SVOBODNA LETO (ANO) LXVII (61) • STEV. (N°) 11 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 27 de marzo - 27. marca 2008 KJE SO MEJE Janša zagovarja politiko do Hrvaške DR. ANDREJ FINK Tisti Slovenci, ki živimo razpršeni po svetu in se dnevno po internetu zanimamo za dogajanje v Republiki Sloveniji, ne moremo verjeti temu, čemur smo priča skoraj vsak dan. V edinstvenem trenutku, ko je ves napor slovenske države usmerjen v delo za uspeh predsedovanja Evropski zvezi in s tem v dokaz, da smo njeni zreli člani in vredni zaupanja, ki nam je bilo izkazano D v tem najsvetlejšem slovenskem trenutku v zgodovini torej si današnja opozicija dovoli najhujšo in sistematično kritiko vsega, prav vsega, kar naredi ali ne naredi legitimno izvoljena vlada. Pri tem današnji opoziciji ni prav nič mar, če s tem trpi dobro ime naše države, ki je trenutno kot predsedujoča naravno pod drobnogledom vsaj cele Evrope, če ne pol sveta. Pred meseci se je govorilo, da naj bi bil podpisan sporazum o medsebojnem nenapadanju v semestru predsedovanja, ker naj bi bilo to v nacionalnem interesu vseh Slovencev. Naj je bil ta sporazum podpisan ali ne, danes vse kaže drugače. Da se razumemo: govorimo o tistem področju javnosti, ki zadeva nacionalni interes. Ne gre za obsojanje vsake kritike, saj bi to pomenilo, da živimo danes v bajni deželi, kjer je vse v najlepšem redu, vse lepo in dobro in nikakršnega vzroka za protest. Tako ,,bajno deželo" smo Slovenci imeli, vsi vemo, kdaj, ko je bila sama misel na kritiko nemogoča. Torej, kritika v demokratični in pravni državi, kjer sta funkciji pozicije in opozicije jasno opredeljeni, je dobrodošla in nujno potrebna, vendar ... Poštena kritičnost vsebuje vsaj nekaj dobronamernosti. Kritiziram zato, da se neko stanje izboljša. Ko pa kritičnost postane sistematična, zgolj kritika zaradi kritike, da ne govorimo o drugotnih in nizkotnih namenih, pa je to znak bolestnosti. Če se to dogaja v državi na vsakem koraku in za vsakim vogalom, kaže to na pomanjkanje smisla za skupnost. Stari ljudje bi rekli, da manjka ljubezni do domovine. (Oprostite, kako ste rekli? ,,Lju-bezen", ,,domovina", kaj pa je to?) Povsod po svetu je znano pravilo: Najprej domovina, potem stranka oz. moja skupina, šele nazadnje interesi posameznikov. Kako pa pri nas? Pri današnji opoziciji je očitno, da nima državniškega čuta, pa naj nekateri njeni ,,aparatčiki" še tako govorijo, da je osamosvojitev Slovenije sad njihovega dela in napora, baje še iz časa NOB-ja. Danes nam s svojim ravnanjem dokazujejo, da ni tako, sicer bi se obnašali drugače. Danes Slovenija potrebuje plemenitosti. (Spet čudna beseda za naš čas!) Potrebuje tudi kritičnosti, a take, ki ji bo mar naša čast pred svetom, to pa za zdrav razum pomeni, da je prva skrb vsakega državljana domovina in nič drugega. Predsednik vlade Janez Janša je pretekli torek, 25. marca, v Državnem zboru zagovarjal postopanje vlade v odnosih s Hrvaško. Zatrdil je, da doslej nobeno enostransko dejanje s strani Hrvaške ni ostalo brez ustreznega odgovora. V odgovorih na poslanska vprašanja je še povedal, da bo vlada interese Slovenije ščitila z vsemi legitimnimi sredstvi, med katere sodijo premišljene in sorazmerne reakcije. Po Janševih besedah vlada dosledno izhaja iz temeljne ustavne listine, potrditev njenega osnovnega izhodišča pa je vlada dosegla junija 2005 z brionsko izjavo, s katero sta se državi zavezali k izogibanju incidentov. ,,Po tem datumu je Hrvaška nekajkrat kršila dogovor, vendar nobeno enostransko dejanje ni ostalo brez ustreznega odgovora," je zatrdil premier. Poleg pravnih učinkov raznih enostranskih potez pa je po Janševih besedah treba upoštevati tudi različne kontekste, med drugim tudi evropski kontekst nekaterih hrvaških potez, saj se je evropski politiki dobrososedskih odnosov z začetkom pogajanj za članstvo v EU zavezala tudi sosednja država. ,,Da evropski princip kljub nekaterim težavam deluje, nenazadnje dokazuje primer zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC)," poudarja Janša. Z zadnjo odločitvijo Hrvaške je bilo namreč stanje v Jadranu vrnjeno v čas pred uveljavitvijo ERC tudi za članice EU, še odgovarja Janša. Poudaril je še, da je sedanja vlada naredila kar nekaj korakov za reševanje odprtih vprašanj s sosednjo državo, medtem ko je veliko odprtih vprašanj podedovala. Premier je še zagotovil, da bo vlada pri reševanju odprtih vprašanj s Hrvaško upoštevala tudi zadnje sklepe odbora DZ za zunanjo politiko ter tudi v prihodnje ščitila interese Slovenije z vsemi legitimnimi sredstvi. Mednje spadajo premišljene in sorazmerne reakcije na enostranske poteze in ravnanja, ki dolgoročno privedejo do rezultatov. V času, ko Slovenija predseduje EU, si Janša želi enotnega nastopa političnih subjektov do vprašanja odnosov med Slovenijo in Hrvaško. ,,In na sestanku vodij parlamentarnih strank, ki sem ga sklical, bomo videli ali ta zaveza, ki je doslej vsaj za silo držala, lahko vzdrži tudi v tem času, ki so ga nekateri že razglasili za predvolilnega," je dejal. Na predlog o odpoklicu slovenskega veleposlanika pa je premier odgovoril: ,,Mi želimo probleme reševati, ne pa jih zamrzniti ali prispevati k temu, da bi bili mi odgovorni za enostranske poteze, ki jih dela druga stran." Skupni spletni portal za Slovence po svetu Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu bo skupaj s štirimi organizacijami, ki se v Sloveniji ukvarjajo s Slovenci izven meja Slovenije, do severnega poletja vzpostavil skupni medmrežni portal, je na seji komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu napovedal državni sekretar Zorko Pelikan. Poleg urada bodo pri nastajanju portala sodelovali Svetovni slovenski kongres, Slovenska izseljenska matica, Slovenija v svetu in Rafaelova družba. Kot je dejal Pelikan, bo portal namenjen Slovencem, ki živijo zunaj meja Slovenija, da bodo „kadarkoli dobili odgovor na svoja vprašanja, nejasnosti ali dvome". V zvezi z izdajanjem revije Moja Slovenija, ki izhaja od januarja 2006 dalje, je komisija Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu predlagala, da analizira distribucijo revije, ki so ji člani komisije med razpravo namenili največ pozornosti, in skupaj z izdajateljem, založbo Otroci, skuša zagotoviti čim boljšo dostopnost do revije. Med razpravo je poslanec Samo Bevk (SD) opozoril, da je število individualnih naročnikov, odkar revije za Slovence po svetu več ne izdaja Slovenska izseljenska matica, bistveno upadlo. Brezplačna revija sicer izhaja v 3200 izvodih, njena distribucija pa poteka preko posameznih društev in diplomatsko-konzularnih predstavništev. Nanjo se je moč tudi individualno naročiti, vendar je treba plačati stroške poštnine in manipulativne stroške. Državni sekretar Pelikan je ocenil, da je Urad ,,z revijo in izdajateljem sedaj zadovoljen", lahko pa se stvari še izboljšajo. Komisija se je seznanila tudi s poročilom urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu o razdelitvi njegovih sredstev v lanskem letu. Kot je opozoril Pelikan, je letos pomembna novost, da je prvič v zgodovini Urad imel ustrezne pravne podlage