal ravno v drügi vozaj ne. „Strelanje teh nesrečnikov si vrši po zajtrej v zorji i po ve čerej, gda se mrači. Navadno je z motorom odpelajo vö z varaši blüzi vseučiliščnoga mesta i ji tam spostrelajo. „Gda so me po peti vöraj püstili vö s tistoga pekla, po za- slüženji amerikanskoga konzula sam se z motorom pelao tijen do vseučiliščnoga mesta. Ka sam tam vido, je grozno: mrtveci vse navzkriž: moški, ženske, starci i deca brez vsake razlike, nešterni so že na pol gnili bili, drügi ešče topli. Smrad je takši, ka ne za premagati. Med temi mrtvimi teli sam vido tüdi dva policaja, stre- ljeniva tisto zajtro. Vzrok toj krvoločnosti je vsigdar isti: bili so veroborcom naklonjeni. „Gda se je general Mola iz- javo, ka na jezere madrijskij prebivalcov odobrava vstajo do- mobrancov, je bilo zgrableni na stotine nedužni lüdi. V Madridi se žive pod grozovladov i v ne- rediˮ. Tak piše novinar Henri Gorrel. Gda je prišla z bojišča no- vica, ka so rdeči zgübili kakšo bitko, se je to v Madridi vsigdar strašno povračalo. Vsako noč po edenajstoj vöri je Policija vršila po hižaj preiskavo. Vnogi so mogli iti v zapor samo zatoga- volo, ka so njim pravice (izkaz- nice) kazale, ka so bili v držav- noj slüžbi v tistom časi, gda so šče komunisti ne meli cüglov v rokaj. Ob 8 vöri večer so več na- vadno vse vulice i ceste bile prazne. Ob 10 vöri se je vgasno posvet. Jaj tistomi, što bi se po toj vöri prikazao na vulici. Ali je bio na mesti streljeni ali je pa šo povekšat število 2800 ne- srečni v „Carcel Modeloˮ. Po noči so se pogosto čüli streli. Na drügi den si pa gešte najšeo mrtveca, brez razlike na starost i na spol, to so tisti, štere je glad prisilo, ka so zapüstili skrivališče i šli iskat hrano. Na mesto hrane so pa dobili kru- glo. Kruglo v glavo...! To je najnovejša iznajdba za nasiče- vanje lačni. Za to se moremo zahvaliti samo komunistom. Tisto noč, gda so Frankovi zrakoplovi prvikrat metali bombe na Madrid, se je zgodilo nekaj, ka do tiste noči nišče niti ne senjao: požar „Carcel-a Modeloˮ. Metanje bomb se je zač- nolo ob 10 vöri večer, i je trpelo pol vöre. Rdeči so se kaj tak- šega ne troštali, zato njim je pa stem bole šlo na živce. Sposkrili so se v lüknje podzemske že- leznice kak miši, zavzeli so vse prostore i so tak zabranili vstop siromaškomi neoboroženomi lüd- stvi. Gda je pa nevarnast minola, so se zbrali na zborüvanje. Ka so sklenili? Ne dugo po tistom se je zvedilo. Na „Carcel Modeloˮ, gde je straj tüdi bio velki, je ne spad- nola niti edna bomba. Gda se 15. januara 1939, NOVINE 3 7. Socijalno zavarüvanje de- lavcov. Na podlagi francoske zako- nodaje o socialnom zavarüvanji morajo vsi naši poledelski i šum- ski delavci biti zavarüvani za slučaj bolezni. Mesečna vplačila (cotisations) omejenoga zavaro- vanja nosita enako delavec i de- lodajalec. Zato je delodajalec dužen, da vsakomi našemi delavci ali delavki zadržavle od mesečnoga zaslüžka i to: moškim po 10 Fr, a ženskam po 8 Fr. Te zneske delodajalec v dvojnoj višini vsaki mesec vplačüje pristojnoj bla- gajni socijalnoga zavarüvanja. Delodajalec je dužen, da zava- rüvanomi delavci izroči v čuva- nje tozadevne karte socijalnoga zavarüvanja vsake tri mesece. Samo po izvršenem šestme- sečnom vplačali dobi zavarüvani delavec pravico do ugodnosti za- varüvanja v slüčaji bolezni. Za časa prvih šest mesecov svojega bivanja v Franciji pa delavec v slüčaji bolezni obve- zno dobiva od svojega deloda- jalca brezplačno stanovanje, hra- no, zdravniško oskrbo i zdravila i to ali pri njem ali v bolnici. Te ugodnosti so delavci zago- tovljene samo za čas 8 tjednov od dneva, kda je zboleo. Na ra- čun nadomestitve za te predno- sti je delavec dužen, da svojemi delodajalci odstopa 2% od svo- jega sküpnoga mesečnoga zaslüž- ka zvün za časa trajanja bolezni. Pod pogojom v redi izvrše- nih vplačil v določenih rokih ma vsaki zavarüvanec pravico tüdi do zdravlenja svoje žene i dece izpod 16 let. Brezplačno zdravlenje zob pripada samo