Ameriška Domovi ima axM a» AMGRICAN IN SPIRIT ORGEGN IN LANGUAGG ONLY SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, JULY 27, 1950 LETO Lil —VOL. LIL VESTI ČUDNA SKRB za otroke. — Ljudska tehnika je zrasla iz na-Pod tem naslovom poroča “L j ud-^’ih potreb v tip organizacije, ki. ska pravica” — organ KPS —- ji ne najdete enake v drugih dr-od 18. junija sledeče: jžavah ljudskih demokracij, “Družini poslovodje mizarske Sovjetski Zvezi in v kapitalisti- KONFERENCA ATLANTSKIH NARODOV delavnice v Studenicah pri Poljčanah se je 13. maja rodil otrok. čnem svetu . . . Ljudska tehnika bo morala resneje skrbeti za Čeprav ga je oče takoj prijavil 'predvojaško vzgojo. Ljubezen pri KLO v Studenicah, niso starši še do danes prejeli zanj živilskih nakaznic za maj in junij. Uslužbenka KLO odbora je ob do domovine nam nalaga, da z vsemi močmi podpremo našo slavno armado, ki je glavni čuvar naše svobode. Naloge, ki jih neki intervenciji dejala, da je v(zahteva predvojaška vzgoja, za-okraju več podobnih primerov, htevajo, da si poiščemo pomoč da pa ona nakaznic ne sme izdati,, “niso v planu.” DELAVCI NE DOBE redno plače. — “Ljudska pravica” — organ KPS piše: “Delavci lesnega obrata v Slovenski Bistrici se upravičeno pritožujejo, ker še niso prejeli plače za prejšni mesec. Podoben je primer gozdne manipulacije v Poljčanah, saj so dobili delavci mesečno plačo za maj šele 16. junija. Ljudem, ki vlagajo vse sile za izpolnitev plana, je treba zasluženi denar pravočasno izplačati.” Slične pritožbe se pojavljajo v zadnjih tednih v jugoslovanskih časopisih. LJUDSKA TEHNIKA je organizacija, ki je razširjena po1 celi Jugoslaviji. Njena naloga je dvigati tehnično znanje in kulturo, študirati probleme pocenitve produkcijskega procesa in skrbeti za predvojaško .vzgojo mladine. Dne 17. junija je bil v Ljubljani prvi kongres Ljudske telr uike Slovenije. Ljudska pravica — organ KPS — od 18. junija 1950 prinaša na uvodnem mestu poročilo predsednika Ljudske tehnike Slovenije, ministra LR Slovenije Milka Gorišiča. V svojem poročilu je predsednik povedal med dru gim tudi sledeče: “Ljudska tehnika Slovenije šteje 6 zvez, 246 društev in 264 klubov. Ljudske tehnike. Ima 45,000 članov, od tega 16,800 delavcev, 4,100 kmetov in 22,000 naladine. Lansko leto je izšolala 5494 šoferjev, radio-amater-jev, pilotov in padalcev . . . pri Zvezi borcev in pri enotah JA.” Ubogi titovci, kako se boje! Pripravljajo se na celi črti na obrambo. Pri vseh organizacijah so upeljali predvojaško vzgojo, menda celo pri Zvezi doječih mater? Vsa izvežbanost pa ne bo porhagala prav nič, vsaj Titu in njegovim ne. CLOUDY Deloma oblačno in malo spremembe danes. Jasno in hladno Ponoči. Tri na dan j l Predno bo končana vojna na Koreji, bo Stalin najbrže že °bračunal s Titom. Bo že na kakšen način, saj zna. In Tito ve, kako zna mojster Stalin. * * * Da bi šel zapadni svet na vso sapo branit Tita, ne verjamemo. Vsak bo rekel: komunist je komunist, kar naj se zgrizejo med seboj. * * * Seveda bo Tituš vpil, da je Jugoslavija v nevarnosti, v resnici 11:111 je pa samo za njegovo gla->Vo’ Saj je bil on prvi, ki je speljal Jugoslavijo v Moskvo. Ako še kaj pravice na svetu, mora Plačati Tito in vsi njegovi krvniki za svoje zločine. Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O, Telefon: EX 1-9717 Danes je dospel v Cleveland 22 letni Franc Bizjak (iz Spitta la, oz. Gradca). Pred nekaj dnevi sta dospela Rudolf in Marija Lukež, starši treh bratov, ki so prišli že pred meseci. (Lu-keževi stanujejo 1230 E. 81 St., Bizjak pa pri svojem sponzorju Mr. Fr. Walterju, 713 E. 155 St. Vsem kličemo: Dobrodošli! — V prihodnjih dneh pričakujemo družino Lavričevo. Iz raznih naselbin SHEBOYGAN, Wis. — Po dolgi bolezni je 14. julija umrla Rozi Jelenc, rojena Urbančič, stara 51 let, rojena v Trnovem pri Ilirski Bistrici, v Ameriki 30 let. Poleg moža zapušča doraslo hčer, pastorka, tri polsestre, polbrata in več drugih sorodnikov. — Mary Smolič je 18. junija šla z letalom v Mirno peč, Dolenj sko, na obisk svojcev. — Na porodu je umrla Julia Maahs, roje-an Kehar, stara 39 let. Zadnji čas je z možem živela v Milwau-keeju, toda njeno truplo je bilo semkaj pripeljano in položeno k večnemu počitku. — Dalje je umrla Franca Crle, rojena Pod' bregar, stara 63 let, doma. z Dolenjskega, v Ameriki od 1913. Zapušča moža pet sinov, sedem hčera in štiri sestre, vsi v She-boyganu. DULUTH, Minn. — V bolnišnici St. Mary se zdravita Mike Sterk, in Pavel Shultz, oba iz Gilberta. NAJNOVEJŠEVESTI TOKIO. — Danes je prispel na korejsko fronto general Mac-Arthur, da si osebno ogleda položaj. LAKE SUCCESS. — Angleška vlada je naznanila, da bo poslala na korejsko fronto bojne odrede svoje redne armade, vključno tanke in oklopna vozila. Njena mornarica na Daljnem vzhodu je že v vojnem stanju. — Zdaj se pri-glaša vedno več držav, ki nameravajo poslati svoje čete v boj proti komunistični agresiji v Koreji. CHICAGO.—Clevelandski coun-cilmani, ki so igrali baseball s čikačkimi mestnimi očeti so včeraj izgubili igro v razmerju — 17-8. Clevelandčani so pozvali Čikažne na drugo igro V Cleveland v septembru. Amerika svari države, naj bodo čuječe, da jih komunistična agresija ne zaloti spečih! LONDON. — Zedinjene države so 25. julija v Londonu posvarile svoje zaveznike v Atlantski pogodbi, naj se nikar več ne obotavljajo in se naglo oborožijo, če nočejo, da se ponovi tu ali tam napad po korejskem vzorcu. Todadevno svarilo je razglasil Charles M. Spofford iz New Yorka, posebni poslanec državnega tajnika Achesona, ob otvoritvi konference civilne visoke komande. Seja je bila tajna, vendar je znano, da je bii smisel njegovega govora sledeč: Dogodki v Koreji so dokazali, da se komunizem nič več ne Jugoslavija se bo premislila Beograd. — Dobro informirani viri poročajo, da bo jugoslovanska komunistična vlada kmalu naznanila spremembo svojih nazorov glede korejske vojne ter bo označila napad severnih Korejcev na Južno Korejo za “agresijo.” Jugoslavija je bila edina članica Varnostnega sveta Združenih narodov, ki je 28. junija glasovala proti resoluciji tega Sveta, katera resolucija je avtorizirala uporabo ameriških čet proti severnim Korejcem. — Kakor se zdi, je tedanji negativen glas Jugoslavije pripisati osebnemu naziranju dr. Aleša Beblerja, ki ni mogel priti ob času v stik s svojo vlado, ko je Varnostni svet sklical nujno sejo. Tito je baje hotel, da bi se Jugoslavija vzdržala tistega glasovanja. ------o------ Jugoslavija zopet toži Bolgarijo Beograd.—Jugoslovanska vla- obotavlja, preiti od subverzije k oboroženemu napadu. Zato z0Pe^ obtožuje Bolgarijo kr- mora biti 12 narodov, ki so združeni v Atlantski pogodbi, čuje-čih, da jih komunistična agresija ne zaloti spečih. Osnovna dolžnost tega koncila je, zaščititi mir in svobodo zapadnega sveta. Naredi, ki so povezani v Atlantski pogodbi, imajo ogromno superiornost v moralni moči nad komunističnim svetom. Države, ki so povezane v tej, pogodbi, so: Zed. države, Kanada, Velika Britanija, Francija, Belgija, Luksembourg, Norveška, Danska, Portugalska, Islandija in Italija. šenja določb, ki se tikajo meje med obema državama. Dalje dolži jugoslovanska nota Bolgarijo, da slednja sili Jugoslovane v bolgarskih mejah, da postanejo bolgarski državljani. — Bolgarija zanikuje vse te obtožbe. ------o--- Serum proti škorpijonovemu ugrizu Pariz. — Pasteurjev Institut je naznanil, da je jazvil serum, ki je 92 odstotkov učinkovit proti ugrizu škorpijona, kateri ugriz je bil doslej navadno smrten. Eksperimente s tem serumom so delali 14 let. Amerika na pragu važnih socialnih dobrin, ki jih bo deležno vse ljudstvo Zedinjenih držav Zneski socialne zavarovalnine in pokojnin bodo znatno zvišani, pri pokojnini podvojeni. — Teh rednih dohodkov bodo deležni tudi farmski delavci in gospodinjski posli. WASHINGTON.—Skupni odbor senata in zbornice poslancev se je 25. julija zedinil, da mora biti upravičenih do starostne pokojnine nadaljnih 10 milijonov delavcev; dalje, da se zviša dajatve do 100 odstotkov ter da se podvoji davke za socialno zavarovalnino za prihodnjih dvajset let. Ko bo predloga sprejeta, bo to pomenilo, da bo prejemalo nad 3.000,000 oseb, ki so na pokojninski listi, od 1. oktobra dalje večje čeke. Da bo mogoče izvesti ta novi program, se bodo davki stop-njevaje dvigali od vsote $2,500,-000,000 to leto do okoli $6,000,-000,000 leta 1970. Tu navajamo glavne določbe tega kompromisa: ŠTEVILO delavcev, ki so upravičeni do starostne pokojnine drugih socialnih blagodatov, se bo dvignilo od 35 na 45 mili- jonov. V novo-kritih skupinah je vključenih pet milijonov ljudi, ki so svoji lastni delodajalci (groceristi, peki itd.), 1 milijon hišnih poslov, 700,000 redno zaposlenih farmskih delavcev in več manjših skupin. Trem milijonom ostarelih ljudi, ki prejemajo zdaj penzijo, bo s 1. oktobrom ali 1. novembrom zvišana penzija. Pokojnina onih, ki bodo šele upokojeni, bo približno podvojena. — Maksimalni povišek za družine bo znašal od $85 do $150 na mesec. Tem izboljšavam primerno bodo zvišani tudi davki, ki jih bodo morali nositi tako delodajalci kot delojemalci. Dalje bodo zdaj prvič prejemali relifna izplačila pohabljeni in onesposobljeni ljudje, pri bližno 200,000 oseb. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Goreče mesto Hadong je zopet v oblasti ameriških čet, ki so ga dan poprej zapustile Mesto j*e oddaljeno komaj 70 milj od Pusana, ki je važno pristanišče, preko katerega prihajajo v Korejo ameriške čete in vojne potrebščine. TOKIO. — Mesto Hadong, ki leji samo 70 milj od važnega pristanišča Pusana in iz katerega so se morale ameriške čete umakniti, je spet v oblasti ameriškega vojaštva. Pristanišče Pusan je glavna luka, preko katere dobivajo Amerikanci svoje potrebščine in ojačenja. Mesto Hadong, ki je bilo predmet besnega napada ame- „ . . riških čet in bombardiranja od ^•orejskim komunistom strani ameriških bombnikov, je primanjkuje Živil v plamenih. | fron^j v Koreji. — Južno- Centralno fronto so pričeli j korejske čete so zajele dva bo-bombardirati bombniki z neke'sonoga in slabo oblečena sever- ška letala z raketami zapalila mesto, ki je zavito zdaj v plamenih. Komunisti so zavzeli mesto dan poprej. Nikakega dvoma ni, da je položaj ameriških čet v Koreji sila resen in da so nujno potrebna ojačenja, tako v moštvu, kakor v orožju in materialu. ladje nosilke letal. no korejska bojevnika, katerih Nepotrjeno poročilo o zopet- eden je star 19, drugi pa 31 let. nem zavzetju mesta po ameriš-j Povedala sta, da sta iskala krakih četah, pomeni prvi poizkus, no in jo vzela,, kjer sta jo mogla da se zamaši vrzeli v vedno dobiti. Komunisti žive od pri-krajši obrambni črti Južne Ko-ldelkov Južne Koreje, toda slabo. Ameriški bombniki povzročajo grozo pri vseh, razen pri reje. Poročilo naznanja, da je ameriška pehota vrgla komuniste iz, komunistih, ki so fanatični za Hadonga potem, ko so ameri-'svojo stvar. JUBEZEN IN VZAJEMNO ZAUPANJE SLOVANSKIH KOMUNISTIČNIH “BRATOV” “Ljudska pravica”, glasilo ju- Idelala sitnosti ter nepotrebna goslovanske komunisične partije, poroča sledečo zanimivo Admiral razkriva neopravičljiv postopek ljudi, ki so odgovorni za obrambo dežele Zaradi svojih umestnih svaril je bil admiral Den-feld odstavljen kot šef pomorskih operacij na Daljnem vzhodu. WESTBORO, Mass, ral Louis E. Denfeld, ki je bil pred osmimi meseci odstavljen kot šef pomorskih operacij, ker je zastopal mnenje, da bi moral kongres “vedeti polno resnico” o vojaški šibkosti Amerike, je zdaj izjavil, da niso bili izza zaključka druge svetovne vojne nikoli uvaževani nasveti' skupnih načelnikov štabov oboroženih sil, kaj vse je potrebno za obrambo Zedinjenih držav. “Ko je šlo za apropriacijo ali vsoto za obrambo dežele, jo je predsednik Truman odobril, toda ta vsota je bila znižana, nakar jo je še nadalje znižal Louis Johnson, tajnik za obrambo. Admiral Denfeld zdaj z gnevom in žalostjo uvideva, kako se uresničujejo njegove napovedi v korejskih umikih, za katerimi preži groza nove svetovne vojne. Admiral trdi, da je naravnost strastna želja po “ekonomiji” oslabila ameriške sile na Daljnem vzhoru. “Naša politika šibkosti je bila neposredno odgovorna za odločitev komunistov, da napadejo južnokorej-sko republiko. “Ko sem bil jaz poveljnik na Pacifiku,” je rekel admiral Denfeld, “smo imeli marine v Cing-tau, Tiencinu in Pekingu,- Armada pa je imela svoje čete v Koreji. Če bi bile ostale tam, ne bi komunisti nikoli tvegali vdora v Korejo. “Bili smo v dveh Admi-1«« 5e?t tar proti redukciji Loj nih odredov marinov, ki so jih reducirali od enajst na šest; — prav tako je takrat kritiziral ukaz obrambnega tajnika Johnsona, ki je ukazal ustaviti gradnjo super ladje nosilke letal. V mornarici je danes nad 90 odstotov letal, ki so zastarela in ki niso bila nadomeščena. Ker smo zanemarili izgradnjo lovcev za preganjanje in u-ničevanje podmornic, so zdaj naša obmorska mesta odprta bombardiranju od strani ruskih podmornic z vodljivimi, in morda tudi z atomskimi izstrelki. Admiral dvomi, da bi bila vsota110 milijonov dolarjev, ki jo1 zahteva predsednik za naknadno pripravo in popravo potrebnih obrambnih sredstev, dovolj visoka. “Pred dvemi leti je pokojni tajnik Forrestal vprašal vsakega štabnega šefa posebej, koliko denarja bi bilo potreba za slučaj njunosti. Skupna vsota, ki Smo jo tedaj navedli, je znašala 30 milijard ali bilijonov dolarjev, ki se danes ne zdi nič več tako visoka, kot se je komaj pred mesecem dni.” -------o------ Jugoslavija in sovjetska trgovinska blokada ženeva, Švica. — Jugoslovanski zastopnik dr. Joža Vilfan je pred Gospodarsko komisijo svetovnih1 Združenih narodov za Evropo vojnah, ker so Nemci mislili, da obtožil Sovjetsko zvezo zaradi smo prešibki za borbo. Zdaj je^ gospodarske blokade, ki so jo pred nami prašanje, da-li bomo Sovjeti organizirali proti Jugo- vest: Jugoslovanski ambasador na Poljskem Rade Pribičevič je ob svojem povratku v Beograd izjavil dopisniku Tanjuga sledeče: Poljska oblastva so zagrešila zoper jugoslovansko poslaništvo različna žaljiva dejanja in Vznemirjenja. Poslaništvo je bilo podnevi in P°noči stalno bbkroženo s skupino agentov in miličnikov, ki niso le nadzorovali gibanja osebja poslaništva, ampak tudi skušali ovirati in preprečiti vstop v poslaništvo ljudem, ki so prihajali tja po različnih opravkih. Pri vožnji Z avtom so nas vedno spremljali eden, dva ali celo trije avtomobili. . . zašli v tretjo vojno iz istega razloga, samo z drugim sovražnikom.” “Edini jezik, ki ga razume slaviji. Sovjetski zastopnik je omalovažujoče pripomnil, da je jugoslovanska vlada orodje svojega Sovjetska zveza, je jezik pesti ameriškega gospodarja.” Vilfan in moči!” Nato je admiral Denfeld omenil incident, ki je dne 2. novembra lanskega leta povzročil, da je bil on odstavljen kot šef pomorskih operacij. Denfeld je’ protestiral pred kongresom proti redukciji ladij, tako zvanih plavajočih hangarjev, od osem pa je odgovoril na to izjavo, “da je imela Jugoslavija priliko, da bi postala kolonija Soi^jetske zveze, a je to ponudbo odklonila.” Očital je Sovjetski zvezi, “da ne zna očividno pojmovati drugih besed kot podložniki in gospodarji, nikoli pa besed neodvisnosti naroda.” Nesreča ne počiva— Mrs. Mary Ovanin, 16609 Waterloo Rd., ki je stara 61 let in' vdova, je zadnji torek, ko je privezovala vrv za obešanje perila, tako nesrečno padla, da si je zlomila obe zapestji in si poškodovala tudi hrbtenico. Nahaja se v Collinwood Clinic. Piknik— Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ ima v nedeljo piknik na poznani Zgončevi farmi na Chardon Rd. Zadušnica— V petek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Antona Turk v spomin trinajste obletnice njegove smrti. Pozdravi— John in Margaret Rožanc pozdravljata iz St. Louis, Mo., in pravita, da sta se obrnila proti domu in da bosta kmalu zopet v Clevelandu. — Iz Montane pa pozdravljata vse svoje prijatelje Mr. in Mrs. Matt Penko iz Sl. St. Pravita, da se sprehajata po snegu in da sta srečala tudi medveda in še prav blizu. Kako so se spogledali, pa nič ne povesta. Po pismo naj pride— Frančiška Žnidaršič, ki je nekoč stanovala na 1050 E. 61 St. ima pri nas pismo. Piše ji Marija Seljak od Sv. Trojice na Blokah. Tretja obletnica— V porjdeljok ob 8:30 bo v cer-tvi Marije Pomagaj na Nkff Ud., maša za pokojnega Joseph Salehar v spomin tretje oblet-aice njegove smrti. Na obisku— Mrs. Mary Klobuchar iz Detroita, Mich., je prišla obiskat svoje prijatelje in prijateljice v Clevelandu in še posebno Mrs. Mary Sterk, ki ima svojo farmo v Willoughby, O. Mrs Klobuchar želimo obilo zabave v naši metropoli. Peta obletnica— V soboto bo v cerkvi sv. Pavla na Chardon Rd., ob 7:30 maša za pokojnega Franka Kozlevčar v spomin pete obletnice njegove smrti. Na potovanje— Mrs. Mary Tomsick iz 5211 Luther Ave., in sin sta odšla na potovanje po severnozapadnih državah. Obiskala bosta najbrže tudi hčerko v Jolietu, 111., in sina v Marseilles, 111. Odsotna bosta okrog dva tedna. Hitler v Clevelandu— Na nekem prostoru za parka-nje avtomobilov na Euclid Ave. in E. 18. cesta v Clevelandu, je na ogled Hitlerjev avtomobil,— črna limuzina znamke Mercedes, ki je stal $25,000. Avto je kupil Amerikanec F. G. Frederic iz Soudertona, Pa., ter ga dal zdaj v Clevelandu na ogled. Na avtomobilu sedita tudi Hitler in Goering, to se pravi, njuna lika iz voska. Pri volanu ali krmilnem kolesu pa je prav tako iz voska narejen njun šofer. Naglo rekrutiranje— Uradi, kjer se vrši rekrutaci-ja clevelandskih fantov in mož za vojaško službo, so podobni ulnjakom ali mravljiščem. Pisarniško osebje ne more vsemu kaj, ker ima dela čez glavo, takšen je naval fantov in mladih mož. OGLESBY, 111. — Dne 17. julija je umrl Frank Nadvesnik, rojen v Gornjem gradu pri Celju, štajersko. Zapušča ženo Kristino in odrasle otroke. /Imeriska Domovina 6117 St. Clair A ve. HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek: Associate Editor Vinko Lipovec NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; tza četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. JULY 1950 SUN MON TUE WIDTHU FX1 SAT 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 25 26 27 28 29 Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879. No. 146 Thurs., July 27, 1950 MATIJA ŠKERBEC: Dopolnilo NOVINE V Lemon! pa v Chicago V članku o slovenskih domobrancih sem povdai jal, da so bili ti policijska četa za vzdrževanje reda, za varstvo premoženja in življenja slovenskega prebivalstva pred Titovimi banditi in to popolnoma v smislu mednarodnih zakonov. To so končno priznale tudi angloameriške oblasti, ki slovenskih domobrancev ne obravnavajo kot kake zaveznikom sovražne čete kakor n. pr. ustaše. Vsak slovenski domobranec dobi lahko dovoljenje, da se sme vseliti v Združene države, ker Amerika danes dobro pozna ves položaj in ve da se domobranci niso borili proti zaveznikom. To obrekovanje ponavlja danes le še “Enakopravnost,” pa bo tudi ta kmalu utihnila! Povdarjal sem tudi, da komunistični partizani ali “Na-rodno-osvobodilna vojska” niso bili kaka vojaška organizacija v smisu mednarodnih zakonov, marveč tolpe, ki ne uživajo zaščite mednarodnega prava. Ko sem pisal prej omenjeni članek, sem pač vedel, kako stališče je glede tega zavzelo mednarodno sodišče v Nue-renbergu, nisem pa imel pri roki besedila, da bi ga bil priobčil v članku. Zdaj sem pa dobil v roke besedilo agencije Reuter o zadevni odločbi mednarodnega sodišča proti vojnim zločincem v Nuerenbergu. Agencija Reuter poroča iz Nuerenberga dne 19. februarja 1948. sledeče: “V razsodbi predsednika tribunala za obsodbo vojnih zločincev, Charles-a Friderika Wennerstrum-a, proti nemškim generalom na Balkanu, je nastopila važna sprememba v načelnem stališču zaveznikov napram partizanom med vojno. Wennerstrum je ugotovil, da ni na razpolago dovolj materiala, da bi se moglo dokazati, da so se partizani — na Balkanu — držali v vojskovanju mednarodnih določb glede vojskovanja. Radi tega se partizani Jugoslavije in Grčije niso mogli smatrati — obravnavati — kot redne — vojaške sile, marveč kot tolpe. (Nemški izraz za to je. Freischarler). Na podlagi tega bi ne imeli od Nemcev vjeti partizani nobenega prava, da bi se z njimi ravnalo kot z vjetniki, iz tega razloga ni mogoče nemških generalov popolnoma obsoditi radi ustreitve teh vjetnikov.” Drugo poročilo o tej zadevi imamo v listu “Salzburger Nachrichten” z dne 20. februarja 1948. Pripominjam, da list izdajajo ameriške okupacijske oblasti v Avstriji in je torej nekako glasilo ameriških oblasti in bo tako upam tudi “Enakopravnosti” dovolj zanesljiv vir. Ta list piše tako le: ‘Pri utemeljevanju obsodbe nemških generalov je mednarodno sodišče priznalo težak položaj nemških vojaških poveljnikov na zasedenem balkanskem ozemlju.. Sodišče je zavrglo stališče, da bi bili partizani vojskujoča se stranka v smislu mednarodnega prava. Napram ugotovitvi, da so partizani navadno Nemce iz zasede za-; vratno obstreljevali, da so nemške vjetnike pogosto mučili' so za Šorila telko kak za člove-in umorili, pa je sodišče zavzelo stališče, da je streljanje'' talcev po sto za enega ustreljenega Nemca in po petdeset za enega ranjenega nemškega vojaka preseglo mero zmernosti in da se mora to smatrati kot nezakonito in nečloveško. Reuter k temu podčrtava ugotovitev sodnega senata, da ni dovolj dokazilnega materiala za to, da bi se bili partizani držali v svojem vojskovanju mednarodnih vojnih zakonov in da se za to partizani Jugoslavije in Grčije ne morejo smatrati kot redne vojne sile marveč kot tolpe. Radi tega niso imeli od Nemcev vjeti partizani nobenega prava na to, da bi bili z njimi ravnali kot z vjetniki, kar nemške generale deloma razbremenjuje.” i Tako poroča list, ki je nekako glasilo ameriških okupacijskih oblasti v Avstriji! Mislim in pričakujem, da bo to celo “Enakopravnosti” dovolj jasen dokaz! Če bi pa morda tega še ne razumeli, kar je tudi mogoče, naj ponovim na kratko ugotovitve mednarodnega sodišča za vojne zločince v Nerenbergu! 