za razdeljevanje sredstev. Člani komisije so med razpravo opozorili, da bi si želeli podrobnejše analize posameznih postavk in primerjavo podatkov z letom 2006, zato je komisija sprejela sklep, naj urad v 30 dneh pripravi natančnejšo in primerjalno analizo razdeljenih sredstev. Se o dvojezični topografiji Avstrijsko ustavno sodišče je preverilo potrebo po dvojezičnih krajevnih tablah na avstrijskem Koroškem, in sicer v Ločilu, Podgorjah in Šentjakobu v Rožu. V vseh treh krajih je bilo po popisu prebivalstva leta 2001 več kot deset odstotkov ljudi s slovenskim pogovornim jezikom, kar je po oceni ustavnih sodnikov potrebna meja za dvojezične napise. Že januarja so avstrijski ustavni sodniki napovedali, da bodo o dvojezični topografiji sklepali tudi za kraja Dobrla vas in Žitara vas. Kdaj bodo objavili svoje sklepe, za zdaj še ni znano. Prva odločba avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezični topografiji je bila objavljena 13. decembra 2001 za kraj Škocjan, sledila pa ji je še vrsta drugih. Kot so sporočili iz Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS), je vseh pozitivnih odločitev ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov skupaj s sedaj napovedanimi sedemnajst. Glede na dejstvo, da niti ena doslej še ni bila uveljavljena, je po oceni NSKS avstrijska vlada ,,odgovorna za dnevno kršenje ustave in sploh nima nobenega izgovora za svojo nedejavnost". NSKS zato ponovno zahteva takojšnjo uresničitev vseh dosedanjih odločb avstrijskega ustavnega sodišča o dvojezičnih krajevnih napisih, ,,če noče biti republika Avstrija tudi na mednarodni ravni izpostavljena očitku, da stalno in zavestno grobo krši načela pravne države," so še zapisali v izjavi za javnost. Znova blejski otok Blejska župnija se že od leta 1992 prizadeva za vrnitev Blejskega otoka, ki je bil podržavljen v času vladavine komunistične partije. Ustavno sodišče je junija lani zavrnilo pritožbo župnije zoper sodbo vrhovnega sodišča, zaradi česar se je župnija v začetku januarja letos pritožila na evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu. Kot piše v odločbi ustavnega sodišča iz junija 2007, so Blejski otok podržavili aprila 1946, septembra 1949 pa so ga razglasili za naravno znamenitost in kulturni spomenik. Po uvedbi demokratičnega sistema v Sloveniji in sprejetju zakona o denacionalizaciji leta 1991, je blejska župnija že naslednje leto vložila denacionaliza-cijski zahtevek. Po skoraj desetih letih je ministrstvo za kulturo leta 2001 zahtevek za vrnitev otoka zavrnilo. Na takšen sklep ministrstva se je župnija pritožila na upravno sodišče, ki je razsodilo v prid župniji. Ministrstvo pa je nato konec leta 2002 na vrhovno sodišče vložilo pritožbo in vrhovno sodišče je januarja 2006 pritožbi ministrstva ugodilo, zahtevek župnije pa zavrnilo. S tem je vrhovno sodišče pravnomočno odločilo, da se v okviru denacionalizacije župniji vrne Cerkev Marijinega oznanjenja z župniščem na otoku, ne pa tudi sam otok. Obenem vrhovno sodišče župniji ni priznalo odškodnine za podržavljeno premoženje, ker župnija ni uveljavljala odškodninskega zahtevka. Ta odločitev vrhovnega sodišča se je župnija pritožila na ustavno sodišče. To pa je 21. junija lani ustavno pritožbo zoper sodbo vrhovnega sodišča zavrnilo. V odločbi se je ustavno sodišče sklicevalo na 51. člen zakona o varstvu naravne in kulturne dediščine iz leta 1981, ki je določal, da spomenika ali znamenitosti, ki je v družbeni lastnini, ni mogoče odtujiti iz družbene lastnine. Po nekaj mesecih zatišja so mediji v začetku letošnjega marca poročali o pritožbi župnije na evropsko sodišče za človekove pravice. Odvetnik Starman je ob tem pojasnil, da so se za pritožbo odločili zato, ,,ker je sodba po našem prepričanju krivična". Dodal je, da sta bili kršeni tudi lastninska pravica in pravica do poštenega sojenja. Blejska župnija pa v času, ko na evropskem sodišču išče svojo pravico, ostaja upravljavec otoka. S tem so nekateri precej nezadovoljni, saj se pod cerkvenim upraviteljstvom največja znamenitost Bleda po njihovi sodbi premalo vključuje v turizem. Blejska župnija oziroma Družba sv. Martina ostaja začasni upravljavec Blejskega otoka, saj ministrstvo za kulturo zaradi nadaljevanja postopka denacionalizacije še ni objavilo novega razpisa za upravljavca. Tako bo ministrstvo upravljavca iskalo šele takrat, ko bo jasno, če bo otok zares ostal v državni lasti. Stran 2 27. marca 2008 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ZIVL]EN]A V ARGENTINI Italijani „odkrili Ameriko" TONE MIZERIT (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Razni mediji v Sloveniji so pisali o odmevnem obeležju dela slovenskega pisatelja Borisa Pahorja v italijanskem časopisju. Znani tržaški pisatelj se je z romanom Nekropola po statistiki torinskega dnevnika La Stampa in njegove priloge Tuttolibri konec februarja po številu prodanih knjig uvrstil na absolutno drugo mesto. To je prvič v zgodovini, da se je kak slovenski pisatelj sploh uvrstil na to lestvico. Lestvica namreč prikazuje tržni rezultat za vse novo izšle knjige v Italiji. Priloga Tuttolibri izhaja že dvaintrideseto leto, omenjena lestvica pa je izšla v soboto, 1. marca, in zajema prodajo knjig v Italiji med 18. in 24. februarjem. Prevod v italijanščini (Necropoli) je izdala založba Fabio Fazi. Prvi na lestvici je Šolski dnevnik Daniela Pennaca. Oba pisatelja sta se uvrstila v rubriko ,,tuje leposlovje": Pennac je prejel 100 točk, Pahor pa 62. Najbolje prodajana knjiga v tednu dobi avtomatično sto točk, ne pove pa, koliko je to konkretno število prodanih izvodov (po neuradnih virih naj bi izšel že tretji ponatis, prodanih knjig pa naj bi bilo več kot 35.000!). Pahor-jevih 62 točk pomeni toliko odstotkov od prvega mesta. Lestvica najbolje prodajanih knjig nastaja v okviru instituta Demoskopea iz Milana, ki nenehno spremlja prodajo knjig v vsej Italiji, in sicer tako, da izberejo kar 250 knjigarn, pri čemer se nekatere zamenjujejo, 230 pa jih je stalnih. Za Pahorjev roman Nekropola je mogoče videti, da se je v prvem tednu prodaje (izšel je konec januarja) že uvrstil na trinajsto mesto v sekciji tuje leposlovje, tokratno drugo mesto pa je tako v omenjeni kategoriji kakor v celoti. Lestvica predstavlja najprej italijansko, zatem tuje leposlovje, esejistiko, žepno knjigo, različne knjige in knjige za otroke. Italijanski svet torej odkriva knjigo, ki je bila prvič na knjižnih policah v slovenščini daljnega leta 1967. Nekropola je že leta 1990 izšla v francoskem prevodu, leta 1995 v angleščini, ob prevodu v nemščino leta 2001 pa je pisatelj prejel nagrado nemške literarne kritike. Izšla je tudi v esperantu. Italijanski prevod Nekropole je nastal že prej, vendar ga nobena italijanska državna založba ni hotela natisniti! Najprej ga je v mali nakladi v tipkopisu izdalo združenje Consor-zio Culturale v Tržiču v prevodu Ezia Martina, sedanji prevod pa je izboljšan. Zdaj pa Italijani pišejo o njej in o pisatelju, kot bi „odkrili Ameriko", potem ko so „Ameriko" že zavzeli in poselili francoski, angleški, nemški bralci in tudi esperantisti. In zakaj tako