za- varovane!. Pravico do bolezen- ske podpore v penezi v višini 50% dnevnoga zaslüžka (polza- slüžek) ima zavarüvanec začenši od 6. dneva, kak je zboleo, pa vse do ozdravlenja, a največ do preteka 6 mesecov. Če se bol- nik zdravi v bolnici, se bolniški stroški odbijajo od bolezenske podpore. Ravnotak pripada že- nam zavarüvancov podpora ob porodi. (Dale) Marijini Listi za januar so v deli, te tjeden je začnemo razpošilati. Letos v vsakom sno- piči objavimo evangeliume, ki se čtejo v meseci, v šterom izide M. List. Zato naj ne bo hiša brez Marijinoga Lista. Ženini i neveste, vso potrebno blago po jako niski ceni i v veliki izbiri Vam nudi po res znižanih cenah. FERDO HORVAT, TRGOVEC - BOGOJINA. Nedela po treh kralaj drüga. Bila je svatba v Kani gali- lejskoj i Jezušova mati je bila tam. Povablen je pa bio na svat- bo tüdi Jezuš i njegovi vučeniki, 1 gda je vino zmenkalo, pravi Jezuši njegova mati: „Vina ne- majoˮ. Jezuš njej pravi: „ka je to meni i tebi, žena? Moja vüra ešče ne prišlaˮ. Njegova mati pravi dvorjenikom: „kajkoli vam pove, včiniteˮ. Stalo pa je tam po šegi židovskoga očiščavanja šest kamenic, štere so držale po dve ali tri mere. Jezuš njim pravi: „Napunite kamenice z vo- dovˮ. I napunili so je do vrha. Nato njim pravi: „Zajmite zdaj i nesite starešimˮ. I nesli so. Gda je pa starešina poskuso vo- do, ki je postala vino, i ne znao, odkod je — dvorjeniki pa, ki so bili vodo zajeli so znali—pozove mladoženca i njemi veli: „Vsaki človek da najprle dobro vino, i gda se napijejo, te slabše. Ti si pa dobro vino do zdaj prihranoˮ. Tak je v Kani galilejskoj včino Je- zuš prvo čüdo i nazvesto svojo diko — i njegovi vučeniki so Vervali v njega. (Jan. II, 1—11.) * Pri Jezušov čüdež. Što zna, da ga je napravo Bog, se dene- šnjemi dogodki ne bo čüdivao. Vej je tisti dnes spremeno šest vrčov vode v vino, ki v trsji spre- minja vsako leto dežč v rdeče vino. Tomi pa se ne čüdimo na- vadno. Lüdje gledajo drüge stvari bole i ne več boža dela, zato si je Bog prihrano čüdežna dela, ki jih dela proti navadi, da za- spane lüdi obüdi k češčenji Stvarnika. Mrtvec Lazar, je vstao, vsi so se čüdili. Vsaki den pa se lüdje rodijo i nišče se ne čüdi. I ven- dar je bole čüdno, da postane, ka je ešče ne bilo, kak da znova oživi, ka je že prle živelo. Gospod je meo svoje raz- loge, da je prišeo na ženitnino. S tem je posveto sv. hižni za- kon pa ga zdigno v čüdovito, skrivnostno podobo zdrüženja Kristušovoga s sv. Cerkvov. On je prišeo na te svet na že- nitvovanje.Ma tü nevesto, zaročni- co, ki si jo je odküpo s svojov krv- jov i šteroj je podaro Sv. Düha.To svojo zaročnico, nas, je odrešo od robstva hüdobnoga düha, vmro je zavolo njenih grehov, vstao je od smrti zavolo njenoga opravi- čenja. Što more svojoj nevesti po- dariti takše dragocenosti? Drügi mladoženec da nevesti zlata, sre- bra, biserov, hiše, konje, pola. Ali je gde ženin, ki bi dao svojo krv? To je včino samo nebeski zaročnik. Kristuš pa je prišeo na svad- bo, ar je šteo potrditi, da je za- kon ustanovo On. Bili so naj- mre krivoverci, ki so včili, da je hižni zakon nekaj slaboga, da je od hüdiča. Kristušov navuk pa vči, da je zakon Bog napravo i da je ločitev zakona od hüdiča. Vej tüdi device, ki so Bogi za- oblübile devištvo i živejo v vek- šoj časti pa svetosti, neso brezi zakona; njihov1 Ženin je Kristuš. Ženin v Kani je podoba Kristuša. Njemi se je najmre pravilo: „Dobro vino si zdaj ob- čuvao.