1. Jugoslovanski komunistični partizani niso bili nobena redna vojaška organizacija, ki bi mogla uživati varstvo mednarodnega prava. To so bile le tolpe. 2. Te tolpe so navadno zahrbtno streljale na nemške vojake, mučile in morile vjetnike. 3. Radi teh zahrbtnih napadov so nato Nemci streljali 100 talcev za enega ubitega nemškega vojaka in po 50 talcev za enega ranjenca. Vse to sem ugotovil v svojih člankih! “Enakopravnost” piše, da nisem predložil nobenih konkretnih dokazov, s katerimi bi podprl svoje trditve! Tu je jasen dokaz, toda prepričan sem, da bo ‘Enakopravnost” še naprej po znani metodi trdi a. da nisem prinesel nobenih dokazov! Glede dokazov, da so domobranci reševali ameriške le-.talce. pa naj se uredništvo “Enakopravnosti” blagovoli potruditi prav v bližino, k dr. Valentinu Meršolu, "ki mu bo pokazal originalno potrdi'o ameriškega letalca, ki ga je on Jaz sam se v Lemonti pošlovo od prijaznij frančiškanarov. Pred samostanom sam se pa ešče srečao s Krauthaerovov rojakinjov z Razkriža, kak so poleg nas imeli v Kerpeci gorice. Te pa znate, ka sva najprle obhodila Razkriž i Štrigovo i Kerpec gori do Robadja. V mi-slij v Medjimurji, od šteroga je cesarica Marija Terezija pravila, ka so to gredice njenega cesarstva, sam se napoto v istini pa ljubljenom Ogdeni v Čikago i prek po Čikagi do nje sredine, nato pa k mojim dobrim Kolenčevim na 23. W. Palce. Mr. Ke-lenc. ka jim je lani Cleveland tak škodo, ka sam jih jaz morao peljati nazaj v Čikago, so opet tak zdravi kak riba v Muri. Delajo i drive-ajo kak če bi izda bili telko stari kak te, kda sta z mojim očom hodila v Kerpec v gorice. Mrs. Kelenc so nam pripravili večerjo i za določeno vuro je bila tam tudi Mrs. Žižek z Edijom. Prvo je bilo ka mi je Rdi začno kazati- survenirje iz Čikage: to za dedjja to za mamo, to za Urško, to pa za Roberta. “Ne, ka do veseli, kda dobijo!?” mi je ves srečen razkazovao, nato pa opet skrbno zavijao v papir. Najvekše delo v Čikagi je opravo, suvernirje je kupo. Zdaj de trbelo samo ešče Bušmana poglednoti. Čikaški Bušman je jako slaven. To je opica iz vrste gorila. Kda je bio edno leto star, so ga leta 1929 zgrabili v Osrednjo] Afriki v logi i čikaški živalski vrt (Zoo) ga je- kupio za ^3,500. V Lincoln Park. (v Čikagi je priše i 15. avgusta 1930. Od icraja so ga ne imeli zaprej-toga po dnevi. Ž čikaškov de-cov se je vsanši den labdao. Kda je pa bio malo starejši, je ednoga dneva nekšega čika-škoga dečaka tak namlato, ka so ga ne več vupali izpustiti. Zaprli so ga v velko kletko i tam čaka dneva svoje smrti. Pravijo, ka je to najvekši gorila na sveti. Kda so ga kupili, je bio 30 funtov žmeten, zdaj pa 550. Če stoji, je visiki 6 čevljev i dve inči Jej samo zele- prišli tudi k Bušmani. Ležao je na hrbti. Čez čas je malo zdi-gno glavo, te pa stano. Prijao se je za kletko 1 nas gledao, nato se pa opet stegno na blanje i ležao. Za spomin si je Edi kupio Bušmanovo fotografijo. Pile kak smo šli domov, sam vsakšemi kupo za nikel pop-corna. Bolje bi bilo ,če ne bi. Ne sta vsega pojedla. Prinesla sta nekaj s seboj domov. Kda je mali triletni Dani vido, ka zanj ega nega popcorna, me ne šteo več poglednoti, čeravno sam njemi dva dni prle prineso lab-do. Človek ne ve, kda se komi zameri. (Drgoč dele.) CLEVELAND Iz Canade (Toronto) sta prišla na obisk k svojim sorodnikom i prijateljem v Clevelandi Mr. i Mrs. Martin Erjavec. Obiskala sta tudi Prevzvišenoga dr. Gr. Rožmana, s šterim se dobro poznajo od lanskoga obiska Prevzvišenoga v Toronti. Stana vala sta pri Mr. i Mrs. Joe Vuk, v West Lake (pri Clevelandi). Prinesla sta pozdrave od našij v Kanadi. Hvala lepa. Tudi pozdravljamo! Čagten gost. Zadnjo nedeljo sta Mr. i Mrs. Vuk povabila na obed Rrevzvišenoga Škofa dr. Rožmana' i Father Godino. Tam so bili tudi Erjavčevi iz Canade i družina mladbga . Vuka. 'Pre-vzvišeni so dve vuri ■ preživeli med prijamirfi prekmurskimi Slovenci si ogigdali tudi .Vukovo farmo. Ra k pa grozdje ešče, ne bilo zrelo i tudi drugo sadje ne. Trbelo- de- ešče ed-hok priti. —' Mr- Vuk je predelo svojo farmo, zvona na strehi, pa nega več." Deca p O- preveč hodila zvonit. .Mladi Vuk je kupo traktor i tak je pričakovati, ka de farma opet prvovrstno ..obdelana. — Den prle je bio tam na obiski Mr, John Hodnik s famibjov. vzemete naznanje. Bilo je po-ročano, da bo vse pri bari, pa se bojimo, da bo prevroče.) Niko-mi se nej trbej boj ati, da bi bil žeden ali lačen. Ob dvema popoldne bo večernica v kapeli. Pri torn palik skupne pesmi in blagoslavlanje avtomobilov, pobožni] knjig, rožnij vencov, svetinic in sploh vsej stvari, ki so za blagosloviti. Če št o šče opraviti sv. spoved, tudi to lehko opravi med tem časom. Po večernici bo “zabava.” Komi bo sreča mila, bo dobo lepo malo radio, najboljši Club Aluminum kuhinjsko posodo ali pa najfinejšo G. E. Steam Iron. Nato medsebojni pogovori in narodne peshii. Tak dragi bralec, zdaj Ti je jasno, da bo to pravo romanje. Če se nam pridružiš Ti zagotav-lamo, da boš odnesel dosta lepih spominov od nas, in Ti bo marsikatera urica veselejša v življenji, kda boš od toga pre-jnišlaval. Pri pesmaj Ti bodo misli zahajale v preteklosti, v mladost, in što zna, če se med temi ne staviš tudi na Sladkoj Gori, pri Mariji Bistričkoj ali na Brezjaj, kama si telko krat peški romal. Vse to bo obudi-dilo v Tebi lene spomine iz mladostnih dni. Tudi predge so v Lemonti genlive. Naj ešče povemo, da tudi v slučaju slaboga vremena “Romanje” ne bo prestavleno. Spored bo ravno tisti, samo namesto voni bo v dvorani Romarskega doma. Tak na svidenje prihodnjo. Nedeljo v Lemonti pri Mariji Pomagaj! Prisrčno Vas Vabi, Odbor. njavno hrano 1 pojej na den man]e CHICAGO VABILO. Društvo sv Anne štev. 170, KSKJednote prisrčno vabi vse Slovence in prijatelje na “Ro- 22 funtov zelenjave. Poleg toga jemi dajo tudi nekše vitami-Zdaj je v 23. leti. Ta leta ne. ka, če je človek star prek 70. Letos je bio jako betežen. Doktor! so že mislili, ka je prišlo zadnje. 120.000 ljudstva ga je v bolezni obiskalo. Med zadnjimi sva bila midva z Edijom iz Clevelanda. Drugo zajtro smo se odpravili Edi pa Mrs. žižekova vnukica Džery, Edijova vrstnica, v Lincoln Park k Bušmani. To je jako blizu Žižkovih, 2-3 bloke. Edon čas sta mene držala vsak-ši za edno roko, v parki sta se pa n jeva za roko prijala kak Slomškova Blažek in Nežica. Lincoln Park je pravi raj za male. Telko ftic, telko razno-vrstnij živali,1 znanij in neznani j i vse to med drevjom v lepo j sencu Najprle kakpa k Bušmani. Pa gospod Bušman so ešče ne sprejemali gostov, ka smo morali prle cb'uge prebivalce Lincoln Parka poglednoti, šteri ‘Prekmurski Den” v Lemor.t, HL, dneva 30. julija. Vableni ste vsi od blizu in od daleč in vsi bote dobro do j šli. Bus bo šo od cerkve sv. Štefana ob devetij zajtra. Prosimo, da ki namenite iti z busom, da si to zravna rezervirate pri Mrs. Catherine Layner, na 2213 West 21st Place, ali pa pokličite na YArds 7-6925. Tisti pa ki bote šli svojimi moiorami ali z navadnimi busumi, pazite na “Sign”, ST. MARY SEMINARY. Tu morete gori iti. Lansko leto je več našij ludi mimo odišlo. Zbiranje se začne že ob lotih zajtra pri križi. Križ-bo ponovno blagoslovleni. Od tu na-prej bomo šli s procesijov k Votlini ali k Groti gde bo sv. meša. Pri vsem tom bomo skupno spe-vali stare Marijine pesmi. Pred-ga bo v Slovenskem in kratka v Angleškem jeziki. Po sv. meši bomo servirali topel obed “GULASH” v dvorani Romarskoga doma. (Pri tom je Porciunkulske pobožnosti Lemont. — V torek 1. avgusta ob 8. uri zvečer: pridiga, litanije z blagoslovom in spovedovanje. 2. avgusta: zgodaj zjutraj več sv. maš. Zadnja romarska sv. maša s pridigo ob 9. uri. Porciunkulski odpustki se lahko dobe v cerkvi Marije Pomagaj od torka 1. avgusta opoldne pa do 2. avgusta do polnoči. Romarji, ki bi hoteli v Lemon-tu prenočiti, naj se preje prijavijo. Romarsko vodstvo ftulturna onika Slovenske melodije Te dni smo dobili na ogled “SLOVENSKE MELODIJE”, pesmi za solo, dvospev in me- zvečer. Vožnja stane tja in nazaj $17.00. Na svidenje! Mary Marinko, 67131/2 Bonna Ave. Kmetovalec poroča Lynden, Wash. — G. urednik, pošiljam Vam celotno naročnina za Vaš lisr Oprostite, da sem se malo zakasnil. Imam dela čez glavo. Julij gre že h koncu, pa še vedno nismo vse mrve posušili. Delavcev že tako skoraj ni bilo mogoče dobiti, kako šele zdaj, ko jih vsi tako nujno rabimo, saj smo s košnjo vsi na-nekrat začeli. Pri vsem tem pa še dež precej nagaja. Lansko leto je bilo dosti boljše, ker smo imeli tu precej beguncev,, samih pridnih fantov, ki so zgrabili za delo, da je bilo veselje. Q^tali bi bili radi tudi pozimi tu, toda mi na žalost po zimi nimamo dovolj dela za nje, tako so morali dalje za zaslužkom. Nekateri so imeli družine s seboj, večina pa ne. V srce so se nam smilili ,ko so pripovedovali, kaj morajo vse njihove družine doma pretrpeti. V splošnem so bili s tukajšnjimi razmerimi kar zadovoljni. Posebno radi so brali “Ameriško Domovino” in pripovedovali, da je to edini slovenski list, ki pove resnico o domovini in njenem trpljenju. Meni je pa prav posebno všeč Mickina kolona. Micka, piši jo dvakrat na teden, če hočeš , napraviti veselje moji materi in meni, ki jo z zanimanjem in užitkom bereva. Prisrčno pozdravljeni, Frank Škerjanec. ranej stanejo. Nazadnje smo mala sprememoa. Prosimo, da reševal skupno z raznimi domobranci; gospod doktor bo pa še lahko navedel imena več raznih domobrancev, ki so so-delovali pri reševanju ameriških padalcev in seveda tudi imena rešenih. Res sem radoveden, kakšne dokaze za to še želi Enakopravnost?! Imamo za vse naše trditve dokazov toliko, da jih ne bomo mogli nikdar vseh napisati! Romanje v Lemont Cleveland, O, — Kot je poročala predsednica, Mrs. Kati Roberts se članice in prijateljice Oltarnega društva slovenskih fara pripravljamo na skupno romanje na ameriške Brezje