pozno? Zdaj pisatelju seveda kar dežujejo intervjuji in tako je na to vprašanje na italijanski televiziji odgovoril direktno in neustrašno: ker je Trst moral biti ,,italianissimo", zato iz njega ni smela priti nobena novica o kakem neitalijanskem ustvarjalnem svetu, o nobenem neitalijanskem živ-lju, da ne govorimo o Slovencih v Trstu! Kje pa! Torinski La Stampa, beneški Il Gazzettino, milanski Il sole 24 ore so se z raznimi prispevki, intervjuji in poročili poklonili slovenskemu pisatelju, obenem pa omenjajo in komentirajo razne druge slovenske avtorje in njihova dela, ki so pred kratkim izšla, ali pa tudi prevode teh v italijanski jezik. GB Nagrada Vstajenje za zgodbo o primorskih beguncih Bojan Pavletič je dobitnik tržaške literarne nagrade Vstajenje. Prejel jo je za knjigo Devet velikih jokov. Slovenski primorski eksodus - umik na tisoče primorskih ljudi, v glavnem intelektualcev, pod pritiskom fašizma - doslej še ni imel svoje knjige. Zato v sporočilnem pogledu delo Devet velikih jokov ni samo zanimiva pripoved o učiteljski družini, ampak ob njej širok, zmeren, a prefinjen zajem ambientov, skozi katere se kot otrok in mladostnik prebija avtor od delavske hiše v šentjakobskem Trstu do grozljive revščine Haloz in panonske odprtosti Dravskega polja. ,,Skratka: pripoved, pri- vzdignjena na žlahtno humanistično raven. Kvaliteta, s katero se knjiga posebej priporoča, pa je raven njenega pisanja in stila. Tu je že pisateljsko pero z umetniškim čutom, z velikim doživljajskim darom in prefi-njeno slovenščino," so v utemeljitvi zapisali člani komisije za nagrado Vstajenje. Odločitev je sprejela komisija, ki se je sestala na sedežu Slovenske prosvete v Trstu: prof. Lojzka Bratuž, prof. Robert Petaros, prof. Zora Tavčar, dr. Zorko Harej, prof. Diomira Fabjan Bajc, prof. Neva Zaghet in urednik Marij Maver. Iz lanske izvirne knjižne bere je komisija pregledala 30 del zamejskih in zdomskih avtorjev z letnico 2007. Pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti nove filološke izdaje Pri SAZU so izšla tri nova dela s področja jezikovnih ved. Akademik Jože Toporišič je uredil 20. izdajo Razprav Razreda za filološke in literarne vede SAZU, nova bera pa prinaša še knjigo Svetopisemska lastna imena akademika Jožeta Krašovca ter peto knjigo Etimološkega slovarja slovenskega jezika z naslovom Kazala. Razdeljena je na tri dele: v prvem je avtor izpostavil nekatera vprašanja v zvezi z etimologijo bibličnih imen, v drugem je predstavil prevajanje svetopisemskih lastnih imen v prevodih Svetega pisma, v tretjem pa semitske oblike svetopisemskih lastnih imen v grškem in latinskem jezikovnem izročilu. Peta knjiga Etimološkega slovarja slovenskega jezika je zadnje poglavje projekta, s katerim je Fran Ramovš začel tik pred drugo svetovno vojno in ga po njej zapustil Francetu Bezlaju. Knjigo Kazal k Bezlajevem etimološkem slovarju sta izdelala Marko Snoj in Simona Klemenčič. Kazala so bila izdelana po principu izčrpnosti. Za avtorja je bila knjiga tudi strokovno in tehnično zahtevna naloga, saj sta morala na primerne načine uporabiti že obstoječe standarde razvrščanja in nato po potrebi dodati nove, je zapisano v gradivu. O Škofjeloškem pasijonu, ki ga ni bilo Na Radiu Slovenija so leta 1992 uprizorili integralno verzijo celotnega Škofjeloškega pasijona in obenem pripravili vse za kasnejšo televizijsko, odrsko in ulično postavitev v Ljubljani in Škofji Loki, ki pa nikoli ni zaživela. O tovrstnih prizadevanjih je sedaj spregovoril takratni urednik in režiser Aleš Jan. Na predavanju v Slovenskem gledališkem muzeju z naslovom ,,Da se ne pozabi" je opisal prizadevanja za celostno uprizoritev tega najstarejšega v celoti ohranjenega slovenskega dramskega besedila, ki ga je leta 1721 napisal loški kapucin Lovrenc Marušič oziroma pater Romuald. Posamezne prizore iz pasijona so na tedanjem Radiu Ljubljana igrali že leta 1930 v priredbi Nika Kureta, v začetku 90-ih let pa so se začeli pogovarjati o integralni različici. Pri besedilu so ostali zvesti prepisu, ki je leta 1987 izšel v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi. Premiera je bila 7. oktobra 1992 na tretjem programu in v Viteški dvorani Križank. To je bilo javno poslušanje, je povedal Jan. Pri radijskem projektu je sodelovalo 272 sodelavcev, nastopali so vsi slovenski igralci tistega časa ter radijski orkester, radijski zbor in radijski ^otroški zbor, ki so izvajali glasbo, ki jo je zložil Jani Golob. Škofjeloški pasijon naj sicer ne bi imel veliko glasbenih točk, vendar so se zaradi prenosa v medij odločili za nekaj glasbe. Ta „zvočna postavitev" je še istega leta izšla tudi na kaseti Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. V tem času pa se je porodila tudi ideja, da bi pasijon prenesli v odrsko oziroma scensko obliko. Z isto ekipo in glasbo so želeli pripraviti uprizoritev bodisi v Ljubljani bodisi v Škofji Loki. Po avtentičnih didaskalijah so izdelali mizanscenski tloris celotnega pasijona ter scenske osnutke za posamezne slike oziroma podobe, ki bi jih bilo treba odigrati na trinajstih točkah oziroma prizoriščih. Pripravljena je tudi režijska knjiga s posameznimi opisi scen, popisom rekvizitov in predvideno zasedbo. Za procesijo v središču Škofje Loke so predvideli tri poti, vendar do realizacije ni prišlo. Prav tako niso udejanjili ljubljanske uprizoritve, ki jo je pripravil scenograf Andrej Stražišar in ki naj bi se vila od Križank prek Suštarskega mostu, Magistrata, Prešernovega in Kongresnega trga nazaj do Trga francoske revolucije. Projekt se je po Janovih besedah zaustavil na administrativno-finančni ravni. Ker pa so vsi elementi znani in ker je scenska glasba odkupljena, ne bi bilo dodatnih finančnih obveznosti, če bi kdaj prišlo do realizacije, je poudaril Jan. Ta je priznal, da gre za velik organizacijsko-izvedbeni zalogaj, ki so ga tedaj ocenjevali na okoli 650.000 nemških mark. Pasijonsko igro naj bi sicer, kot je znano, leta 2009 ponovno uprizorili v Škofji Loki. Elaborat o Škofjeloškem pasijonu je Jan to pot prvič javno predstavil. Vso dokumentacijo je nato izročil direktorju Slovenskega gledališkega muzeja Ivu Svetini. Pasijonsko igro naj bi sicer, kot je znano, leta 2009 ponovno uprizorili v Škofji Loki. Zopet smo se znašli na razpotju. Kot običajno v argentinski zgodovini, se je treba odločiti za pot dialoga, ali pa za pot spopada. In kot se običajno dogaja, se tudi sedanja vlada ne more odločiti in jo bolj vabi borbena fronta kot pa omizje stvarnega in resnega razgovora. Kmečki upori. Ne da se primerjati sedanjega položaja z okoliščinami srednjega veka. A kakšno skupno točko vendar lahko najdemo. ,,Tlačani" so se naveličali nenehnega izsiljevanja. „Desetina" je tedaj pomenila deset odstotkov, danes ,,davek" na izvoz v primeru soje dosega 35% in nima „strehe". Vsekakor, bolj kot številke same, je kmete razkačil način postopanja: brez obvestila, brez predhodnih pogajanj, avtoritarno, kot da bi bili samo oni krivi za notranji porast cen prehrani. Najbolj pa jih je razjezilo, ker so za vladno potezo videli nenehno slast po dodatnih fondih, ki ne gredo v