ˮ Tak je Kristuš svoje do- bro vino, to je’ evangelij, obču- vao za svoj čas. V starom časi je dao lüdstvi samo proroküva- nja. To pomeni voda v šesterih posodah. V vodi je najmre vino že nekak prikrito, v Kristuši pa se spremeni voda v vino, vera stare Zaveze v popolno vero kr- ščanstva. Spisi prorokov so nam. če ne bi v njih poznali Kristuša, prazni, a gda spoznamo, da je v njih Kristuš, se v njih naslajamo. Če bi bila voda že prle v posodah i bi jo bio Gospod dao vö vlejati pa bi čüdežno vse znova dao napuniti z vinom, bi mislili, da zaletavle stari zakon. Ar pa je vodo sprejeo i spremeno v vino, znamo, da je tüdi stari za- kon Kristušov. Šestere posode v Kani po- menijo šestere čase stare zaveze. Prvi čas od Adama do Noeta, drügi do Abrahama, tretji do Davida, četrti do babilonskoga robstva, peti do Ivana Krstitela, šesti do konca dni. GLASI iz Slovenske Krajine. Na podporo naših listov so poslali: Horvat Vilma, Čako- vec 10 Din., Majzelj Viktor, Len- dava, 20 Din., Grüškovnjak Da- vorin, 10 Din., Škafar Matjaš, M. Sobota, 20 Din., Dr. Josip Kočar, Zagreb, 50 Din., Vogrin Martin, Bogojina, 4 Din., Ing. Mikuž, Ra- kičan, 20 Din. Bog povrni ! „Navodila jugoslovenskim izseljencom v Francijiˮ bi se mogeo glasiti naslov članka, ob- javlenoga dnestjeden v Novinaj pod naslovom: „Poročilo duhov- nika poljedelskih izseljencev v Francijiˮ. Tiskarna je naslov po- motoma zmenila. Na japonske misijone so darüvali tretjeredniki beltinske fare 20 Din. Penez odposlan na Rakovnik. Predavanja pred našimi izobraženci v Parizi. Naš iz- seljenski g. Camplin dühovnik je držao predavanje od izseljeništva pred jugoslovenskimi izseljenci v Parizi. Sv. Sebeščan. Naš. g. ple- banoš so na Treh kralovo bla- goslovili z velikimi žrtvami siro- maških farnikov dograjen farni dom. Na slovesnost so prišli po- poldnevi g. dekan Krautz z g. šolskim nadzornikom Antauerom. Domača ciganska banda je goste kratkočasila, ki so igrali brez- plačno, samo strošek so dobili. Bog blagoslovi te farni dom, da se bo ž njega širila dika njegova. Odranci. Pri nas so Novine naraste za 20 Naročnikov. Vnogi si jih z veseljom naročajo. Ni- šterni se pa tüdi zgovarjajo, ka nemajo penez, ništerni, ka majo že drüge liste i tak naprej. Ža- lostno je za našo ves to, ka se po ništernij hižaj najde Domo- vina ali kaj spodobnoga, ka se ne bi smelo pokazati v dobro krščansko hižo. Ešče bole ža- lostno je pa to, da šče ništerni zdaj ne spoznajo, kakši sad pri- naša protiverski časopis. Vüpaj- mo pa, ka ednok tüdi tej zaslep- leni spreglednejo, ka si dol de- nejo očalje, štere jim je Domo- vina ali kakši drügi list gor djao. Zakaj bi nosili očalje, či brez njij bole vidimo? Zato pa trbej te očalje ta lüčiti, to se pravi, z našij hiž more protiverski tisk izginiti i na njegovo mesto naj pride dober katoliški tisk. Zave- dati se moramo, da se z neka- toliškim tiskom širi med lüdmi verska mlačnost i brezbrižnost. Zato pa naj se ne pokaže več v niti edno hišo kakši protiver- ski list ali časopis. Či ščemo sami sebi dobro, či ščemo dobro svojemi prijateli, ešče gnjes odpovejmo slab list ali ča- sopis, či ga mamo. Či pa šče- mo, ka kama pridemo, naročaj- mo katoliške, dobre liste, šterij je tüdi dosta. Zavüpajmo pa predvsem Novinam, štere so pi- sane v našem maternom jeziki i so ravno nam namenjene. Gomilice. Na našoj šoli že nega več let rednoga pouka. Šola ma tri oddelke, a do zdaj šče izda nej mela trej vučitelov. Od 1. decembra naprej pa pou- čuje vse trij oddelke samo edna vučitelica. Jasno je, da pri tom največ trpi naša mladina, štera bi ravno v tej zimskij mesecaj najleži obiskavala šolo, tak pa more biti vsakši drügi den do- ma. V vsakšem oddelki se pou- čuje samo 9—10 vör na tjeden. Nikak nemremo razmiti, zakaj se ravno naša šola tak zapostavla. Davke plačamo kak drügi. Svoje glasove smo, za časa volitev, zavüpali vladi i vseedno naša deca zdaj pozimi, gda bi je naj- leži pošilali v šolo, od dugoga časa samo po vesi hodijo, med tem ka po drügij šolaj majo re- den pouk. — Vludno prosimo oblast i tiste, šteri pri tom od- ločajo, posebno g. poslanca Dr. Klara, naj nam pomagajo, da tüdi mi Gomiličanci ednok pridemo do svojij pravic v šoli. — Go- miličanec. Album naših francozkih izseljencov izročeni pariško- mi pomožnomi škofi. G. Camp- lin, naš izseljenski dühovnik po- leg svoje velike skrbi tüdi foto- grafira naše izseljence v Franciji. Te fotografije zbira v album. En takši album je že izročo našemi Prezvišenomi škofi g. dr.Tomažiči, ednoga predsedniki Rafaelove