v Lemont. Vlak bo odpeljal Terminal postaje v petek dne 11. avgusta ob 11 uri zvečer in nas ponedeljek zjutraj pripeljal domov, živimo v res hudih časih, hudih posebno za vas matere, zato se zatecimo k Materi Mariji in ji potožimo naše gorje. Prosimo jo, naj reši svet pogube. Kdo nas bi mogel bolje razumeti kot ona, ki je toliko trpela zaradi Sina, katerega svet ni hotel sprejeti in ga še danes preganja. Prosimo jo za varstvo našim sinovom, ki so spet klicani pod orožje. ‘Kdo more zaustaviti morijo in nam sprositi mir? Samo Mati Usmiljenja! Zato hitimo k njej z rožnim vencem v rokah in z molitvijo na ustnicah. Naj Marija stre glavo komunistični kači in zastava križa naj zaplapola po vsem svetu. Od severa do juga, od vzhoda do zahoda naj zaveje klic: “Bodi hvala Božjemu Srcu, ki iiaS je rešilo. Od zdaj in na veke vekov.” Drage članice in prijateljice Marijine, ne odlašajte, priglasite se takoj, da bomo vedele urediti glede prostora na vlaku. Žene in dekleta iz fare sv. Vida, ki sc romanja žele udeležiti, naj se priglase pri meni osebno ali po telefonu in sicer po šesti uri S Tržaškega, Goriške in Koroške poročajo sani zbor. Uredil jih je Ivan Zorman, izdala pa Slovenska ženska zveza v Ameriki. Pesmi so natisnjene v faksimile ali ročni pisavi pesnika in skladatelja Zormana, kakor jih je pisal in objavljal v mesečniku “Zarja.” Ureditev in izbira pesmi je zelo posrečena, publikacija sama je lična in v obliki ter meri običajne revije. Vsebina je sledeča: Solospevi Gor čez jezero; Pod oknom! Zagorski zvonovi; Vsi so prihajali. Dvospevi Lepo je res na svetu; Vse mine; Gorenjska zdravica; Odkar odšel sem; škrjanček poje, žvrgoli; Regiment po cesti gre; Moj spominek; Dolenjska zdravica; Kje prijazne ste višave? ; Jaz bi rad cigajnar biv. Ženski zbor Sem slovenska deklica; Se davno mrači; Tam na vrtni gredi; Moj fantič; Deklica mila; Adijo'pa zdrava ostani; Pas-tirc pa pase ovce tri; Pa sem v šiško vas hodil; Čez tri gore: Dekle, to mi povej; Zdaj vem. Mešani zbor Po jezeru; Kako ozke so stezice; Glej zvezdice božje; Rajske- strune; Pastirci iz spanja; Danica svetila; Že slavčki žvr-golijo; Oj večer je že. * * * Naročila za te muzikalije sprejema za Cleveland: Ella Starin, 17814 Dillewood Rd., Cleveland 19, Ohio. Za vse ostale kraje in države pa: Josephine Železnikar, 2045 W. 23rd Street, Chicago 8, Illinois. Cnea je 1 dolar, in 10 centov za poštnino. * * * Slovenska ženska zveza in glasbenik Ivan Zorman res zaslužita polno priznanje za ta krasen prispevek slovenski kulturi v Ameriki, to posebno sedaj, ko se je njeno sonce že vidno nagnilo v zaton. Zato beležimo ta kulturni dogodek z radostnim občutjem in toplino v srcu, zakaj vprav te “Slovenske melodije” napi svedo-čljo, da so med nami še požrtvovalni in sposobni ljudje, —-vredni nosilci slovenske tradicije in zvesti čuvarji slovenske dediščine, v kateri zavzema slovenska pesem eno prvih, če ne prvo mesto. “SLOVENSKE MELODIJE” prav toplo priporočamo vsem ljubiteljem slovenske pesmi. A. š. TITOVCI V ZADREGI Trst. — Vodilni predstavnik Titovega režima v Trstu je izjavil na vprašanje, kaj bo naredil, če bo» Jugoslavija napadena: “Na Zapad ne morem, na Vzhod ne smem. V tem položaju so tudi drugi jugoslovanski komunisti s Titom na čelu. Ob napadu jo bom pobral iz Trsta na Reko in od tam po morju ali po suhem preko Dalmacija v Bosno. V bosanskih, črnogorskih in zapadno-srbskih gorah gradi Titov režim tajno ogromna podzemska skladišča in sklonišča ter elektrarne. Tu se shranjuje orožje, municija, hrana in oprema. Sem se misli Tito umakniti s partijskim vodstvom in režimskim aparatom in vojsko. Tu se bo skušal branili in za vsako ceno obdržati stik s svetom preko morja in Grčije.” Drugi Titov funkcionar v Kopru (Capodistria, cona B Trsta) pa je izjavil: “Jugoslovanski režim je zelo v skrbeh radi sedanjega položa- praviti. Palica pa je bila preja. Že sedaj, ko je mir, se drži I dolga ter mu jt segala čez gla-samo z najhujš ) silo na oblasti, vo. Sužabnik mu je svetoval, Nad Titovino je krožil zrakoplov in sipal na zemljo drobne zavitke v srebrnem in zlatem papirju. Ljudje so jih pobirali in kričali živio, da je odmevalo v višino. — “Kje pa smo prav za prav?” je zanimalo pilota. — “Nad Titovino,” mu je pojasnil spremljevalec. “Tam, kjer vpijejo živio na povelje.” ’ * * * Tito se je sprehajal po svojem drevoredu z maršalsko palico. Menda se je vežbal za parado, na katero se je hotel dobro pri- če pride do vojne, bodo udarile na dan vse protititovske sile: demokratske in kominformske in splošna zmeda bo pomedla z nami. Zato pa je interes Titovega režima, da do vojne ne pride. Za ohranitev miru je pripravljen Tito marsikaj žrtvovati, ker ve, da bo vojna z njim pomedla.” naj si jo da primerno okrajšati. -— “Škoda lepe kovine,’ ’je odklonil Tito. “In zgoraj je tako lepo umetno zaokrožena.”’ — “Pa naj vam jo odrežejo spodaj,” je modroval služabnik. — “Budalo!” je zarežal Tito. “Ali ne vidiš, da mi je palica predolga zgoraj, ne pa na spodnjem koncu. t “SLOVENIJA” IZHAJA DVAKRAT NA MESEC KOT PRILOGA AMERIŠKE DOMOVINE Številka 15 Leto 1950 DOPISI ZA “SLOVENIJO” NAJ SE POŠILJAJO NA NASLOV: Prof. Vinko Lipovec 447 East 156 St. Cleveland 10, Ohio, USA. Usodnim dogodkom naproti “Policijska akcija” ZN na Koreji se je spremenila v pravo krvavo vojno. Amerika je skraja upala, da bo lahko z malimi silami vzpostavia red in mir na Daljnem Vzhodu. Potek vojne je pa pokazal, da bo treba pripraviti veliko količino vojnih potrebščin in poslati na Korejo močno vojsko, da ne bo stvar demokracij doživela poraza. V tem spoznanju je predsednik H. Truman sklical skupno sejo kongresa in senata ter predložil obširen načrt. Zavedajoč se nevarnosti hoče vlada naglo okrepiti oborožene sile in preskrbeti dovoljne količine vojne opreme in vseh ostalih vojnih potrebščin. ZDA izvajajo delno mobilizacijo oboroženih sil in vojne industrije. Kolesje se je začelo vrteti ali bo steklo v polnem obsegu in kdaj, vejo danes verjetno samo v Kremlju, tako vsaj trdi časopisje na osnovi izjav vladnih in vojaških predstavnikov. _____ - Toda ne samo Združene države in njeni prijatelji so sredi priprav za možni splošni spopad, vedno glasnejše so vesti, da so Sovjeti začeli izvajati mobilizacijo industrije ter tako dovršujejo priprave, vojske jim trenutno ni treba klicati pod orožje, ko skoro 200 divizij čaka v polni pripravljenosti le še na povelje za pohod. Velika Britanija in prav posebno Indija sta poskušali posredovati in vsaj začasno rešiti mir. Vršili so se razgovori v Moskvi in Delhiju, poslanice so romale iz Delhija v Moskvo in Washington. Uspeha ni bilo nobenega. Stalin trdovratno zahteva najprej sedež za komunistično Kitajsko v Varnostnem svetu ZN, preden se sploh spusti v kake pregovore. Amerika pa ta pogoj odklanja, češ da nima s korejsko vojno nobene neposredne zveze. Popuščanje bi po mnenju Amerikancev le opogumilo Sovjete k novim nasilnim dejanjem. Angleži so uvideli, da ni izgledov za uspeh in so na-daljne napore opustili, Indija pa poskuša še vedno najti kak izhod. Ameriško javno mnenje polagoma spoznava vso težo položaja, upa sicer še na možnost mirne rešitve, toda to upanje je vsak dan šibkejše. Nevarnost vojne je v veliki meri omilila spor med demokrati in republikanci, obe stranki sto-’ jita trdno za vlado vsaj, kar zadeva čvrsto politiko napram Sovjetski nevarnosti. Vlada ZDA poskuša pospešiti priprave tudi med ostalimi članicami atlantskega pakta in pritiska na London in Pariz; da bi dovolila oborožitev Zahodne Nemčije. Na seji članic pakta ta teden, bo morala pasti tozadevna odločitev Washington je po dolgem omahovanju vzel vajeti odločne v roke. Vprašanje je le, ali ni že prekasno. Sovjeti imajo čas za odločitev vse dotlej, dokler se severni Korejčani na bojišču dobro drže. Šele tedaj, ko bc Amerikancem uspelo komunistični pohod ustaviti in preiti v napad, bo nastopil za Kremelj čas odločitve. Sicer pa že prihajajo poročila s Koreje, ki potrjujejo trditev, da je vodstvo vojaških operacij severno korejske vojske v rokah sovjetskih oficirjev, prihajajo celo poročila, ki trdijo, da se bore na komunistični strani nekatere vojaške enote, ki sc branile leta 1943 Stalingrad pred Nemci. Sovjetske podmornice oprezujejo ne samo ob obali Kitajske, Formoze, Koreje in Japonske, ampak prav tako ob Panamskem kanalu in ob atlantski obali Kanade. Sovjeti verjetno na splošen spopad še niso dobro pripravljeni, toda potek vojne na Koreji je dokazal, da pa da-leko bolj kot Amerika. To dejstvo utegne zapeljati Kremelj, da bo dal znamenje za vsesplošen spopad. Odločitve, ki jih bo prinesla bližnja bodočnost, so važne za ves svet, zato se tudi ves svet na nje pripravlja. Slovenski narod v domovini se važnosti trenutka zave da ter z zaupanjem in vero gleda na Zahod, prav posebej še na nas, ki smo se rešili v svobodo, da pričamo o njegovem trpljenju in se borimo za izpolnitev njegovih želja in zahtev Smatram, da nam današnji čas ne dopušča več, da se izgubljamo v malenkostnih prepirih in debatah, ampak resno kliče k slogi, da bomo s skupnimi napori dosegli skupni cilj — osvoboditev domovine. Kot so se združili Amerikanci in stoje čvrsto za svoje vlado v borbi za svobodo in pravico, tako se združimo tudi mi okoli narodnega predstavništva in poskušajmo s konkretnimi predlogi pospešiti in olajšati njegovo delo. V. L -----------------------------o----------- 5-letnica slov. radijske postaje v Trstu V času, ko sta radio in film Postala močna kulturna činite-bla, je seve velike važnosti vprašanje, kdo upravlja tako Velevažne kulturne ustanove. Medtem ko se je na Koroškem komaj za pol ure dnevno posrečilo uvesti slovenske radijske oddaje, so tržaški Slovenci na tem polju mnogo bolj uspeli. Oni imajo v Trstu svojo radijsko postajo s celodnevnim programom. Vrstijo se predavanja iz raznih strok vede in znanstva gospodarstva in kulture. Tosebno mesto zavzema v programu, kar je za Slovence pač značilno, glasba in petje. V tem širokem sporedu je seve zadosti prostora za širokogrudnost na vseh poljih. Tako pridejo seve do izraza znanstvene in kulturne posebnosti tudi vseh drugih narodov. Raven oddaj presega navadno stopnjo takoz vanih krajevnih postaj in na splošno svetu kaže visoko sposobnost in kulturnost malega slovenskega naroda. Želimo slovenskemu radio Trst polnega razmaha in napredka, da bi še nadalje vršil kulturno povezavo Slovencev preko vseh meja! V debati za in proti samostojni Sloveniji igra veliko vlogo tudi vprašanje, ali bi bila taka Slovenija gospodarsko pasivna ali ne, ali bi bila taka Slovenija gospdarsko samostojna ali ne. Da se omeji