redni državni proračun (od katerega se okoristi vsa država po prehodno dogovorjenih odstotkih), ampak v poseben fond, ki ga vlada po mili volji suče in s katerim se okoristijo le tisti, ki se pokorijo njenim političnim ukazom. Kdo se upira? Prvotno je bila stavka napovedana za dva dni. Poteka že tretji teden in se lahko raztegne do 1. aprila ali pa še dlje. V trgovinah se že pozna, da primanjkuje določenih pridelkov: meso, moka, mleko ... Stavko so napovedale razne kmečke organizacije. Vlada je takoj obtožila, da je to upor „posestniške oligarhije", ki se ne zadovolji z mastnim dobičkom zaradi visokih mednarodnih cen raznih žit in mesa. A kmalu se je izkazalo, da je stvarnost drugačna. Z oddaljenih polj so namreč na državne ceste počasi prihajali srednji in mali kmetje, ki so danes najbolj aktivni v stavki in blokadah. Tu ni govora o veleposestnikih, še manj o oligarhiji. Dogaja se namreč, da ti davki najbolj prizadenejo te male kmete. Velike korporacije mirno prenesejo dodatne davke, medtem ko te male še dodatno izkoriščajo prekupčevalci. Vedno bolj pogosto se dogaja, da so ti ljudje prisiljeni prodati svoja posestva, ker ne morejo vzdržati pritiska. Njihova zemlja prehaja v roke nove oligarhije. Tako se je stavka, ki se je začela kot protest organizacij, spremenila v splošen upor, ki ga je težko obvladati. Ni enotnega vodstva, ne vrednega predstavništva. Bolj kot v drugih okoliščinah je tu potrebna diplomacija in volja do dialoga. In vlada? Od začetka protesta so najvišji funkcionarji zanikali razloge za stavko. Pred javnostjo so jo skušali prikazati kot napačno in pretirano reakcijo na pravilne vladne ukrepe. Obenem so v vso odločnostjo poudarjali, da dokler bo stavka v teku, ne bo pogovorov. To je bil tudi razlog, da se je sicer napovedana kratka stavka tako podaljšala. Poleg tega, vse dni velikega tedna, ko je po cestah vrelo, je bila gospa predsednica na oddihu v svoji vili v Calafate. Je pa v problem posegel vsemogočni tajnik cGt in vodja sindikata voznikov tovornjakov. ,,Kamionero" Hugo Moyano je zagrozil kmetom s ,,protistavko" in na ceste poslal tovornjake z nalogo, naj prodrejo tudi s silo če treba. Do večjih spopadov zaenkrat ni prišlo tudi, ker so se temu kmetje izogibali in celo premaknili blokade. Zgleda, da Moya-no tega ni storil po lastni iniciativi, temveč po namigu iz vrha. Preveč očividno je zadnje čase zelo prijateljsko razmerje med tem sindikalistom in vlado. Na ceste so bili poslani tudi oddelki žandarmerije, da bi zagotovili prost prevoz. Prišlo je do manjših incidentov. So pa zadnje dni predvsem nekateri guvernerji začeli pritiskati na vlado. Buenos Aires je namreč za kmete daleč, krajevne prestolnice pa blizu. Prišlo je že do izgredov in tudi do vladnih kriz po provincah, zaradi te stavke. Če bo pa končno prevladala pamet, je še vprašanje. Preteklost se vrača. Spomin na težka leta ni na dnevnem redu samo zaradi državnega praznika, ki je še en dan podaljšal delopust Velikega tedna. Vsak dan lahko beremo kakšno novost v zvezi s sodbami vojaških predstavnikov, ki so bili zapleteni v protigve-rilske akcije v letih sedemdeset. Ponovno lahko zaznamo, kako se tehtnica pravice nagiba samo na eno stran. Ne zagovarjamo strašnih zločinov, ki so jih zagrešili nekateri člani varnostnih organov. Ni pa v soglasju s pravom in ni zdravo za državo in za družbo, da se ta zgodovina začenja šele leta 1973, kot da se prej ne bi ničesar zlega zgodilo, kot da ni bila gverila tista, ki je zanesla ogenj in meč v družbo. Te dni je zvezna zbornica ponovno potrdila, da so dejanja, ki jih je izvršila organizacija Triple A, ,,zločini proti človeštvu", torej da časovno ne zapadejo. V nekem drugem postopku pa je tudi ponovno odločila, da zločini, ki jih je izvršila gverila, ne spadajo v to kategorijo, so časovno zapadli in se njih avtorjem ne da več soditi. To stališče danes predstavlja uradno zgodovino. Mi pa vemo, tudi iz naše slovenske izkušnje, da obstoja še druga zgodovina. SLOVENCI V ARGENTINI Cvetna nedelja v Rožmanovem domu V nedeljo, 16. marca, se je zbralo v Rožmanovem domu okoli 250 rojakov z vseh koncev Buenos Airesa na družinsko kosilo. Takšna srečanja so navadno ob nedeljah, zato se začenjajo s sv. mašo. Tudi to pot je maševal dr. Alojzij Kukovica, ki je že v uvodnih besedah povedal, da s cvetno nedeljo začenjamo veliki teden. Zato je opravil najprej obred blagoslovitve oljčnih vejic in 'slovenskih' butaric. Tu lahko tudi povemo, da so butarice oskrbele gospe iz Našega doma in Slomškovega doma. Sledila je sv. maša, pri kateri je mašnik bral pasijon, kot smo za ta praznik navajeni. Nato je imel g. pater kratek, a vsebinsko zelo bogat nagovor. Ljudsko petje med sv. mašo je začenjala gdč. Ani Rode, na orglah pa je spremljala petje ga. Anka Savelli Gaser. Sv. maša se je darovala za dobrotnike Rožmanovega doma. Sledilo je okusno kosilo, ki so ga pripravile deloma gospe iz San Justa, pod vodstvom ge. Olge Radoš, deloma 'asadorja' Janko Juhant in Lovrenc Tomaževič. Kosilo so stregle gospe iz San Justa pa tudi mladina iz več slovenskih Domov. Otroci so doživeli prijetno presenečenje, saj so dobili kraj, kjer so se lahko naskakali po mili volji in brez skrbi, da bi se poškodovali. Na razpolago so imeli velik gumijast balon (inflable) primerno oblikovan, da so se lahko igrali na njem. Po kosilu je bilo še žrebanje dobitkov, ki so jih za srečelov oskrbele ročne stanovalke Rožmanovega doma. Kronist lahko zapiše, da so takšna družinska kosila postala že nekaj tradicionalnega med nami in so koristna ne samo za Rožmanov dom, ampak tudi za skupnost samo: saj nas povezujejo med seboj, medtem ko s svojo udeležbo, iz solidarnosti do najbolj šibkih od nas, po svojih močeh prispevamo za vzdrževanje prepotrebne dobrodelne usta- MENDOZA V spomin inž. agr. Marku Bajuku nove. S. S. Skupina pridnih sodelavcev Po kruti bolezni nas je 30. novembra 2007 v devetinšestdesetem letu starosti zapustil Marko Bajuk. Na pokopališču Par-que de Descanso v Men-dozi ga je v imenu slovenske skupnosti poslovil prijatelj Stane Grebenc s sledečimi besedami: ,,Vsak dan ponavljamo v Očenašu: zgodi se tvoja volja, vendar so nam v tem trenutku te besede tako težko razumljive in sprejemljive. Le z bolečino moramo vdano sprejeti, kar nam je naloženo. Na drugem mestu je tudi zapisano: vzemi vsak dan svoj križ in hodi za menoj. Vedeli smo, da je tvoja bolezen resna in odločujoča, vendar smo do zadnjega upali da jo boš še enkrat premagal. Toda volja božja je bila drugačna. Po hudem trpljenju si prejel blaženi mir, ki ga boš užival v krogu svojih dragih vso večnost." Marko je odšel ko sta družina in slovenska skupnost v Mendozi, Argentini, potrebovala in pričakovala še mnogo sadov njegovega neu-trudljivega dela in vsestranske sposobnosti. Rodil se je v Mariboru 19. maja 1938. Bil je najstarejši štirih sinov prof. Božidarja Baju-ka in Cecilije Radej. Osnovno šolo je začel v Ljubljani. Leta 1945 je moral z družino zapustiti rodno domovino. V begunskih taboriščih v Pegezzu, Špittalu in Astemu je nadaljeval svojo vzgojo do četrtega razreda. Leta 1948 je usoda pripeljala Bajukovo