drüžbe, g. Kleklni i ednoga z 111 slikami prezv. g. pariškomi po- možnomi škofi Chapteli. Prezvi- šeni so z velikim veseljom spre- jeli dar, g. Camplina küšnoli i ga pitali, če je tüdi pri nas to navada med dühovniki, da se pri srečanji i slovi küšüjejo. G. Camplin je odgovoro, da je ista navada i pri nas. Naj te polüb lübezni gene vsako srce naših izseljencov v Franciji, da bodo lübili — Boga. Bogojina. Rojarska podrüž- nica v Bogojini bo mela dne 15. januara po velkoj sv. meši, svoj redni letni občni zbor z navadnim dnevnim redom. Va- bimo vse člane i tüdi nečlane rojake, da se občnoga zbora vdeležijo. Vsaka hiša mora imeti šivalni stroji Pišite še danes eno dopisnico, mi Vam ga pripel- jamo na dom, ali si ga pa izberite v naši trgovini. Imamo veliko izbiro od najcenejših pa do najbolj luksusaih. Cene od Din 1525.— naprej. Stroje dobite na male mesečne obroke, pri tt ŠTIVAN ERNEST tehnična trgovina, največja zaloga koles, šivalnih in pisalnih strojev vseh znamk, radio aparatov, gramofonov, fotografskih aparatov, otročjih vozičkov i. t. d. Murska Sobota, Glavni trg. je pa brnenje letal zgübilo v daljavi, je pa tü notri zavladao popuni mir. Stražarje so tüdi zaspali. Nikak okoli 2 vöri zajtra so se pa pred vozov začnole zbirati temne postave: komunisti. Iz vsej krajov si je vido spreha- jati. Ništerni so nosili v plejnasti tünkaj benzin. Gda je zbor bio popun, je okoli dvajseti tisti, ka so nosili benzin, pristopilo k stra- žarom. Pokazali so njim nikši paper, šteri je nato romao od straže do straže, i nazadnje so se vrata odprla. Nato je sledilo frtao vöre težkoga čakanja, i sa- mo ednok se prikaže nad vozov oblak čarnoga smrdečega dima, za njim pa rdeči jeziki, strašni plameni. — Ogenj! Ogenj! — je za- grmelo vö z voze. Plameni so se razširjali i povekšavali z stra- šnov naglicov, ž njimi se je pa povekšavalo tüdi kričanje: — Ogenj! Rešite nas! — Prosimo odpüščenje! Po- magajte nam! — Moj Bog! reši nas, ka živi ne zgorimo!... i spodobno. Vsaki je brečao i bežao kama je znao i mogeo. Lovili so se eden za drügoga, vsaki je šteo rešiti prvo samoga sebe. Jasno je bilo vsem, ka šče jij nikaj bole straš- noga čaka, kak gola smrt i du- gotrpeče mantranje. Ženske so klečeč prosile bože pomoči. Moški pa, bledi kak smrt, oslableni od glada i dugoga trplenja, so ne znali kaj začnoti. Bežali so z ednoga kraja v drügi kraj kak brez pameti. Vsi hodniki so bili puni benzinovoga dima, šteri je tüdi začno priha- jati notri v celice, za dimom pa ogenj. Približavao se je konec trplenji? Vsi so tak mislili. Jasno je bilo, ka je ogenj bio namenoma podteknjeni, naj bi živi zgoreli. Zazavanje na pomoč se je či- duže bole povekšavalo: — Rešite nas! Pomagajte nam!+ — Rajši nas spostrelajte!.. se je čülo od vse strani. Nekša gospa, ki je v par dnevaj postala stara, je krčevito k sebi stiskala svojo hčer. Štela jo je braniti pred ognjom, kak da bi plameni na svojoj straš- noj poti mogli komi prizanesti. V tom časi so ništerni Za- pazili, ka so vrata na celicaj odpreta. Nišče je ne pitao, što je odpro pa zakaj, liki so se vsi vrgli proti dveram i vö na dvo- rišče. Ali ravno v tom časi je edna banda komunistov z pu- škami i strojniami zasedla vse prostore, kama je ogenj ne mogeo. To, ka še je potom zgo- dilo, si pa nišče niti misliti ne- mro. Zgodovina ne pomli kaj takšega, Gda so se nesrečni vozniki, požgani od ognja i pijani od dima, prikazali na dvorišči, so taki spokapali pred puškami. V kakšem položaju so se naha- jali, si vsaki lejko misli. Odzaja ogenj. Vsi hodniki z benzinom Poljani i puni ognja i dima. Na dva kraja tüdi samo ogenj i dim. Samo edna pot se mi vidi mo- goča: priti na drügi kraj dvo- rišča. Ali, groza: Što se prikaže na dvorišči, taki dobi kruglo v glavo. Puške i strojnice poko- sijo vsakoga brez smilenja. Groza je vnoge spravila od pameti. V čuporaj so se zagnali v dvorišče i tak šteli pribèžati na drügi kraj. Ali v tom časi zaklepeče strojnica, i niti eden je ne pri- šeo na