debata o tem vprašanju na stvarne razloge, si je treba ogledati pojma o' gospodarski aktivnosti in pasivnosti in o gospodarski samostojnosti. Narodno gospodarstvo posamezne države je gospodarsko aktivno takrat, kadar so njegovi dohodki večji od njegovih stroškov ali jih pa vsaj krijejo. V tem pogledu ni razlike med zasebnim in narodnim gospodarstvom. Odločilni pri presoji aktivnosti ali pasivnosti narodnega gospe, darstva so torej njegovi dohodki in stroški, ali bolj a povedano: odnos med njimi. Dohodki in stroški pa niso neki od narodove volje neodvisni činitelji, narod jih lahko ureja, kot misli, da je prav. Ako so dohodki večji od stroškov, nared lahko porabi ta presežek, da dvigne svoj živi jenski standard, lahko ga dene na stran za slabe čase, lahko ga porabi za modernizacijo svoje proizvodnje, lahko ga investira v tujini itd. Ako so pa stroški večji od dohodkov, potem lahko krije primanjkljaj s posojili, ako misli, da je primanjkljaj samo začasen. Lahko ga nekaj časa krije z zadolževanjem, v skrajnem slučaju, posebno, ako nima močne ih pametne vlade, pa tudi z inflacijo, ki se navadno konča z razvrednotenjem denarja. Včasih si narod pomaga iz take zadrege tudi na ta način, da porabi del svojega premoženja v kritje primanjkljaja. Ako pa vse to ne zadostuje, potem ne preostane ničesar drugega, kot da zniža svoje stroške in jih prilagodi dohodkom ali z drugimi besedami, da zniža, bodisi prostovoljno bodisi s prisilnimi sredstvi na primer z racijonira-njem večjega ali manjšega dela potrošnje, svoj življenski standard. Vs4 to so znane stvari in smo jih doživeli v najrazličnej- Bodimo stvarni! ših varij antah že dvakrat v tem stoletju. N1- torej važne vprašanje, ali bi bila samostojna Slovenija gospodarsko aktivna ali pasivna. Važno je le vprašanje, ali bi samostojna Slovenija lahko ohranila najmanj tako visok živ-1 j enaki standard, kot ga je imela dosedaj v mirnih časih. To pa je zelo kočljivo vprašanje in ne vemo, kdo bi mogel dati nanj točen in zanesljiv odgovor. Recimo da bi bih pri navedenem živi jenskem standardu stroški nekako stabilni: kako bi bilo pa rr dohodki, ali bi bili tudi ti stabimi? Čisto gotovo je, da bi se gotove vrste dohodkov zelo spremenile. Dosedaj smo n. pr. imeh precej velike in stalne dohodke iz svobodnega trgovanja s Hrvaško in Srbijo, kjer nismo poznali nobene carinske ali druge ovire v prometu s delovno silo, blagom in kapitalom. V tem prometu je bil zelo velik in važen vir dohodkov za našo industrijo, obrt m trgovino. Ti dohodki bi v slučaju samostojne Slovenije po večini odpadli, ker bi bila gospodarska področja Hrvaške in Srbije za nas gospodarska tujina in bi mi morali tam prodajati in kupovati po svetovnih cenah, dočim smo dosedaj uživali tam pri svojih kupčijah jugoslovanska carinsko zaščito. Kje b'- dobili nadomestek za ta izgubljena tržišča, ne vemo. Vemo pa, da bi povsod na meji samostojne Slovenije zadeli na svetovne cene, ki bi bile zelo pogosto nižje od na- poslitev v precejšnji meri odpadla, iskati bi morali nadomestek po 'širnem svetu. Težko pa je misliti, da bi bila zaposlitev po širnem svetu — vsaj v začetku — tako lahka in dobra kot je bila na Hrvaškem in v Srbiji, saj bi bili naši izseljenci povsod tujci. Iz vsega tega sledi, da bi se samostojna Slovenija morala boriti vsaj v začetku z velikimi gospodarskimi težavami, ki bi se končno zgostile v začasno znižanje živi jenskega standarda in močno izseljevanje v tujino. To bi bila ena izmed žrtev za samostojno Slovenijo, četudi morda samo prehodnega značaja. Debatirati o gospodarski aktivnost1 ali pasivnosti samostojne Slovenije pa ni vredno: končno bi samostojna Slovenija morala po prirodi gospodarstva postati aktivna, če ne drugače, pa z znižan iem življenskega standarda. Noben človek in nobena človeška organizacija ne more živeti večno od izgub in primanjkljajev. Kaj pa z gospodarsko samostojnostjo samostojne Slovenije? Gospodarska samostojnost posamezne države se izraža predvsem v lastnem denarju in lastm! carinski meji, v lastni gospodarski zakonodaji in lastni organizaciji domačega gospodarstva. Da imaš svoj denar, je lepa stvar, toda ni zmeraj tako lahko dati mu stalno vrednost. nja So pa po navadi tem večje, čim manjše je področje narodne valute. Ravno zdravljenje slabih valut je najboljši dokaz, kako malo gospodarske “neodvisnosti” posameznih držav je dandanes še na svetu. Tudi lastno carinsko ozemlje je lepa stvar, pa veliko manj vredna, kot si človek misli. Lastno carinsko ozemlje res varuje narodno proizvodnjo, po navadi v breme lastne potrošnje, ima pa vrednost samo za tisto proizvodnjo, ki je prilagodena na domačo proizvodnjo, ali pa manjša od domače potrošnje. Kaj pa takrai, kadar narodna proizvodnja presega domači konsum, kot je n. pr. slučaj pri slovenski industriji? Kam naj gre presežek, ko se ga vendar vsaka tuja država brani? To vprašanje je kočljivo posebno za male države, kjer je konsum v tisočerih predmetih tako majhen, da m vredno ustanavljati zanj posebne tovarne. Ako jih pa narediš, imaš pa s prvim dnem nadprodakcijo. Tako stojijo male države dnevno pred problemom, ali naj ustanavljajo za pokritje malega domačega konsuma na stotine malih podjetij z visokina proizvajalnimi stroški ali pa naj uvažajo te predmete. Ako tu ne zadeneš prave meje in prave smeri, ti tudi najboljša gospodarska zakonodaja ne pomaga ničesar. In končno lastna organizaci- ših domačih proizvajalnih cen, kajti naša domača proizvodnja še daleč ni tako izracijonalizira-na, da bi se zmeraj mogla meriti s tujo produkcijo. Dalje: pre- Celo velike države imajo večne [ ja narodnega gospodarstva. O sitnosti in težave s tem, kaj šele j tej se po navadi največ fantazi-male. Ni države na svetu, ki j ra, pri tem pa skoraj zmeraj po- ne bi bila prisiljena v tem stoletju, da ne razvrednoti svojega denarja. Vsako menjanje vrednosti denarja pa bridko zadene prav vsakega posameznika, uni-sežek naše delovne sile je na- j čuje narodni kapital, spravi iz ! nje kjer le mogoče zasebni ini-šel večinoma dobro zaposlitev po | ravnotežja proizvodnjo in po-J cijativi in posega v gospodar- zabija na osnovni problem: ali naj država spravi vse pod svojo kontrolo in “secijalizira” v eni ali drugi obliki ali pa naj prepušča gospodarsko udejstvova- Srbhi in na Hrvaškem. V slučaju ! trošnjo. Te in take težave in samostojne Slovenije bi ta za- ■ bridke posledice razvednote- stve le takrat, kadar to zahtevajo res važni narodni interesi. Ker je Slovenski narod najbrže že do grla sit komunističnega eksperimenta, je verjetno, da bo bolj za čim večje udejstvovanje zasebne podjetnosti. To seveda ne bo šlo v račun raznim načrt-nikem. Vnele bi se strastne debate ki bi od njih gospodarstvo imelo več škode kot koristi. Fantaziral bi pa, kdor bi mislil, da bi bila z lastnim denarjem, z lastno carinsko mejo, z lastno gospodarsko zakonodajo, z lastno organizacijo narodnega gospodarstva že zasigurana gospodarska samostojnost Slovenije. Gospodarske neodvisnosti in samostojnosti ni več na svetu. Ilmajo jo le še puščavniki in zamorska plemena v srednji Afriki. Ves ostali svet je že tako povezan med seboj, da se celo največje države morajo pri vodstvu svojega gospodarstva ozirati na promet s tujino. Še celo USA in Rusija morata zbirati po vsem svetu strateške materijale. Čim manjše so države, tem manj pomenijo v svetovnem gospodarstvu in tem bolj so odvisne od njega. Gospodarska bodočnost malih narodov je le v sklopu večjih in velikih gospodarskih področij. Tam so ravno toliko odvisni od ostalih narodov, kolikor so ti odvisni od njih. Od njihove spretnosti, sposobnosti in pridnosti je odvisno, kako se jim bo godilo v taki gospodarski skupnosti. Dokaz: v Avstriji smo se Slovenci večno kregali s centralno vlado, nismo bili nikoli v njej in zato na avstrijsko gospodarstvo nismo imeli nobenega vpliva; v Jugoslav.j > smo bili s centralno vlado včasih skregani, včasih pa prijatelji, redke pa so bile vlade, ki bi v njih ne bi bilo nobenega Slovenca, zato smo imeh na jugoslovansko gospodarstvo primeroma dosti vpliva in posledica se je videla na našem narodnem blagostanju. Ako bi ga kdo hotel primerjati n. pr. s sedanjim stanjem v Sloveniji, hj ga moral, ako je odkrit in objektiven, smatrati za mala nebesa A.J. TITO IŠČE IZHODA Po časopisnih vestih je Kom- variši zavedajo, da jim je ta pot informa ali bolje Kremelj se-1 že davno zaprta, toda Ameri-stavi! v Pragi jugoslovansko j kanci jim bodo morda le verje-eksilno vlado, ki naj nadomesti; li. Titovo, ko bo čas dozorel. Predsednik vlade je bivši Titov poslanik v Bukarešti Radonja Golubovič. Morda je bila prav sestava te vlade povod govoru, ki ga je imel pretekli teden Titov propagandni minister Milovan Dji-las, ki je v imenu KPJ ponujal Kremlju roke sprave ali boste prosil za oproščenje. Skušal se je držati dostojanstveno in zahteval medseoojno spoštovanje in neodvisnost. KPJ od Kremlja. Da Stalin teh pogojev ne bo sprejel, o tem so ti Tito in njegovi tovariši gotovo na jasnem. Stalin zahteva glave svojih nepokornih paš in satrapov. M. Djilasa govor je bil verjetno bolj namenjen ušesom Amerike, čeprav radi verjamemo, da jugoslovanski komunistični mogočneži žele od sprave s Stalinom in bi najmanjši migljaj radi vrnili v naročje poglavarja “zašlih” komunistov. Tito je v hudi stiski in si skuša na vsak način pridobiti ameriško pomoč. Djila-sov govor je bii namig Ameriki, češ re ne pomagate, nam ostane samo ena pot, pot v Canosso- srca se na Po poročilih iz Washingtona, je vlada ZDA trdno odločena Titu poslati takoj, kakor hitro bi ga Sovjeti ali njihovi sateliti napadli orožje in ostale vojne potrebščine. Vsa znamenja pa kažejo, da Amerika ni pripravljena dati vojaške pomoči v naprej, delno ker je mnenja, da je Titova vojska zadostno opremljena delno pa, ker se boji, da bi prav njena vojaška pomoč utegnila napad sprožiti. Jugoslovanski poslanik Vladimir Po- ali jugoslovanskim narodom, prav tako sodijo tudi jugoslovanski narodi doma. Zato ne bo mogla nobena demokratična vlada, ki bo kdaj sledila Titu, te dolgove priznati kot državne dolgove. Tito in njegova klika ne uporablja ta denar v korist jugoslovanskih narodov, ampak v svojo in svojih tovarišev. S tem denarjem podaljšuje Amerika Titu življenje, jugoslovanskim narodom pa trpljenje. Po vesteh iz domovine, Trsta in Gradca pričakujejo doma prevrat sredi avgusta. Sovjeti in sateliti imajo zbrane na mejah močne vojaške enote. Jedro vseh protititovskih oboroženih sil tvorijo tri sovjetske oklopne povič pritiska na ameriško via-1 divizhe, ki se nahajajo na Mad-do in International Banko, da bi1 