družino s številnimi Slovenci v Argentino. Ustalili so se v Mendozi, kamor so dospeli 14. novembra. Začetek v izseljenstvu ni bil lahek. Otroci so se prvi seznanili z novim okoljem in brez težav naučili tujega jezika. Mali Marko je kmalu postal tolmač, ne samo družini, temveč vsej slovenski srenji. Radovoljno je skozi vse življenje spremljal številne obiske iz Slovenije, prisostvoval pri vladnih uradih, na mendoški univerzi ali pa v Slovenskem domu. V Mendozi je dopolnil osnovno šolo in klasično gimnazijo. Leta 1961 je diplomiral kot inženir agronomije na Agrarni fakulteti. Po prvih dveh letih poklicnega dela se je odločil za poučevanje na omenjeni Fakulteti. Svojo novo življenjsko usmeritev je izvrševal skozi vse stopnje kot docent in postal redni profesor na univerzi, delo ki je dosledno opravljal do svoje upokojitve. Bil je tudi znanstveni raziskovalec v svojih strokah in direktor številnih znanstvenih načrtov. Sadovi njegovega navdušenega dela so vsebovani v publikacijah in predstavitvah na številnih znanstvenih shodih in kongresih. Poleg poučevanja in kot docent je bil član žirije na profesorskih natečajih. Z veseljem je bil tudi organizator in voditelj študijskih potovanj s svojimi učenci. Bil je izvoljen med sovrstniki kot član akademskega sveta na Agrarni Fakulteti, pozneje celotne državne univerze in to v številnih obdobjih. Leta 1963 se je bil poročil z Vero Ašič. Rodilo se jima je pet otrok: Marko, Alenka, Jure,Tine in Marjana Vsem otrokom sta posredovala višjo izobrazbo in krščanske vrednote. Njegova družina se je obogatila z petnajstimi vnuki. V Slovenski skupnosti je bil od mladosti neutrudljiv član. V Društvu Slovencev je bil predsednik v dveh obdobjih, nato odbornik. Zadnja leta je kot tiskovni referent Društva poročal o delovanju v slovenski skupnosti v Svobodni Sloveniji. Večkrat je predaval o gospodarskih in političnih problemih v Sloveniji in po svetu. Aktivno je sodeloval pri političnih strankah Krščanska Demokracija in Nova Slovenija, ter bil tajnik Krajevnega odseka. Dolga leta je sodeloval pri pevskem zboru. Organiziral je Srednješolski tečaj, bil profesor in njegov voditelj. Na pogrebu so se od pokojnega Marka poslovili številni sorodniki, prijatelji, sošolci, univerzitetni kolegi in znanci, tako Slovenci kot Argentinci. Imel je še veliko načrtov in zamisli, pa jih je prezgodnji odhod onemogočil. Za vsa vidna in nevidna dela ki jih je opravil v^svojem življenju, naša iskrena zahvala. Žalujoči družini pa naše iskreno sožalje. Majda Nemanič LOJZKA FRANČIČ-BERDENOVA IZ DOLENJE STARE VASI (3) Zgodba strašnih dni Zunaj pod našima oknoma pa so bili v ograjenem prostoru na debelem gramozu na pol oblečeni shujšani, od sonca ožgani, ponoči od mraza trepetajoči fantje - domobranci skupine C. Tudi vsi moji sovaščani, s katerimi sem prišla s Koroške, so bili skupaj, kar me je začudilo, ker so bili nekateri mladoletni in le malo časa pri domobrancih. Na vprašanje zakaj niso v drugih skupinah, so mi odgovorili, da hočejo biti skupaj. Hudo je bilo, ker so jim še tisto brozgo, ki so jo dobivali za kosilo, nalivali vročo, morali so jo hitro popiti, tako so si nekateri oparili usta in še bolj trpeli. Včasih se je nam le posrečilo, da smo pri priprtem oknu, ko je stražar korakal v nasprotno smer, tiho poklepetali. Tudi pri umivanju se nam je včasih posrečilo, posebno če smo vedeli, da je v bližini dober stražar, saj mladost ne pozna strahu. Sosedov Francelj - Frančičev, moj mali bratranec iz Stare vasi, mi je potožil, da jim je hudo, ker nimajo več nobene svete reči pri sebi. Povedala sem mu, da bom po večerji zavila Marijino svetinjico iz Železne Kaple v papir, dodala kamen in vse skupaj vrgla preko ograje, naj pazi, kam bo padlo. Posrečilo se je. Čez nekaj dni mi je pošepetal, da svetinjica vsak večer roma iz rok v roke, vsak jo poljubi in da sedaj še lažje molijo. Ogromno so molili. Rožni venec je sledil rožnemu vencu in ko je zvečer vse potihnilo, se je slišalo le tiho šepetanje na tleh ležečih domobrancev. Nihče ni smel dvigniti glave od gramoza. Nihče mi ni nikoli potožil, da bi mu bilo žal, ker je domobranec, zdi se mi, da so bili vojaški kurati med njimi še prav poseben blagoslov. Franceljnov brat Tone mi je naročil, naj povem Šentjernejskemu gospodu župniku Fistru, da imajo v Ljubljani nasproti stolnice naročeno in plačano sliko Marije Pomagaj. Denar so zbrali skupno vsi vaški domobranci. Dogovorjeni so bili,^ da jo bodo po vojni v procesiji ponesli iz Šentjerneja v cerkev v Staro vas. Ker pa vedo, da ne bodo prišli domov, naj g. župnik dvigne sliko v Ljubljani in jo odnese ob priliki v Staro vas, jo blagoslovi in postavi oltar. To se je zgodilo v etu 1946. Naši fantje so bili v istem prostoru, iz katerega je 21. junija ušlo 11 domobrancev, med njimi g. Zdešar, g. Polda - kurat in ostali. G. Poldo so prejšnji dan močno mučili, moral je med drugim nositi zidno opeko na stegnjenih rokah, tako dolgo, da je padel v nezavest, nato so ga močili in ko je prišel k zavesti, se je mučenje nadaljevalo. Pozno ponoči smo zaslišali strašno kričanje, streljanje, reflektorji so osvetljevali na vse strani. V sosednji sobi je nek moški stopil k oknu pa so ga takoj ustrelili. Drugi dan smo v strahu čakali, če bodo pripeljali koga nazaj, kar se je nekajkrat zgodilo pri neuspelih pobegih. Naslednji dan niso prišli tovornjaki, tako, da so bili moji vaščani odpeljani 23. junija zvečer. Prepričana sem bila, da bom šla tudi jaz z njimi, pa mi je Tone rekel: ,,Sedaj vem, zakaj je moralo priti do tega, da smo te spravili v ta pekel. Ti boš prišla domov in ko bo čas, jim boš povedala, kako je bilo z nami, drugače ne bodo nikoli izvedeli. Pozdravi vse." Res pravi junaki - mučenci. 24. junija me je obiskal partizanski kapetan Jože Piletič iz Stare vasi, očetje so bili bratranci. Stražar me je poklical na hodnik pred sobo in tam sva se srečala. Rekel mi je, da gre domov, če imam kaj naročiti našim, pa sem odgovorila, da mu ne bo nihče verjel, če bo rekel, kaj se je zgodilo. Pa sem še dodala: ,,Jože, pazi na starovaške fante," in odgovoril je bil: ,,Oni so že preskrbljeni, ti skrbi za sebe. Srečo si imela, ker si pri zaslišanju povedala vse po pravici." Ko sem prišla domov, so mi naši povedali, da je prišel in res mu niso verjeli. Srečala sva se še dvakrat pri nas doma, vendar je on obakrat dobil hud epileptični napad. Sedaj živi v Beogradu. 