sredino. Ništernim se je posrečilo dosegnoti cio, ali gda so mislil, ka so rešeni, te so po- čile puške . . . Ogenj se je razširo skoro na celo zgradbo. Bilo je nekaj strašnoga za viditi! Sühi les i i šče z benzinom Poljani, je goro kak mast, streha se je podirala, premetavale so se ste- ne, na vse kraje krik i groza. Kričali so tisti, ka so živi goreli, javkali so tisti, ka so ne bili k smrti streljeni. Komunisti so pa pokali od smeha. Vse to je ne trpelo edno dobro vöro. Gda ogenj več nikaj ne najšeo i že skoro ne bilo lüdi za strelanje, kajti dosta jih je ostalo po celicaj, šteri so nej šteli kon- čati živlenja na te grozen način, — te so Stražarje začnoli šteti mrtvece. Nad 400 lüdi je bilo na te način streljeni. Nikak bi mislo, ka se ža- loigro stem končala. Pa se ne. Tiste, ka so ešče ostali pri živ- lenji, je čakalo nikaj drügoga. Komaj se je zdenilo, se je sestavilo na dvorišči „narodno sodiščeˮ. Sodili so tiste, ka so ešče ostali pri živlenji. — Kakša pa je bila obtožba? — Ka so prej oni vüžgali vozo. Vsi brez razlike so bili ob- sojeni na smrt i streljeni. Med njimi se je nahajalo več dühov- nikov i dosta drügi znameniti osebnosti, kak n. pr.: general Capaz, bivši minister mornarice admiral Salas, bivši minister Valdez Alverez, bivši minister i višji marokinski komisar Rico Avelo i več drügi. Tak se je končala žaloigra v „Carcel Modeloˮ. To je samo eden izmed telki drügi slüčajov, šteri potli pridejo na svetio i po- kažejo komuniste v svojoj pravoj farbi. To se je godilo v začetki bojne, ka se pa zdaj godi v tom lepom svetovnoznanom mesti, nam potli opišejo tisti, ki so vse to preživeli i vidili. (Po izjavaj novinara Leo- polda Nunes-a, očividnoga sve- doka.) Bukovski. Sestanek v Franciji. 22. januara v Pont Aude- mer (Eure). Javite se na naslov: Horvat Viktor, gardien de Mr. Seret á St. Paul sur Risle, par Pont Audemer (Eure). Camplin. 4 NOVINE 15. januara 1939. Alojz Šiftar, Oberheldrun- gen. Velečastiti g. urednik! Jaz vas tüdi prosim za par vrstic v Novinaj. Najprle vas iz srca po- zdravlam i vam želem Zdravo i veselo, od maloga Jezušeka bla- goslovleno novo leto. Naj vas te mali Jezušek obdrži še mno- go let pri zdravji, ka te lehko skrbeli za nas uboge izseljence v toj hladnoj tüjini. Malo pre- pozno se oglašam, ar sam čakao odgovor od doma i od penez. Prosim vas g. urednik, nadale mi pošilajte Novine. Prosim tüdi Srca Jezuša kalendar. Pozdrav- lam vas ešče ednok g. urednik i se vam zahvalim na rednom pošilanji Novin. Pozdravlam sta- riše, brata, sestro, rodbino, g. župnika od sv. Helene. Želem vsem veselo novo leto. Lipič Štefan, Pinchremont, iz Gančan. Vlč. gospod! Prvi glas, ki ga pošilam iz tüjine, je ete: pošilajte mi Novine, kajti one me bodo redno obiskovale, da- vale tanač, da obdržim tisto, ka me je navčila slovenska i krs- čanska mati. Na sveti den sam hodo edno vöro hoda do cerkvi, v šteroj sam se vdeležo bože slüžbe; vido sam slüčaj, ki je pri nas ne v navadi: ob desetoj vöri pridem v cerkev, žive düše nej bilo notri, ob pouedenajstoj vöri pridejo župnik, primejo za vože i začnejo zvoniti; gledajo me, stopijo k meni i me pitajo odked prihajam ... podajo mi roko, štero njim v znak dühovniš- ke časti polübim, stopajo od mene k oltari, se oblečejo, vužgejo sve- če i začnejo sv. daritev. Njihovih ovčic do sredi meše pride do petdeset düš. Pozdravlam vse, ki so z vami, moje domače, rod- bino i znance. Grand Paroissa, 30. dec. 1938. J. M. J. Prečastiti gospod urednik! V začetki mojega pisanja jih naj- prle prav lepo pozdravlam z že- nov i z vsemi mojimi prijateli, ki smo eti. Naznanjam vam ve- selo novico, najmre so nas obis- kali g. Camplin zdaj prvič v tom kraji, ar jih je pozvao moj pri- jatel Martin. Znate g. urednik, da smo se počütili prav dobro, čeravno nas pa je bilo samo 11 vse vküp zdaj, gda sam se ob- prvim srečao z našim dühovni- kom v Franciji, posebno z tak dobrim. Nej sam mislo, da so tak prijazni. Veseli smo bili pri našij domačij na