žarskem. dali Jugoslavia novo posojilo,) Če imajo vse te priprave in toda doslej še brez uspeha. I vojaški premil:4, resni cilj streti Vsekakor je pa zunanje mi- Titov odpor s silo, je težko re- nisterstvo v smislu svoje dosedanje politike napram Titu, — dati jugoslovanskemu diktatorju toliko pomoči, kolikor je ta najnujnejše rabi, cja se obdrži na površini, — sklenilo, da bo v slučaju, če bi se Titova pogajanja z International Bank ne mogla naglo uspešno zaključiti, preskrbelo drug0 posojiio preko Export-Import Banke. Ta je doslej Titu ze posodila 40 milijonov dolarjev. Mi smatramo, da so ta posoji- Kremelj, sicer se Djilas in to- la dana Titu in ne Jugoslaviji či. Strinjamo se pa z besedami, s katerimi zaključujejo komin-formske radio postaje svoje jugoslovanske oddaje: “Tito, Tito, šel boš kot Benito!” V.L. Drugi, na roko naslikani letaki, kažejo kokoš, ki se je obesila. Pod kokošjo je napis: Tito mi je ukazal, naj nesem jajca udarniško, vsaj 2 na dan. Ker tega ne znam, sem se obesila, da me ne pošljejo na prisilno, udarniško delo. Koroški Slovenci v borbi za slovenske šole Naš dopisnik iz Celovca, Av-stria, piše: Voditelji koroških Slovencev v Avstriji so podvzeli pri pokrajinski vladi za Koroško v Celovcu, pri zvezni vladi na Dunaju in pri vrhovnem poveljstvu ameriških okupacijskih sil v Avstriji korake, da se za slovensko narodno manjšino v Avstriji otvorita ena gospodarska šola in ena gimnazija z dvojezičnim (slovensko-nemškim) poukom. V vlogi poudarjajo Slovenci, da so pripravljeni dati za gospodarsko šolo na razpolago kmečko posestvo v Tinjah. Vlada bi morala prispevati samo 150,000 avstrijskih Scmllingov za vzdrževanje šole. Ker nimajo slovenskih šol na Koroškem, obiskujejo koroški Slovenci šole v Jugoslaviji. Tako obiskuje gospodarske šole v Jugoslaviji 60, gimnazije pa celo nad 100 Koroških Slovencev-dijakov. Ker je šolska vzgoja v Jugoslaviji čisto komunistična, je naravno, da bodo slovenski Korošci, absolventi teh šol, tudi komunisti, kar gotovo ni v interesu Avstrije. K temu vprašanju piše v u-vodniku tudi Naš tednik” — glasilo koroških Slovencev — od 17. maja 1950. List poudarja, da je na Koroškem 10 gim- nazij in 10 kmetijskih šol z nemškim učnim jezikom in da troši deželna vlada na Koroškem samo za kmetijske šole letno 2 milijona Schillingov, za slovensko šolstvo pa nima denarja. ------o------ Iz domovine Monsignor dr. Toroš Miha imenovan za administratorja goriške nadškoiije v Jugoslaviji. — Za apostolskega administratorja onega dela goriške nad-škof4je, ki je pod Jugoslavijo, je bil po daljših pogajanjih med Vatikanom in jugoslovansko vlado postavljen Msgr. dr. Toroš Mihael. Od leta 1947, ko sta bila izgnana Msgr. dr. Ukmar in Msgr. dr. Močnik, pa do sedaj je opravljal Dr. Toroš posle administratorja tržaške in pore-ško puljske škefije. Sedaj pa je bil teh poslov razrešen in je samo še upravitelj goriške nadškofije. Dr. Toroš velja za komunistom precej naklonjenega. Njegov sedež se nahaja v frančiškanskem samostanu v Kostanjevici pri Gorici, kjer so mu komunisti za stanovanje in uradovanje odstopili 8 sob, ki so jih na novo preuredili. KOMINFORMA 0 TITU V propagandi proti Titu pred-,zahtevali od njega ameriški ka-njačita radijski postaji v Mos- pitalisti, ki zahtevajo, da izro-kvi in Budimpešti. či Tito rudnike, tovarne, želez- Radijska postaja v Moskvi nice in druga podjetja v privat-objavlja stalno na prvem me- ne roke, da jih bo lahko spet iz-Etu rezultate nabiranja podpi- koriščal tuji kapital, 3) ker je so za Stockholmsko deklaraci- bilo zopet potrebno prevarati jo za mir. Poroča o masovnih ljudstvo. . . . Tto se poslužuje mitingih širom Sovjetske zveze kot pravi fašist Mussolinijevih in navaja, da je do 5. jul. podpi- korporacij, da bi izročil podjet-salo samo v Sovjetski zvezi 56 Ja v r°ke svojih kreatur. Ta za-milijonov ljudi izjavo za mir. kon zasluži samo eno oceano: ka-Trdi da je tudi za Zapadu posta- mu^aža fašizma, fordovstvo polo gibanje za mir vsenarodni po- barvano s trockizmom. . . Tito- kret. Komunistične stranke na vo teoretično besedovanje ni Zapadu so protestirale proti nič drugega kot mlatenje praz-Schumanovemu planu, ki je ne slame. Ni čuda, da tako go-plan “agresije in imperializma.” ivore topoglavci in izdajalci. Ti Neko francosko dekle se je vr- fovo mlatenje pozdravlja z naglo na tračnice pred vlak, ki je slado imperialistično - kapitali-bil natovorjen z orožjem, da bi čni tisk. s svojim življenjem preprečila Dr. Jože Vilfan transport. Dekle so zaprli. Prenosi radia Moskve dne 5. O vojni v Koreji pravi, da so in 6. 7. so bili posvečeni napa-jo začeli južni Korejci, ker so dom na namestnika zunanjega hoteli uvesti v celi Koreji nede- ministra in bivšega stalnega mokratični režim. , delegata Jugoslavije pri UNO Tita in njegov režim napada dr. Jožeta Vilfana, kot zakletega sovražnika de- Prenosi slikajo Vilfana kot iavskega razreda. Titova upra- buržuja, ki je začel med vojno va je fašistična, Jugoslavija je svojo karijero kot tolmač pri postala kolonija imperialistov. Gestapu v Srbiji. Nato je po-Tito je prodal ameriškim impe- toval po Jugoslavija kot usluž-rialistom jugoslovanske rudni- benec nemškega Todta, a je na-ke, zato delavci bežijo od dela. biral podatke o partizanih, špi-Jugoslavijo je spremenil v voj-pniral za Nemci in ovajal komuno bazo anglo - ameriških im- niste Gestapu. Ko je prišel na perialistov. Jugoslovanska voj- Primorsko, je začel delati za ska šteje 1 milijon, vežbajo jo Amerikance. Po vojni postane angleški in nemški inštruktor- stalni delegat Jugoslavije pri ji, iz Nemčije, Avstrije in Grči- UNO, kjer izvršuje naloge, ki je se vozi v Jugoslavijo vojni mu jih dajejo Amerikanci in materijah blati Sovjetsko zvezo. Danes V deželi vladata pomanjka- je namestnik zunanjega minis nje in glad, cene rastejo, Tito tra in vrši naprej svojo špion-in njegova klika pa bogatita, sko vlogo. ker služita imperialistom. Tito- Jože Vilfan je dokaz, da se vi izdajalci govorijo, da gradi- poslužuje Titova ban^a . najo-jo socializem. Toda če sam Tru- gabnejših agentov, ki jih je po-man hvali njihovo socializacijo, dedovala od Gestapa. potem vemo, koliko je ta vred- Apel na delavce na. Prenosi radija Moskva dne 22. Moskva zaključuje oddaje ali 6., 29. 6., in 1. 7. se obračajo na pa jih prekinja z vzklikom: jugoslovansko delavstvo. Pre- “Tito, Tito, preminul boš kot nosi citirajo članke nekega Vid-Benito!” marja in Vere Luič. Med dru- Do posameznih problemov gim je v teh prenosih tudi tole: zavzema radio Moskva sledeče “Jačina stalne borbe delavs-stališče: • ke klase proti Titovi kliki se po- Zbližanje med Grčijo in Ju- sebno vidi v rudarskih revirjih. goslavijo. Delavci beže trumoma od dela V prenosu dne 5. 7. za Jugo- Tito je sam priznal, da je leta slavijo citira radio Moskva ob-M 949 odšlo z dela samo v ru-širen članek sekretarja Grške darstvu 35,000 delavcev in da je komunistične stranke Zachari- tako izgubila država 2,300,000 adesa. V tem članku pravi Za- delavnih ur. Zato je Judež — chariades med drugim tudi sle- Tito prisiljen pomnoževati šte-deče: vilo policije in koncentracij- “V zadnjem času se ustanav- skih taborišč ter prisilno mobi-Ija os Belgrad - Atene. Nevar- Hzirati delovno silo. nost vojne na Balkanu postaja Z delavci čutijo tudi kmetje vedno večja. Ta os je samo- Leta 1949 so zmanjšali posejano razširjenje Atlantskega pakta, površino zemlje za 1,600,000 ha Naperjena je proti ljudskim de- Nad 10,000 je že vstopilo v demokracijam, posebno proti Al- galno, novo, pravo leninistično baniji, ki bi si jo radi razdelili KPJ. Ti širijo ilegalno litera-grški monarhofašisti, De Gas- turo, letake in kopljejo grob peri-jevi neofašisti in, Titovci. Titovi bandi.” Ameriki naj bi postale Grčija, Tako pripisuje Kominform-Albanija in Jugoslavija mostiš- ska propaganda vso borbo jugo-če za napad na Sovjetsko zvezo.lslovanskih narodov proti Titu Z organizacijo te osi se zaklju- kot delo zavednih, Moskvi zve-čuje izdaja, ki se je začela nadL-tik komunistov, čeprav ti niti Grško leta 1945, ko so začeli o Moskvi niti o komunizmu no-Amerikanci rabiti Titovo špion- če/o ničesar slišati. sko kliko za svoje cilje. Njihov Vatikan namen je bil podvreči Grčijo, Radio Moskva, dne 22. 6. v če ne bi šlo drugače, pa tako,, penosu za Jugoslavijo: da Tito zasede Solun in zadrg- “Silno morajo goreti Titu tla ne zanjko Grčiji okoli vratu. . . p0d nogami, ker prizadeva nje-Obe fašistični kliki se samo ne g0v ekonomski položaj tolike moreta sporazumeti na delitvi skrbi njegovim anglo - ameriš-Makedonije. Vsaka bi rada čim kim gospodarjem m celo Vati-več. Toda ta delitev je delitev kanu samemu. Kakor smo zve-koze in ne ubitega medveda. . - deli iz zanesljivega vira je bila Nevarnost je, da postane grški|v Vatikanu pod predsedstvom narod zopet topovsko meso zaj-papeža konferenca, kako poma-ameriške imperialiste. - Zato je gati Titu, čigar politika se nepotrebna stalna in energična| baja pred popolnim polomom borba proti Titovi faistični kli- Ta skrb, ki jo ima za Tita impe- Toda Tito je doživel polom. Ljudstvo se mu upira in noče na delo. Na prvomajsko delo se jih v Virovitici ni odzvalo 67%, v Bukovici pa jih je polovica ušla z dela. Delavstvo trpi pod strašnim terorjem. Tito žrtvuje vse za izvoz. Celo New Evening Post je moral zapisati: “Ni bilo bolj nesrečne dežele na svetu, kot je Jugoslavi- di rezerve 16 milijard dinarjev se bodo porabile za vojsko, policijo in špione. Jugoslavija je postala vojna baza za ameriške imperialiste in kraj, od koder vodijo svoje avanture. Tito gradi po ameriškem nalogu nove ceste, kjer mora delati ogromno število delavcev in še 50,000 vojakov. Blok Atene -Beograd diktirajo ameriški im- iperialisti. . . Avanturisti in špi-Radio Budimpešta [oni ne morejo predstavljati ju- Ta postaja je popolnoma pro-i goslovanskih narodov.” pagandistična. Dnevnih vesti prinaša le malo. Namesto tega prinaša daljše komentarje, v glavnem članke iz “Nove Borbe”, ki izhaja v Pragi. Jugoslavija—ameriška kolonija Radio Budimpešta, dne 22. 