7. julija so nas civiliste spustili domov, češ da bo vsak doma kaznovan, če je kaj zagrešil. Strogo so nam zabičali, da bo za vsakega, ki bo kaj povedal o Teharjah, samo tale sodnik in pri tem so pokazali pištolo. Z Rezko sva jo s postaje v Celju peš mahnili domov. Izogibali sva se cest. Dvakrat sva prespali, enkrat v gozdu, enkrat na kozolcu. Tretji dan zjutraj sva se v Dobravi pri Krki ločili. Srečno sem preko njiv in travnikov prišla domov. Toda naslednji dan se je na motorju pripeljal polit-komisar iz Krškega, zelo strog, naprej je položil pištolo na mizo z besedami: „Tovarišica, za vsako besedo o Teharjah bo tole sodnik." Potem se je pričela politična prevzgoja. Morala sem prečitati vse od Marxa in Engelsa in vso nemogočo komunistično literaturo, to se je ponavljalo dan za dnem tri tedne, po treh tednih pa je prišel drug iz Brežic, tisti pa moram reči, da je bil bolj „človeški". Najhujše je bilo, ker so ljudje na mitingih spraševali, naj povedo, kje so domobranci, oni pa so odgovarjali, naj gredo kar mene vprašat. Jaz pa sem na vsa njihova vprašanja lahko odgovarjala le: „Vašega sem videla," ali ,,Jaz ga nisem videla," in nič drugega. Volilno pravico sem izgubila za dve leti, tako na študij nisem mogla misliti. Vse, kar se je dogajalo v Teharjah, sem povedala našemu gospodu župniku Fistru in g. kaplanu Božidarju Slapšaku. Ko pa je zbolel stric (očetov bratranec) Frančič Franc za rakom na želodcu, me je poklical k sebi in mi rekel, da ve, da ne smem govoriti, vendar me on prosi, ker ve, da bo umrl in bi rad napravil oporoko, naj mu povem, če mislim, da sta Francelj in Tone še živa, sem mu povedala vse. Tako je moral najmlajši sin Ivan zapustiti gimnazijske klopi v Novem mestu in se vrniti domov za gospodarja. Toliko o naših junakih - mučencih. Lahko smo ponosni nanje! Nemogoče je opisati tako, kot se je dogajalo. To lahko samo doživiš. (Konec) SLOVENSKA OTROŠKA KOLONIJA Prijatelji v naravi" fr 18. decembra 2007 je pričela z delovanjem slovenska otroška počitniška kolonija „Prijatelji v naravi". Zbralo se nas je kar lepo število otrok. Bili smo iz Morona, Ramos Mejije, San Martina in San Justa. V Našem domu smo skupaj s starši najprej počastili Marijo Pomagaj z molitvijo in naši ljubi materi darovali šopek rož. Nato smo se z avtobusom odpeljali na Našo domačijo. Čas potovanja je kar hitro mineval med petjem in veselim klepetanjem. Zbirali smo se vsak torek, sredo in četrtek. Pred Marijino kapelico na domačiji, smo jo pozdravili in se ji priporočili za varstvo in pomoč skozi ves dan. Navdušen jutranji pozdrav, himna kolonije z gibi rok in nog, nas je pripravila na delo po skupinah. Število otrok se je povečalo ko so se pridružili mladci in mladenke, ki so bili v Mendozi ter nato tudi otroci, ki so bili v Kordobi. Kolonija je štela skupaj 95 članov razdeljeni v šest skupin: 1. MUCKE - 3 in 4 leta ter 2. PUME - 5 in 6 let je vodila ga. Marija Zupanc Urbančič s pomočjo Nataše Urbančič in Lučke Marinčič. 3. PANTERJE -7 in 8 let je vodila ga. Nadja Kržišnik Samsa s pomočjo Nadje Miklič. 4. LEOPARDE - 9 in 10 let je vodil g. prof. Matjaž Marušič s pomočjo Erika Oblak. 5. TIGRE - 11 in 12 let in 6. LEVE - 13 in 14 let je imel na skrbi voditelj kolonije, g. prof. Jure Urbančič, kateremu je pomagal Tonči Oblak. Ves dan so se vrstile razne dejavnosti v stiku z naravo; najljubše za otroke je bilo kopanje v bazenu, posebno skoki v vodo s skakalne deske. Imeli smo tudi učenje po nivojih v raznih tehnikah. Ko so imeli najstarejši športne ure nogometa, odbojke, rokometa in sofbola so se najmlajši zabavali, lovili, iskali in rajali v krogu. Vsak teden smo imeli tudi izredne dejavnosti : • Božičnica: Priprava jaslic in božičnih okraskov ter molitev in petje ob njih, kot priprava na ta praznik. • Ob koncu leta 2007 smo skupaj nazdravili in si želeli vse najboljše za novo leto. • Obisk sv. Treh Kraljev, ki so obdarili otroke in jih spodbujali k prijateljstvu, pridnosti, ubogljivosti in ljubezni do slovenskega jezika. • Tedensko smo tekmovali na zemlji, v zraku in v vodi razdeljeni v štiri letne čase označene v štirih barvah (zelena, rdeča, rumena in modra). Vrstile so se zanimive igre: plezanje po vrvicah, hoja po mostovih, in druge. • Kermesse v naravi: v pripravi najstarejših članov kolonije in z nagradami za vse otroke. • Otroško taborjenje, ki se ga je udeležilo 69 članov in je potekalo v postavljanju šotorov, pripravi jedil, peki kruha in pripravi slaščic, kopanju, dnevnih in nočnih igrah, okrasitvi jedil- nice ter v nastopih in petju ob kresu. Ob nočnem svitu smo celo igrali nogomet; bilo je nepozabno. • Veselica v vodi, na kateri smo staršem pokazali naše napredke v plavanju. • Zaključna prireditev z naslovom ,,Veseli cirkus v naravi". Veliki šotor je vabil k nastopu naših članov: po mimohodu vseh nastopajočih so se vrstile predstave - pajaci (najmlajši), čarodeji (panterji), akrobati (leopardi in mlajši tigri) ter plesalke in telovadci (najstarejši). Za tem so se otroci po skupinah predstavili s pesmijo in značilnim grbom. Po večerji smo po družinah razdelili spominčke, diplome, ter se poslovili s skupno pesmi-o in zahvalno molitvijo pred Marijino kapelico. Ponovno smo si ob začetku nadeli cilje, da bi čim lepše preživeli prosti čas počitnic in bi radi tako izpolnili to kar pravi naša himna: ,,Nove prijatelje pridobili, prav veselo in iskreno se med sabo radi imeli..." j in m. DRUŽINSKO SREČANJE Bajdovi bratranci V soboto, 23. februarja smo doživeli zelo srečen družinski dogodek. Po mnogih letih, ko nas je življenje peljalo po različnih poteh, smo se zbrali bratranci Bajda, vnuki Petra in Angele Bajda in njihovi potomci že 4. in 5. generacije. Dobili smo se na kinti strica Pavelna. Dan je bil sončen, čeprav je prejšnje dni veliko deževalo; Bog se nas je usmilil in nam podaril lep dan, da smo ga vsi skupaj lahko uživali. Okoli poldneva so začele prihajati družine z vsemi člani. Ko so prihajali so organizatorji vsakemu pripenjali mali letak (plakatek) z imenom, da smo se prepoznali med bratranci in njihovimi sinovi in vnuki (leta tečejo za vsakega ...). Bilo je veliko objemov in srečanj. Vsi smo bili zelo veseli in navdušeni. Spominjali smo se na prejšnje čase, ko smo gledali slike našega daljnega otroštva. Kosilo je bilo zelo dobro organizirano, mize lepo pripravljene pod lipami, ki so nam podarile hladno senco. Kosilo je bilo okusno, pripravilo ga je zadevno podjetje. Tudi dobro torto smo imeli. Družina Grebenc je ob koncu kosila podarila vsakemu bratrancu sliko poroke od starih staršev (lep spomin!) Do sedaj družina šteje 164 članov; stari starši, 5 stričkov in 2 teti z njihovimi soprogi, 37 bratrancev, skoraj vsi poročeni, od tam naprej ... cel bataljon. Na srečanje nas je prišlo 82 (zadovoljivo za prvič), bratrancev 25; drugi niso mogli priti. Ko smo se poslavljali so bili vsi srečni in zadovoljni, da so prišli. Mnenje je bilo, da bi se zopet dobili vsaj čez eno leto, z upanjem, da prihodnjič pridejo vsi, ki sedaj niso mogli. Za organizacijo se bi rada zahvalila vsem, ki so toliko naredili za ta dogodek: Heleni, Snežni in Bibi, delo, ki pomeni zbrati vse podatke za rodovnik, ki ga je pripravil Nesti, osebna vabila, organiziranje kosila in vse ostalo, da smo preživeli tako lep dan. Gabi Bajda Križ Naše prireditve v letu 2008 Na prvi letošnji seji Medorganizacijskega sveta, ki je potekala 14. marca v prostorih Slovenske hiše, so prisotni predsedniki in delegati potrdili program prireditev naše skupnosti za letošnje leto. Tukaj ga objavljamo v vednost vseh rojakov, da bodo lahko pravočasno predvideli udeležbo na raznih srečanjih po Domovih. 27. 3 30. 3 1. 4 5. 4 6. 4 12. 4 13. 4 26. 4 27. 4 1. 5 3. 5 4. 5 11. 5 17. 5 18. 5 25. 5 1. 6 8. 6 15. 6 22. 6 28. 6 5. 7 6. 7 12. 7 13. 7 20. 7 27. 7 3. 8 9. 8 10. 8 16. 8 17. 8 18. 8 23. 8 24. 8 31. 8 6. 