jüžini, gde smo šče koštali domačo žganico, bi- der, presne pogače i meso. Naj- mre sam preveč silen. Ubogi so prišli k nam že po 10 vöri, gde smo jih čakali vsi natešče zvün dva; so nas lepo spovedali, po- tem smo meli sv. mešo, te smo pa šli k našemi rojaki na kavo, potem smo šli v eden resteurant na obed, te je bio dober, a cena nej prebožna. Pri obedi smo se dobro počütili, posebno, ar smo že potrebni bili okrepčila; tüdi smo zaspevali edno božično i potem našo prekmursko narodno, te so nam pa preč. g. Camplin začnoli deliti nekše knige i. M. liste. Jaz pa v istini sam bio ve- seli, pa sam si naročo po njij naše Novine i M. list. Zato lepo vas prosim, da bi mi je pošilali. Po obedi smo se pa včasi fotogra- firali i to notri v saloni po tri- krat, te smo pa šli na eden mali sprehod prek mostov Jonne i Seine, gde so g. Camplin foto- grafirali spomenik Napoleona I. i po tom nas vse drügoč, pa gli na kükli, kak se vodi vküp izli- vata drügoč i te smo pa šli pa k ednomi našemi rojaki, gde smo koštali domače klobase. Zdaj pa je že čas bio iti k bla- goslovi, gde smo z spevanjom molili rožni venec, po blagoslovi smo pa spili na zdravje tomi dobromi gospodi vsaki kupico beloga vina i smo jih sprevodili na kolodvor, gde smo se pa z skuzami v očeh ločili od njij. Na konci mojega pisma smo tüdi na kraji staroga leta, zato za novo leto vam Želemo obilo bo- žega blagoslova i milosti bože, da bi opet mogli še dale voditi naporno delo z Novinami i M. listom, kajti to je velko delo; daj vam dragi Jezušek zdravje na düši i teli kak i nam vsem eti. Tüdi to vse želemo našim dühovnikom i vsem dragim do- mačim i celoj Slov. Krajini. Spri- mite od nas vseh srčne pozdrave i voščila pa hvaležno vsi vdani vas pozdravlamo: Ivan, Roza, Britvič iz Kobilja, Martin Ignac, Verona, Olga Plej iz Črensovec, Jožef, Tuna Ritlop iz Črensovec, Tuni, Verona Zemlič od Kapele. Pozdrav pošilajo: Ben- kovič Ludvik i žena Kristina iz Bogojine, zdaj Sainville, Francija; staršom, bratom, sestram, vsoj rodbini, bogojanskoj fari i te g. župniki. Virag Marija. Črensovci, Francija g. uredniki Novin i njim žele, da bi v novom leti srečno vodili izseljence v tüjini z našimi listi. Ošlaj Franc á Drnelle iz Bogojine, članom Prosvetnoga drüžtva i FO i uredniki Novin, Ošlaj Jošef á Polaincourt g. ured- niki Novin, naroči tüdi Marijin list, naših listov se iz srca raz- veseli, kda je samo zagledne. Vstaje v Ukrajini. V rususkoj Ukrajini se vr- šijo vstaje, vstaši razstreljavajo železniške proge in napadajo ko- munistične vojašnice. Sovjetska vlada je vnogo Ukrajincov za- prla i internirala v Sibiriji. Ge- nerala Mirkoviča, ki te živo na Polskom, so neznani hüdodelci vmorili i spokrali njegove pis- mene dokumente. Beck pri Hitleri. Polski minister za zvüneš- nje zadeve, Beck, je obiskao Hitlera. Obisk ma politični po- men i se ide za Nemce, šteri so prišli z Češke pod Polsko i sküp- ne polsko-madjarske meje. Viseča pitanja so se rešila ugodno Polska je odpovedala obisk sov- jetskoga komunističnoga ministra v Varšavi pa se naslonila na nem- ško—taljanske zvezo. Prijatelju v slovo. Žalostno so zapeli dokle- žovski zvonovi. Mrtvaška pesem se je razlegao po vasi, ter na- znanjala, da je nikdo končal tek svojega življenja. Spraševali smo se, komu pojejo zvonovi tako tožno, tako glasno? Tedaj izvemo, da nam je tujina vzela mladega 27. let sta- rega Balažicevega Jožeka. V Franciji je bil na delu, v tujini je žrtvoval svoja mlada leta. V tujini je iskal pomoči, da pomore svojim starišem, da ohrani svoj ljübljeni dom. Toda tujina mu ni dala doživeti ve- seloga trenutka, ko bi se spet sréča! s svojimi stariši in brati v rojstni hiši. Umrl je v Franciji v bol- nici 17. dec. 1938. Velika žalost za celo drü- žino, žalost pa tudi za nas tvoje prijatelje. Izgubili smo v tebi pravega odločnega katoliškega dečka. Teži nas, dragi prijatelj, da te nismo mogli tolažiti v tvoji bolezni, da bi ti vsaj z be- sedo lajšali bolečine. Nismo te sicer