6. v prenosu za Jugoslavijo: “Namesto zveze s Sovjetsko Jugoslovanska armada orodje ameriških imperialistov Radio Budimpešta, 27. junija v prenosu za Jugoslavijo: “Jugoslovanska armada je v oblasti ameriških imperialistov, že med vojno je to postala. Takrat so podpirali imperialisti Tita in Mihajloviča. Mihajlovi-' zvezo je postala Jugoslavija ko-jča so podpirali radi kraljevih Ioni ja ameriškega imperializma j interesov, Tita pa zato, da ne in naslednika Hitlerja. Danes j bi prišli na obfast pravi komu-ko se vsi progresivni narodi bo-'nisti. rij o za mir v svetu, se Tito pri pravlja na vojno. Orožje prihaja z vseh strani v državo.” Jugoslavija ameriška vojna po nalogu anglo - ameriških im- Tito je že med vojno uprav- di. Ravno tako je tam mnogo1 ameriških, angleških in francoskih strokovnjakov. Vse to kaže, da je Titova armada popolnoma v rokah imperialistov.” Jugoslovanska armada orodje špionov Radio Praga 28. junija v prenosu za Jugoslavijo: “V Titovi vojski imajo glavno besedo sledeči izdajalci in špioni: Vjekoslav Križanič, bivši jugosl. polkovnik, je sodeloval s Paveličem in se boril proti hov. zvezi; Sulejman Filipovič, je bil v Paveličev! ustaški vojski polkovnik, danes je inštruktor jugoslovanske vojske; Džal, bivši Hitlerjev letalski oficir, sedaj je komandant ju-gosioanskega letalstva; Mihajlo Mitič Apastolski, generalni poročnik je postal že med vojno NOVICE IZ DOMOVINE Aktivni odpor proti komunističnemu režimu — V zaporih tajne policije OZNE v Solkanu pri Gorici se nahaja večja skupina mladih fantov iz Vipave. Ootoženi so, da so nameravali pognati v zrak sedež OZNE v Vipavi in pobiti nekaj članov tajne policije. Pri preiskavi jim je OZNA za-J stanovi. Tako prejema polkov-plemla 22 brzostrelk, 46 pištol, 2 nik tajne policije: 500 gr. bele-mitraljeza, večjo zalogo bomb ga kruha na dan in 3 — 5 kg. in dinamita. maščob, 8 — 35 5kg. mesa in 2 V zaporih dobivajo hrano le — 3 kg. sladkorja na mesec, enkrat na dan. Hrano sestavlja Priviligirani stanovi: partija, zelenjadna juha in kos koruz- policija in vojska prejemajo ži-nega kruha. Zasliševanje se vila v posebnih državnih trgo-opravlja samo ponoči. Pri za-1 vinah. kalorij in za one, ki ne delajo 900 kalorij na dan. Zaporniki proslulega nemškega koncentracijskega taborišča v Bergen — Belsenu so prejemali 950 kalorij hrane na dan. Omenjeni časopis objavlja tudi podatke o tem, koliko hrane prejemajo drugi, priviligirani sliševanju jih OZNA muči na ta Jugoslovanske delavstvo. _______ ----— ------- .-j—.način, da jim buta glavo ob zid Brošura ‘Kontrolirane cene,” ki agent Anglo-Amerikancev, na- toliko časa, dokler vsega ne je izšla v Beogradu, objavlja, da to pa nemški agent----Ko je In- priznajo. je v Jugoslaviji 1,300,000 delav- formbiro strgal s Titove bande Koncem junija sta prekorači- cev. Tu so všteti tudi civilni krinko, jih je pred vsem svetom la mejo pri Gorici 2 vojaka, pri- državni uslužbenci in aktivni razkril klotj najbolj, nevarne padnika KNOJA, po rodu Hrv- vojaki. Mesečni dohodek de- Ijal vse operacije tako, da je agente Anglo - Amerikancev, vata, v polni bojni opremi. Po- lavcu znaša 2400 Din. Dohod- ubijal komuniste. To je delal ki. Nov Titov zakon o upravljanju gospodarskih podjetij V svojem prenosu dne 9. 7. napada radio Moskva ta zakon in Titov govor, ki ga je imel 27. 6. v skupščini v Beogradu, ter pravi med drugim: Ta zakon je nov korak v ka-v italizem, ker uničuje vsako nacionalizacijo. Tito ge je moral izdati: 1) ker je s svojo petletko doživel polom, 2) ker so to rialistični svet z Vatikanom, jasno razodeva, kopru Tito služi.” Titov izvoz Radio Moskva, dne 25. 6. v prenosu za Jugoslavijo: “Tito v vsem ustreza anglo-ameriškim imperialistom, ki pripravljajo novo vojno. Ker potrebujejo surovin, jih jim Tito izvaža. Tito se je zavezal, da bo leta 1950 izvozil 67% več kot leta 1949. Zato vpijejo povsod: “Več delovne sile za izvoz!” — baza Radio Budimpešta, dne 23. junija v prenosu za Jugoslavijo: “Več kot 25% narodnih izdatkov gre za vojsko, to je 3 milijarde več kot prejšnje leto. Tu- perialistov in špionov. Na ta način je uničil najboljše proletarske brigade. Tako je Tito ubil vsakogar, ki ni delal tako, kot so želeli Anglo-Amerikan-ci. . . Danes je več kot 100 nemških aviatičarjev v Titovi arma- vojne hujskače in fašiste.” | vedala sta, da bi še več vojakov j ninski davek in zavarovanje pa ušlo, če se ne bi bali, da jih 22%. bodo Italijani izročili nazaj. Ti Ker je uradni kurz dolarja 50 Norveška je bila prva ev- vojaki so pripadniki elitne Ti- Din, znaša povprečna plača de-ropska dežela, ki je dovolila tove vojske KNOJ. lavca $48 na mesec. Dejanski ženskam volivno pravico in si- Koncem junija je pobegnil iz kurz dolarja pa znaša 400 Din. cer za lokalne volitve leta 1901 Jugoslavije pri Gorici zdravnik Tako znaša dejanski povprečni ......................... zaslužek jugoslovanskega delavca komaj 6 dolarjev na me- in za narodne volitve pa leta Dr. Paveliča, ki je imel svojo 1907. M. Š. KAJ NAM POVE EMIGRANTSKA STATISTIKA I prakso v Solkanu. Gostovanje slovenske opere v | sec< I Avstriji — V začetku meseca junija je gostovala v Celovcu in ] Graducu slovenska opera iz Ob priliki znane debate v A. meriški Domovini pod naslovom “Kako lajkam Ameriko” je napisala neka “stara” Amerikanka nekako sledeče besede:: “Kaj pa je domovina storila za nas° Kdo pa se je kdaj kaj brigal za nas, stare izseljence?” Ta očitek na slovenski narod me je bridko zadel! Ali res leži na slovenskem narodu kaka krivda, da se je za svoje nekdanje izseljence malo ali nič brigal, da ni hotel nič zanje storiti? K flor kaj takega trdi, pač ne pozna ali ne upošteva političnih in socialnih razmer, v katerih je živel naš narod. Kdaj pa je mogel slovenski narod samostojno odločati o svoji usodi? Tisoč let smo bili nemški sužnosti, oziroma popolnoma odvisni od Nemcev! Ti nam niso pustili ne politične-ne ne kulturne in ne gospodarske samostojnosti! Ovirali so naš kulturni in gospodarski razvoj na vsej črti! Večkrat čujem med starimi izseljenci hvaliti bivšo Avstrijo, kjer da je bilo vse bolje kot pod Jugoslavijo. O tej zadevi se more razgovarjati, ko bi se sila nekdanja Avstroogrska reorganizirala po zgledu Švice v zvezo samostojnih narodov. Toda vse načrte za reorganizacijo države so preprečili Nemci in Madžari. Avstroogrska bi bila lahko prva država v Evropi, pa je zastal vsak napredek radi vednih narodnostnih bojev, ker Nemci in Madžari niso hoteli dati naravnih pravic drugim narodom. Srbija n. pr. je bila gospodarsko šibka država, pa se je iz stare Srbije sorazmerno malo ljudi izseljevalo, ker so doma dobili zaslužek in kruh. Avstroogrska pa je bila gospodarsko tako zanemarjena drža-žava, da so morali milijoni odhajati v Združene države za delom. dasi je bilo doma polno dela. Sloveniji ni bilo do 1. 1918 cest, ne kake industrije, na kmetih sploh ni bilo prilike za tak zaslužek Slovenci smo bili razdeljeni na več dežel in le na Kranjskem smo imeli večino. jPa še v tej deželi je do leta 1906. vladala liberalno- nemško- slovenska koalicija, ki ni imela dovolj smisla za narodni napredek. “Naprednjaki” so bili v kulturnem, gospodarskem in socialnem oziru naj večji na- Znan je v Nemčiji kot velik Umrl je mož rT - m- ... i 14 junija v zgodnjih jutra- LLjubljane z dvema .zv.rmma njill urah umrl y botaici jugoslovanskima operama “Ero Trstu L Id Ke le> sou. .a onega sveta 'm-Ohridska le- stanovilelj in prvi urednik genda. Uspeh ;e bil ogromen in 5ta ttžaških Slovencev “Demo-so bde vse kntnre pohvalne. _ kracija., in sedanji urednik Nas dopisnik iz Celovca piše: toliškega glasa„ lasila kalo. -....... ■ ...........jg Jf pnfi0 tUd‘ Tec,e Uških Slovencev v Italiji in na prijatelj Slovencev župnik Ten- agentov tajne policije Svobodnem tr&-kem sundern. Na Westfalskem je UDBA’ ^ 50 Pazill> da igralci Leopold Kemperle je bil ro-mnogo razkropljenih slovenskih m so Prisl1 v stik z emigranti m jen pred 66 letl v Hudajužni ob izseljencev. Da bi mogel te Foro^k™i Slovenci. Igralci so |reki Bači na Tolminskem- Po Slovence dušnapastirsko 0skr- blh slabo oblecepi m so se raz- gimnazijski maturi je leta igo7 bovati, se je župnik Tensun- Šleduvali P° izložbah celovških šel na Dunaj študirat a dern naučil slovenščine, prišel trgovin, kakor bi prišli v zača- Tam ga je v akademskem dru-je v ta namen celo za nekaj ča- rano zemljo. Ker niso imeli de- štvu sloVenskih katoliških viso-sa v Slovenijo, da se je spo- narJa, so prinesli s seboj ciga- košolceV) v «Danici» spoznal te_ Poln1' v našem l'eziku. Sloven- ^te ter jih prodajali, da bi si danji poslanec v avtrijskem n so ga v Nemčiji vedno ljubili "logu kupiti vsaj najpotrebnej- lamentUj dr_ Anton Korošeč M kot svojega največjega prija- pe piedmete kot: glavnike, igle, je delavnega Poldeta poyabil telja. Ko so pievzeli v Nemči- milo, sukanec. L uredništvo lista “Straža” v ji nacisti oblast, je Tensundern Mlada Slovenka — umetnica Maribor. S tem se je posvetil nadaljeval svoje delo med Slo- je pri prodajanju cigaret zašla p0ide Kemperle časnikarskemu venskimi izseljenci. Pa kdo mu tudi v angleški oficirski kazino, poklicu in je ostal časnikar do je vedno nagajal in oviral nje- Oficirji so ji odkupili cigarete iz svoje prezgodnje smrti govo delo? To je bil Jugoslovan- usmiljena ker je trdila, da bi ^časnikar"je Kemperle ve-skl konzul, nek! Srb, ki je kon- rada kupila zdravila za svojo ^ ^ sto al kato_ nrenovedal dosegel, da so bolno mater. Ko so ji oficirji liško stališče_ Zaradi tega syo_ prepovedali župniku Tensun- povedali, da sc- nahaja v angle- L g prenričaniH ie moral Kem dru vsak stik s Slovenci in je škem oficirskem kazinu, je ja- JLJh J moral Kem- moral iti nato v službo drugam, drno pobegnila. ? v /r k T T kjer ni b.ilo naših izseljencev . . Nekim emigrantom pa se je le le ^ ^ednSvu SlovenceTdo Vsa skrb za nase izšeljence je posrečilo priti v stik z umetniki. konca prye svetovne yojnej do bila prepuščena le privatni or- Ume niki so jim jokaje pripove- leta 1P18 Kot Slovenec in kato-ganizaciJ1 m Cerkvi. Ljubljan- dovau, kako slabo je doma. ličan se je v teh letih boril pro-ski škofje so vedno z ljubeznijo Jugoslavijakoncentracijsko titi ponemaevanju na južnem skrbeli za slovenske izseljence taborišče. V Jugoslaviji ima- štajerskemi bc,rilJ se je Jza na_ po vseh deželah. Pošiljali so U se vedno živilske karte. Tudi yerske; kulturne in soci_ sem duhovnike da so bili iz- to m pridobitev narodno-osvo- alne prayice štajerskih sioven-seijenci vsaj duhovno oskrb- bodilne vojske m socialističnega cey Ijeni Vsi veste, da sta ameri- gospodarstva. Jugoslovanski ča- Po letu 1919 je odšel Kemper-ske Slovence prej obiskala oba sopisi ne pišejo nikoli o tem, le branit pravicft Slovencev na zadnja naša škofa, to je dr. A. koln-o se aobi na karte. Iz pi- Goriškem. V letih 1920 in 1941 fta tl m , RTan’ kl Sem' kl FnhaJa-i0 iz Jug°slaviJe- je posvetil V Gorici svoje de- lrb k° \aSn° P°kazala svojo vemo, da morajo biti obroki lo za borbo proti fašizmu in je sl.to za slovensKo emigracijo. I prehiane silno nizki in da liu- j- + ,• smo mogli dosti storiti, ker zo- Oba škofa sta pa tudi predvsem dje večkrat ne prejmejo niti te- “° V TT "7' pet