9 7. 9 14. 9 21. 9 27. 9 28. 9 3.10./5 4. 10 5. 10 12. 10 18. 10 19. 10 24./26. 26. 10 9. 15. 22. 23. 7. 8. 12 13. 12 14. 12 21. 12 24. 12 31. 12 Koncert Perpetuum Jazzile v San Justu Misijonska veletombola —/— Občni zbor v Slomškovem domu Koncert Perpetuum Jazzile v teatro ND/ Ateneo Članska večerja v Slomškovem domu Tombola na Pristavi Članska večerja v Slomškovem domu —/— Ples RASTi v San Justu Občni zbor v Našem domu —/— Kosilo ZSMŽ San Justo —/— Občni zbor na Pristavi in člansko kosilo. —/— Občni zbor v San Martinu Večerja in koncert v San Martinu Občni zbor Zedinjene Slovenije Skupni mladinski športni dan v Slovenski vasi Jesenski ples v Slomškovem domu 48. Obletnica v Carapachayu Romanje v Lujan 39. Pevsko glasbeni večer SDO/SFZ 48. Obletnica v San Martinu Žegnanje v Slovenski hiši Spominska proslava žrtev vojne in revolucije Procesija sv. Rešnjega Telesa Očetovski dan Krajevne Domobranske ali po dogovoru Praznik slovenske državnosti Igra v Slomškovem domu Proslava šolskih otrok v čast sv. Alojziju — /— Koline v Hladnikovem domu Ponovitev igre v Slomškovem domu Mladinski dan v San Martinu Prijateljski asado za Madagaskar v Našem domu v San Justo Srečanje molivk in molivcev Živega rožnega venca —/— Srečanje slovenskih folklornih skupin v Našem domu v San Justu. 56. Obletnica Hladnikovega doma Ob taktu barv VI v San Martinu Mladinski dan v Slomškovem domu Gledališka predstava ,,Anžetov norček" v Slovenski hiši Romanje v Lourdes Gledališka predstava ,,Anžetov norček" v Slovenski hiši Cafe-koncert na Pristavi Obletnica Rožmanovega doma Mladinski dan v Carapachayu Koncert ,,Miline" na Pristavi Dan Zveze slovenskih mater in žena —/— Sv. maša za Rupnika, Hacina in sodelavce Mladinski dan v Našem domu v San Justo 47. Obletnica Slomškovega doma in 53. SLOVENSKI DAN Proslava šolskih otrok na čast Antonu Martinu Slomšku —/— Septemberfest v San Martinu Mladinski dan v Slovenski vasi .10. Duhovne vaje za žene Tombola v San Martinu Mladinski dan na Pristavi —/— 80. Obletnica pri Svetogorski Mariji 52. obletnica v Našega doma v San Justu 50. obletnica Jurčičeve šole v Carapachayu Materinski dan 10. Duhovne vaje za može 41. Obletnica na Pristavi Zvezni mladinski dan Zaključek STRMB Rifa v Našem domu v San Justo Nedelja Kristusa Kralja Sveta maša in kosilo v Rožmanovem domu Prvo sveto obhajilo Veselica narodnih plesov na Slovenski pristavi Duhovna obnova za žene —/— Božični koncert v San Martinu Duhovna obnova za može Božična polnočnica Silvestrovanja OPOZORILO: Po večkrat ponovljenem sklepu Medorganizacijskega sveta, na dan obletnic krajevnih slovenskih domov, domobranske proslave državnega praznika, žegnanja in misijonske Tombole NE SME BITI DRUGIH PRIREDITEV NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI VESELJE V NUKU Ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Lenart Šeti nc in vodja rokopisne zbirke v NUKa Mihael Glavan na časnikarski konferenci nista mogla skriti navdušenja nad novo pridobitvijo, izvirnim izvodom knjige ,,Noviga testamenta posledni dejl" Primoža Trubarja. Pot do knjige je bila zapletena in skrivnostna, je poročal Glavan. nUK je knjigo odkupila od zbiratelja v Jeruzalemu. GRKI ZA SLOVENSKO BORZO? Skupina Hellenic Exchanges želi prevzeti Ljubljansko borzo, ta pa bi po prevzemu postala pomemben kapitalski center v vzhodni in srednji Evropi. Grki bi Ljubljanski borzi pomagali z ,,know howom", predvsem na področju pridobivanja tujih vlagateljev, je na časnikatrski konferenci povedal prvi mož Hellenic Exchanges Spyros Capralos. Družba Hellenic Exchanges Group, znotraj katere deluje tudi največja grška borza, atenska borza, bi s partnerskim povezovanjem z Ljubljansko borzo - Grki podpirajo tudi, da del lastništva ostane v rokah Slovencev - lahko bistveno pripomogla k razvoju Ljubljanske borze. TUDI SLOVENIJA IMA MULTINACIONALKE Na lestvici največjih slovenskih multinacionalnih nefinančnih podjetij leta 2007, ki jo je predstavil Center za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede, so prva mesta zasedla Mercator, Gorenje in Krka. Slovenske multinacionalke so v primerjavi s tujimi majhne, a rastoče, je povedal profesor Marjan Svetličič. Na lestvici Top 25 slovenskih multinacionalnih nefinančnih podjetij so se glede na vrednost sredstev v tujini v letu 2006 za njimi uvrstili Droga Kolinska, Petrol, Merkur, Intereuropa, Helios, Iskra Avtoelektrika, Elan, Unior, Lesnina, Kolektor Group, Prevent, Trimo, Viator&Vektor, Hit, Jub, Hidria, Perutnina Ptuj, Kovintrade, Era, Eti Elektroelement, Alpina in Kompas. OBVESTILA SREDA, 26. marca: Učiteljska seja voditeljic osnovnih šol, ob 20. uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 27. marca: Slovenska vokalna skupina „Perpetuum jazzile" v Našem domu San Justo ob 21. uri. SOBOTA, 29. marca: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Koncert Marka Finka, na Slovenski Pristavi, ob 20. uri. NEDELJA, 30. marca: Misijonska veletombola v Slovenski vasi. Občni zbor v Slomškovem domu po sv. maši TOREK, 1. aprila: Slovenska vokalna skupina „Perpetuum jazzile" v teatru ND/Ateneo ob 21. uri. ČETRTEK, 3. aprila: Veleposlaništvo R.S. v Buenos Airesu vabi na koncert Slovenske pesmi in glasbe, v Teatro Coliseo (M. T. de Alvear 1125), v Buenos Airesu, ob 20. uri. SOBOTA, 5. aprila: V Slomškovem domu ob 20,30 uri članska večerja Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. Razgovor z Jožetom Novakom o Kosovu, v okviru ciklusa sestankov za visokošolce; ob 20. uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 6. aprila: Tradicionalna tombola na Pristavi ob 15. uri. SOBOTA, 12. aprila: Rast XXXVII vabi na zabavni večer. NEDELJA, 13. aprila: Občni zbor v Našem domu San Justo. Nato kosilo krajevne Zveze mater in žena. Občni zbor na Pristavi. Občni zbor v San Martinu. SOBOTA, 19. aprila: Redni pouk na srednješolskem tečaju RMB, ob 15. uri v Slovenski hiši. ČETRTEK, 24. aprila: 42. občni zbor Zveze slovenskih mater in žena, ob 16. uri v Slovenski hiši. Vljudno vabljene. Doktorat pri 88. letih Na fakulteti za filozofijo, zgodovino in slovstvo univerze El Salvador v Buenos Airesu, je prof. Nadislava Lahar-nar uspešno branila svojo tezo, prejela oceno 10, in tako pri 88. letih osvojila doktorat. Nadvse zanimiva je tudi snov doktorske teze: „Enotnost, identiteta in integracija evropske celine". Dr. Laharnar je trdila, da sta nedavna proglasitev sv. bratov Cirila in Metoda za sozavetnika Evrope (1985) in razširjanje EU na Vzhod (2004), v luči današnjega procesa evropske integracije dva stvarno močno povezana dogodka. Vzhod in Zahod namreč v bistvu izhajata iz istih kulturnih korenin, čeprav ne nujno v časovnem vzporedju. DA BI NAS POZNALI Kolikokrat se je že mnogim Slovencem v Argentini primerilo, da so se zapletli v pogovor z domačini o slovenskem narodu: kdo smo, od kje smo, kaj pomenimo - in da ne bi pri tem naleteli na popolno nepoznanje našega naroda. ... Zakaj je ravno naš narod tako malo poznan v svetu? Res je, da smo majhen narod, ki nima vojaške osvojevalne zgodovine kot drugi večji narodi, ki se gospodarsko ne more primerjati z drugimi, ki z