spremljali na zadnji poti, toda duh naš je bil pri tebi. V duhu smo te po- ložili v hladno tujo zemljo. Na grob smo ti položili venec z naj- lepših rož: molitev. Zbrali smo se namreč tisti večer, v tvoji rojstni hiši, prižgali sveče pri tvoji sliki ter molili rožni venec, in te v duhu po- topili. Zbrali smo se vsi člani F. O., da se dostojno poslovimo od dragega prijatelja. Preselil si se k nebeški Materi, da prejmeš, plačilo. Prosi za nas, da bomo nek- daj vsi skupaj zapeli Nebeško Glorijo. Dragi prijatelj, ti si mrtev, tvoje truplo mirno spi, toda glas- no nam kličeš v spomin besede: Prah si bil, v prah se povrneš, enkrat živiš, umrl boš in nikdar se ne vrneš. Pintarič Franc, predsednik FO. ’ Francoski ministerski predsednik v Tuniziji. Daladier, francoski minis- terski predsednik, je obiskao francoske naselbine v Afriki i to v Tuniziji. Pri toj priliki je bej Tunizije, ki ravna to pokrajino, zagotavlao Daladieri, da bodo Tunižani Francijo podpirali proti vsakomi. To je odgovor Fran- cije Italiji, ki sega po Tuniziji. ZAHVALA. Vsem plemenitim daro- valcem in dobrotnikom, po- sebno na Krajevnemu odboru Rdečega križa v Murski So- boti, ki so s svojimi veliko- dušnimi darili v denarju pri- pomogli upravi bolnišnice v Murski Soboti, da je lahko za božičnico obdarovala vse revne bolnike s toplim peri- lom in obleko, se uprava bolnišnice v imenu vseh ob- darovancev najtopleje zah- valjuje. Zdravstvo. Valovi gripe. Gripa ali influenca je od veliko- ga obsega toga betega leta 1918. do dnes pokosila miljone žrtev. Zato se ne trbe čüditi, da se, posebno za časa epidemije, dela vse mogoče za pobijanje gripe. Višek pe- riodne gripe je pri nas v mesecih de- cember, januar, februar i marc. Za vsako priporačanje je mera predpri- prav, da se že pri prvih glasovih o gripi začne redno jemati kinin, ar se s tem prepreči obolenje. Najbolše je jemati v mesecih, v šterih je valovanje betega najmočnejše, dnevno 0,2 grama kinina. 1889, leta je gripa nazvana z ime- nom „influencaˮ, ki je prišla iz Italije. 1918, leta se je gučalo od „španske gripeˮ, ar je španski krao Alfonz XIII. bio med prvimi, ki je zbetežao na gripi. Poleg toga se čüjejo nazivi ruska, an- gležka gripa itd. Gripa je nalezlivi beteg, ki se tüdi zdaj lehko razširi v velkom ob- segi. Dognanja nešternih znamenitih zdravnikov, da kinin prepreči obolenje od gripe, je potom takšem velikoga značaja. V gotovom časi se je Pariz po- sebno navdušo za ameriško svobodo. Kda se je pa gripa iz Zjedinjenih držav razširila v Francijo, je prebivalstvo Pa- riza ne več zvalo „influencaˮ, nego „independencaˮ. Pariške dame so prišle do toga, da so gripo potegnole v modo i nosile klobüke i kape „a Ia grippeˮ. Tak so valovi gripe povzročili tüdi modne valove. Pošta. Godina Ferenc, Šalamenci. Le- gitimacijo, štero si dobo podpisi, ka odpoveš i pošli notri na zadrugo. V zadrugi maš 115 Din. Kda odpoved zadruga dobi, te obvesti, kda se ti iz- plača po predpisih pravil od sodnije potrjenih. Benkovič Ludvik an Che- sne. Sprejeli 125.75 Din. i po želi razdelili. Če kalendara ne bi dobo, nam včasi javi. Pozdravleni! Šiftar A. Oberheldrungen. Za lani je vse plačano, kalendar poslali, košta 10 Din. To prosimo z novov naroč- ninov. Mesarič Ivan, Champaille. Kalendar poslali, cena 10 Din, — Kovač Štefan á Qulevy. Hvala za pozdrave i dobre žele. Tiste peneze, od šterih piseš, posli na naslov: Mr. 1’ abbé Jean Camplin, Paris XI. Bd. Voltaire 57|IV., ki je nas dühovnik tam, pa jih prosi, naj nam pišejo, ka je vložimo v posojilnico kak novo vlo- go, štere vsaki hip lehko vö dobiš. — Serec Stefan, M. Črnci. Za 1938. L vse plačano. — Virag Marija, ferme St. Etlenne. Naročnina za 1938 1. plačana. Dug na poslanom kalendari 10 din. Kočijaši se sprejmejo na veleposestvo s sledečo plačo: letno 400 kg pše- nice, 800 kg rži, Din. 2.400.- — v gotovini, uporaba 1 oral zem- ljišča, prosto stanovanje, potreb- na kurjava in vrt ter dnevno 2 l. mleka — Prijaviti se na Državni borzi dela v Murski Soboti. VCEPLENO TRSJE z korenjom oda Trojok Stanislav, Lendavske gorice. Glasnik iz davnine. Krasno jesensko popoldne: sonce, kakor da je zbralo vse žarke, kolikor jíh v jeseni še more; širna ravnina z nekaterimi hribčki široko gleda v svetlo sonce in se hoče nasmehljati v zahvalo. S hribčka, kjer stoji starin- ski grad v Loches, je krasen ra- zgled po tej lepi okolici. Vodnik mi razlaga spomenike grada: kipi psičkov ob glavnem vhodu so znaki zvestobe, seveda pasje. Kaj ti sedaj to pomaga, lepa Agnes, ko počivaš v ka- meniti grobnici, ki jo je umet- nikova roka tako fino izklesala in čopič slikarjev tako izborno pobarval. — Res, čüdovito lepa si bila, a kaj zdaj ta lepota in — pasja zvestoba. To pa je Francov oreh, mogočno košato drevo, čigar li- stje bi morda kaj kmalu nav- dihnilo hvalnico, če ne bi že od- padlo, v pozni jeseni. Še lepše se vidi oreh in drugo drevje ter vrtni okras z verande, odkoder ga je tudi lepa Agnes gledala, ko se je slovesno pokazala izbrani družbi na vrtni veselici. Vstopava v notranjost: Anin oratorij. Ana „si je boljši del iz- volila, ki ji ne bo odvzeta tu moraš spoštljivo obmolkniti, do- tika se te večnost, nevidni svet iz onostranstva, ki se je razode- val po vidnih učinkih tolikih mi- losti, tekočih iz ponavljane križne daritve. Jetnik v sosednji celici, ali si ti že stal tik svetega pro- stora? In ti je njegova navzoč- nost lajšala samoto; navzočnost trum nevidnoga sveta? Listek, ki stane približno 5 Din. mi da pravico, da vidim še „donjonˮ, grajski Stolpič in ob njem razvaline drugega gradu. Strašno globok si, vodnjak za prehrano: iz tebe so lahko našli pot daleč v okolico, po skritem podzemeljskem hodniku. Ubogi Filip, ti se v svoji ozki celici res nisi mogel dosti gibati; moderni tvoj drug bi take ječe ne preživel. Italijan Sforza, kaj ne take francoske ječe res niso prijetne; pa za vstajo je pač potrebna ka- zen, morda sicer ne tako hüda, ali vendar. Sicer pa je bolje, oziroma najbolje, prijateljsko so- delovanje obeh narodov. Ječa škofov, vdolbine za oltarček izklesane, za križ, sveče in kelih. In križci križevega pota, vseh 14 postaj, tesno zbranih na ploskvi, ki jo je medlo osvetlila luč, prihajajoča iz svobode svet- lega dneva skozi ozko okno. Tu je bilo pač potrebno najti okrep- čilo, ko je edini sedež v kotu v steno izklesan in še preozek. Sosednja celica, kamor nobena luč ni pristala, kamor so človeka živega zazidali, to je pač višek kazni. Tebi, kardinal, so pa kazen grozovito povečali, ko iz svojega ozkega zapora moral gledati v mučilno dvorano, kako so z že- leznimi obroči pognali narazen roki visečega kaznjenca. Kako grozovito je moral odmevati v tebi krik nesrečnega obsojenca med mučenjem. Dvorana orožja. Takih že- leznih oklepov, ki dobesedno pokrijejo celo človekovo telo, danes res ne bi več mogli no- siti. Ali so naši predniki bili res taki orjaki? In pravljice o veli- kanih, ki jih danes samo še o- troci verujejo ali imajo Vsaj ma- lo podlage? Panorama z okroglega stol- pa me več ne zanima: bo precej slična kakor s hriba samega. Omenjeni grad je eden; iz- med mnogih, ki so kakor venec cvetja v krasnem „vrtu Francije- v okolici Tours, davne škofov- ske stolice svetega Martina, na- šega slavnega prednika. Velik del gradu je že razpadel, mnogo lepega je še ostalo. Kakor je o- stalo svetlo sonce, ki sije na pra- vičnike in zlobneže. In bo sijalo do končne temeljite ločitve, ki ji bo sledilo po delih zaslüženo plačilo . . . Camplin. Moje ovce. Ovce moje tak so razkropljene, da mnogih ne vidi oko. V duhu jih gledam, kako sprejele bi besede zaželjene . . . V mislih daleč so včasih še bližnje: spomin krivde jih proč podi, oko skrito jim temno mogli . , . Kdo me reši iz te stiske? * * */ Z molitvijo vse óbiskujem, Besedo Božjo za vse darujem. Za najdaljne bolečina me žge . . . Glej, kak vendar do vseh dospé dim bele molitve, plamen rdeče žrtve . . . Camplin. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.