denarno silo dejansko svet obvladajo, in ki se tudi na mnogih drugih poljih ne more kosati z ostalimi številnejšimi in močnejšimi narodi. In vendar se ravno ta naš mali slovenski narod odlikuje v tolikih dobrih potezah, da mu prav gotovo, če upoštevamo njegovo majhno število, gre mesto med prvimi. Slovenska delavnost, poštenost, prosveta, kultura, socialni razvoj in politična zrelost so na tako visoki stopnji, da se malo kateri narodi lahko z njo primerjajo. Nepismenih ni bilo v Sloveniji, naše šolstvo je odlično organizirano od mreže ljudskih šol pa do univerze, ljudska prosveta s knjižnicami, pevskimi zbori, igralskimi odri in športom je zajela tudi najoddaljnejše gorske vasice. Lepota slovenske zemlje, od visokih planin, preko goric in ravnin, potočkov, rek, jezer in morja, gozdov, polj in trat - koroška jezera, štajerske gorice, gorenjske planine, prekmurske ravni, dolenjski hribčki, notranjski gozdovi, kraške podzemske lepote, sončna Gorica in prelepa tržaška obala, - kje na svetu je toliko lepot nakopičenih na tako majhnem prostoru? Zakaj je torej Slovenija tako malo poznana? -Deloma je tudi naša krivda. Ne moremo pričakovati, da se bodo tujci začeli učiti slovenščine, da bodo lahko v našem jeziku spoznavali našo zgodovino in naše razmere. ... Društvo Slovencev je zato sklenilo, da ob svoji desetletnici izda knjigo v španskem jeziku o Slovencih. Pri sestavi in urejanju knjige sodelujejo naši najboljši strokovnjaki. ... Ing. Albin Mozetič predsednik Društva Slovencev CIUDADELSKI ODER PRIČEL SEZONO Preteklo nedeljo je bila prva predstava Ciudadel-skega odra v tej sezoni. V režiji g. Špeha je bila uprizorjena drama Stanka Kocipra Šentjurjevski pro-vizor in sicer v cerkveni dvorani v Ciudadeli. To je drama iz Šentjurjevske fare v Slovenskih goricah, ki prikazuje duševne profile nekaterih fara-nov (Korenjak, Kocen, kot zastopnika mogočnih), na drugi strani pa ponižno in dobrotno dušo provizorja Antona Trpina, ki vse odpušča in križe ter trpljenje vdano na svoja ramena vzame ter sodbo in obsodbo Boga prepušča. Ob straneh teh glavnih spoznamo širše okolje: viničarski svet, ki je tako značilen za vinorodne štajerske kraje, in njegovo revščino. ... -jck OSEBNE NOVICE Družinska sreča. V družini g. Milana Godca in njegove žene ge. Marije v Bariločah se je rodil sinček Edgard. Srečnim staršem naše čestitke. Svobodna Slovenija, 27. marca 1958 - št. 13 OSEBNE NOVICE Smrt V Ramos Mejia je umrl Ivan Uštar (77); v Adrogue-ju pa Tomaž Hostnik (55). Naj počivata v miru! RESUMEN DE ESTA EDICION VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI 26. marca 2008 1 EVRO 239,6 SIT 1 EVRO 1,56 US dolar 1 EVRO 1,59 KAD dolar 1 EVRO 5,04 ARG peso polItica El primer ministro esloveno Janez Janša defendio los pasos del gobierno en lo referido a las relaciones con Cro-acia. En sus respuestas ante el Parlamento esloveno el 25 de marzo, aseguro que el gobierno defendera los intereses de Eslovenia con todos los recursos leg^timos que le co-rresponden y que a pesar de que Croacia en contadas oca-siones rompio el acuerdo, ninguna accion unilateral croata quedo sin su correspondiente respuesta. (Pag. 1) ESTAREMOS EN RED... La Oficina para los eslovenos por el mundo, junto con cuatro organizaciones relacionadas con los eslovenos fuera de los l^mites geograficos de Eslovenia, proyectan abrir un portal en Internet antes del verano Europeo, segun declaraciones del secretario de estado Zorko Pelikan. El objetivo principal del proyecto es que los eslovenos de cualquier parte del mundo obtengan respuestas mas rapidas a sus preguntas y dudas. Las organizaciones son: Svetovni slovenski kongres, Slovenska izseljenska matica, Slovenija v svetu y Rafaelova družba. Por otro lado, con relacion a la revista Moja Slovenija, debera analizarse la distribucion de las revistas ya que el numero de suscriptores ha descendido. Finalmente, la Oficina para los eslovenos por el mundo debera presentar un analisis pormenorizado de la distribucion de sus recursos, para ser revisado. (Pag. 1) LA ISLA DE BLED Desde 1992 la parroquia local esta tratando que la isla de Bled le sea devuelta. El terreno fue nacionalizado durante el comunismo. Los pasos en los tribunales eslovenos no han dado buenos frutos y ahora la parroquia presentara el caso ante la Corte europea en Estrasburgo. El problema es que la nacionalizacion de 1946 fue seguida por el nombramiento del lugar como patrimonio natural y cu tural en 1949. Hasta tanto no se resuelva la situacion, la parroquia es la gestora del lugar. Muchos consideran que por esto la isla esta perdiendo terreno como punto tur^stico. (Pag. 1) PAHOR EL MAS VENDIDO Segun las estad^sticas del diario La Stampa, en su suplemento Tuttolibri del 1° de marzo, entre el 18 y el 24 de febrero Boris Pahor obtuvo el segundo puesto en cantidad de libros vendidos por su novela Nekropoli. En el primer puesto figura un libro de Daniel Pennac. Esta es la primera vez en la historia que un escritor esloveno figura en la lista, que se publica hace ya 32 anos. En Italia han descubierto as^ una novela, que fue publicada en idioma esloveno en 1967. Nekropoli fue luego traducida al frances en 1990, al ingles en 1995, al aleman en 2001 e incluso al esperanto. La razon del tard^o descubrimiento fue que ninguna editorial italiana quiso imprimirla. El escritor respondio en una entrevista a la television italiana la razon de la 'demora' sin tapujos: porque Trieste debe ser "italianissimo", por ello desde all^ no deb^a surgir ninguna noticia sobre el mundo no italiano. jNi que hablar de los eslovenos de Trieste! (Päg. 2) VACACIONES DE VERANO La colonia de vacaciones eslovena "Amigos en la natura-leza" reunio desde el 18 de diciembre a chicos de Moron, Ramos Mej^a, San Mart^n y San Justo. Todos los martes, miercoles y jueves, los 95 chicos se divirtieron a lo grande. Estuvieron divididos en grupos segun las edades y realizaron numerosas actividades relacionadas con la naturaleza y la vida al aire libre. La pileta, fue sin duda jlo mejor! Juntos prepararon el pesebre, despidieron el ano 2007, tuvieron la visita de los Reyes Magos, competencias, kermes, campamentos y el cierre de lujo al estilo circense. (Pag. 4) NOCHE DE MUSICA Con motivo de la presidencia eslovena de la Union Europea, la embajada de Eslovenia invita a todos los eslovenos y sus amigos al concierto de musica clasica y tradicional eslovena. Del evento participaran la Camerata Bariloche, el solista Marcos Fink y el coro esloveno de San Justo. La cita es el jueves 3 de abril a las 20 horas en el Teatro Coliseo, M. T. de Alvear 1125. Las entradas son gratuitas y pueden adquirirse en los centros eslovenos y en la embajada de Eslovenia. SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Lojzka Frančič Berdenova, Andrej Fink, Majda Nemanič, Stane Snoj, Marija Zupanc Urbančič, Jure Urbančič in Gabi Bajda Križ. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 150, pri pošiljanju po pošti $ 190, Bariloche $ 175; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (54-II) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O