nismo bili Slovenci sami vzdrževala Rafaelovo družbo v ga, kar jim je Mio obl ubljeno. KtSa^rerin svoj gospodar! Državno in pred- Ljubljani, ki je imela nalogo Majska številka časopisa Cen- ~ odTefa 194 To svoie smrti ie vsem zunanjo politiko so v Ju-! skrbeti za našo emigracijo, tral European Observer javlja Lnt;wt l K eto svoje smrti je goslavij, vodili Srbi. Radi tega Pmdolgo bi bilo, če bi hožel za lugoslLjo sledeče oU f^pTeltTS zTsSs^ vse navajati, kaj je storila Ra- hrane: . .. , . _ . ■Frioirvtrc j -u t ^ , m proti komunizmu na Gon- selien , 23 slovenske 1Z' Dplavci v težki industriji pre- škero. Kemperle je bil eden ie dnrrT le to’ da lemajo: 650 gr. kruha na dan in redkih; ki je takoj spočetka Fka ovma’ posebno Pa kato- 1200 gr. maščob, 3 kg. mesa in spoznal komunistično nevarnost ° a skupnost slovenskega na-1 1 kg sladkorja na mesec. roda in ljubljanski škofje, na- Navadni delavci: 450 gr. kru-redna vse, kar je le mogla v te- ha dnevno ter 1100 gr. maščob, dan uh razmerah za naše izse- 900 gr. sladkoija in 2500 gr. ^ence- mesa mesečno. Ko bi bil imei slovenski narod j Uradniki: 350 gr. kruha, 1 kg. v' bivši Avstroogrski kaj poli- maščob, 800 gr. sladkorja in 2 tične in gospodarske samostoj- kg. mesa. nosh, bi bili Slovenci uredili Oni, ki ne delajo (sem spada-svoj dom tako. da bi se nel jo žene, ki se pečajo z gospodinj-bilo treba našim ljudem vsaj v stvom, in otroci do 7 leta staro-tohkem številu ne, izseljevati, sti): 250 gr. Kruha, 600 gr. ma-Pa če bi se bili izseljevali, bi bi- ščob, 1600 gr. mesa in 600 gr. li pač vse drugače za nje skr-j sladkorja. beli v tujini. Toda žal, nič ni- Ti živilski obroki predstavlja-smo mogli storiti za nje. Pri- jo, kakor so izračunali strokov-vatna organizacija le malo zmo- lijaki: za delavce v težki indus-re, posebno še, če nima zado-J triji 2100 kalorij, za navadne de- zadnj.aki, upirali so se socialnemu in političnemu napredku na vseh koncih in krajih. Nosili so narodnostni zvonec, pa so v zvezi ž Nemci tlačili slovenski narod: To je resnica, ki jo je treba ugotoviti, pa naj bo komu‘prijetna ali ne! In dokler ni prišla 1. 1906. v kranjski deželi S.L.S na vlado, se hi prav ničesar storilo za slovensko emigracijo.1 To je res! Od takrat naprej pa se' je razvila organizirana skrb za naše izseljence, toda imeli sftio komaj osem let še na razpolago in v tej kratki dobi je-bilo nemogoče popraviti, kar se je prej glede tega dolgo let grešilo. Toda Kranjska je imela zelo malo vpliva ali nič na državno avstrijsko politiko glede emigracije. Vsi konzulati so bili v nemških ali madžarskih rokah . . V Jugoslavijo je'slovenski narod zajadral poln veselega upanja in navdušenja, toda bil je kmalu bridko razočaran! Vsekakor so bile v Jugoslaviji kulturne, socialne in gospodarska razmere ugodnejše kot so bile v nekdanji Avstriji. Iz Jugoslavije se vsaj zadnja leta ni bilo treba nikomur izseljevati, ker je vsak lahko doma dobil zaslužek in dosti kruha! Toda za svojo emigracijo iz časov bivše Avstrije pa zopet ni- so se vršili v tej državi nepre-stnai politični boji Hrvatov in Slovencev za enokopravnost, za autonomijo oziroma za politično samostojnost. Te politične borbe so predvsem povzročile polom Jugoslavije v drugi svetovni vojni. Slovenci nismo dosegli, da bi se bila država brigala toliko kot je bilo potrebno za našo emigracijo. Jugoslovanska diplomacija ni imela dosti smisla za emigracijo, posebno za slovensko in hrvaško ne, ker je bil kader diplomatskih uradnikov, konzulov it.d. po veliki večini srbski in zunanje ministrstvo vedno v srbskih rokah. Kako so pogosto jugoslovanski diplomatični uradniki naravnost škodovali slovenski emigraciji, naj navedem le en zgled: stna opore v državni oblasti! lavee 1550 kalorij, uradnike 1300 za Slovence in se je tej nevarnosti uprl, četudi so ga komunisti označili kot narodnega iz-, dajalca. Ljudstvo pa je sodilo pravilno, in ga je kljub temu izvolilo za svojega zastopnika v občinskem odboru v Gorici. Tudi pn tem delu je bilo vodilo Kemperle/o vo: Slovenstvo, ‘kato-ličanstvo, socialna pravičnost in demokracija. Veličasten pogreb v Gorici je pokazal, kako je bil Leopold Kemperle priljubljen med narodom. Slovenci bodo ohranili temu izredno delavnemu možu trajen spomin. Bog pa naj mu bo obilno plači'c za vse njegovo delo!. France seljak: KAMNARJEV JURIJ 1. V domovino. Brzovlak je zapustil postajo na Rakeku. Zagrizel se je med skale, šumel skozi gozdove. Nikjer človeka, povsod divja priroda. Zamolkel udar koles, šume uje pare. Potniki so molče zrli skozi okna. Med potniki tretjega razreda je sedel Jurij Radovič. Po petih letih tavanja se je vračal v rojstno vas. Še mlad. Na vroče čelo, ki ga je pritiskal na šipe, je bilo ostro začrtanih troje let Vojnega življenja; ostre črte tudi na licih, na ustnicah. V očeh mu je svetilo mladostno hrepenenje — in razočaranje starca. Preu leti mu je okamenela mladost plast telesnega trpljenja in brezupna duševna borba je bila legla nanjo. Jurij ni gledal skozi okno, ne opazoval gozdnega mraka in dreves in ni prisluškoval udarcem vlaka s takim čustvom ko ostali potniki. Vsak pogled na šumo mu je obujal grozne spomine na vojne dni. Kaj se bo za temi gozdovi odprlo njegovim očem? — Kar je s hrepenečimi mislimi objemal tri leta Vojne 'in dve leti povojnega tavanja: domovino, mater, ljubo Grzd se je razjasnil, razgrni-ia se je ■ pokrajina. Postojna. Jurij je ohranil v spominu podobo tega kraja iz časov pred Vojno. Misel nanj je bila topla, a z bolečino napojena. Postaja, za njo zelena drevesa . . Vozovi, vozovi . . Na vozovih ljudje, živina, les. Črno oblečeni železničarji so mahali z rokami, govorili razburljivo. Finančni stražniki z rumenimi °bšivi so motrili potnike; orožnika z napoleonskimi klobuki in belimi rokavicami sta hodi-m gor in dol. Tako je videi domovino prvi bip. Zabolelo ga je v dno duše. V voz je vstopil razigran mladenič, z njim njegova mati in njegovo dekle. Poskusil je zapeti “Dekle na vrtu zelenem sedi . . ” Mati mu je položila I'°ko na usta: “Slišijo te in bodo mislili, da poješ bog zna kaj.” Fan c se je branil: “Ali je to kaj slabega?” Nekaj sladko razburljivega je vznemirilo Jurijevo srce. “Vi ste Slovenci?” Kakor da je sreč žal te ljudi v Južni Ameriki ali v Afriki kje. “Zakaj bi neki ne bili?” so se začudili. “Vipavec ne zmrzne.” Srce je drhtelo ko struna. S sklenjenimi rokami je Jurij gledal iz kota in poslu-šak Govorili so in peli, šalili se *n ljubili, živeli svoje življenje, kakor da se -ni v tistih in preteklih dneh okrog njih nič izpre-^cniio. Otroci se igrajo vojne, Postavljajo meje, a ljudstva gre-do nebrižno. svoja pota . . Pri srcu mu je postalo svetleje. Vlak je vozil čez Notranjsko, klimo je bežala zemlja: pašniki, gozdovi, njive, hiše, vasi . . . . Nakšna je danes moja vas v bregu? “Imel je nje naj čistejšo sliko v duši, bal se je, da se med- toUlTIPLE VITAMIN CAPSULES your buy word ^rtien you want vitamins that are Potent— Guaranteed foil potency, as shown «*» »he label. and Convenient to take. ; Economical— your druggist for One-A-Day thrand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morn-"’g and you can forget all about y'»amins until next day. j^ach capsule contains the full basic daily needs of the five vitamins whose requirements in human Nutrition have been established. miles LABORATORIES, INC Elkhart, Indiana _________ tem ni spremenila. Morda so še kamnolomi drugačni, drugačen breg, ki ga v tujini ni videl lepšega. Ali se je medtem spremenilo tudi morje, ta večno lepa, večno gibajoča se sila? Sklonil je glavo. Slike preteklosti so druga za drugo ko pisan trak hitele mimo njega. Spomin na rodno hišo . . Vse je bilo živo; kamenite stopnice, vrt za zelenjavo, za hišo drevje. S sestricama je plezal po stopnicah: starejša se je pobila, da ji je tekla kri. Mlajša je zašla v zelenjadnem vrtu in jokala, kakor da se je izgubila v afriški pustinji. Nato sta sestri umrli. Mati je plakala, oče je imel rdeče oči, on se je na pogreb-ščini najedel in zaspal. Ostal je sam. Zablodil je na ulico, med sive zidove in hiše, na cesto ni smel. Počenil je ob njej in gledal dreveče avtomobile. To je bilo silno lepo. . Med spomini je zijala časovno velika razpoka. Šola mu je bila hram puščobe in dolgočasja. Polagoma se je trgal od matere in se navajal na očeta. Ta ie klesal kamenje vsak dan; zvečer je prihajal domov. Prijel ga je za roko, šla sta na cesto. Nekoč sta se peljala z avtomobilom. Juriju se je zdelo, da jr- dobila njegova duša perot-nice in se bo zdaj zdaj dvignila od zemlje, zletela čez morje in da.se več ne povrne. Peljala sta se v mesto. Od ladij, velikih hiš in cestnega šuma omamljen je po poti zaspal. Globoko v duši je verjel, da je med vsemi deli najlejše tisto, ki ga opravlja njegov oče. Ta ga je nekega jutra vzel s seboj in ga postavil v kot delavnice. Tako bi bil stal in gledal do noči. Deset delavcev, belih od prahu, ki so jim bile še oči in obrvi pokrite s belkastim prahom ,se je sklanjalo nad kosi marmorja. Jekleni udarci so peli, drobci so se usipali po prostoru. Jurce je gledal samo v očeta, na dvoje trdih rok, ki so ga božale vsak večer. Razkoračen je sedel nad velikim kamnom, mežikal, nastavljal jeklo, vihtel kladivo. Kamen je ječal. Zdelo se je, da se brani v bolečini, očetova volja ga je ustrahovala. Jurče je spoznal, da oče ne kleše kamna na slepo, ampak izoblikuje iz njega lik, ki leži na risbi pred njim. Prenehal je in meril, znova je zapelo . . Iz trdega marmorja je ustvaril nekaj velikega, lepega; v tem je tičala vzvišenost očetovega dela. Občutil je, v tistem prostoru ni nikogar razen njegovega očeta, njegove roke edine porajajo jeklene udarce. Oče in mati sta se vprašala: “Kaj bo iz sina?” Oče je menil: “Ni treba, da dela ko črna živina.” Mati je sanjarila o službi pri železnici. Očetova roka je počivala na dečkovi glavi: “Kaj bi bil rad?” Odgovoril je: “Kamen bom klesal.” Starša sta se spogledala. “Saj je še čas 79 Iz Jurijevih oči je sijala še druga slika, ki ga je bila močno prevzela. Njegov ded je bil ribič, umrl je leto pred njegovim rojstvom rojstvom. Edini spomin nanj je bila dolga, ozka barka, imenovana čupa. Zapustil je bil tudi vinograd v bregu. Za Jurija ni bilo lepšega kraja na svetu ko ta kos zemlje. Vinograd oljke in smokve, pod vinogradom morje, ki se je svetlo premikalo m šumelo do obzorja. Nebo, morje breg . . . ničesar drugega na dolgo in na široko. Iz mraka na obzorju so se porajale ladje in tonile v meglenost tržaškega zaliva. Ri-hiške ladje, pisana jadra .... 1 ‘Oče, zakaj mi nimamo ladje? Takrat je zvedel da so imeli ladjo, mreže, da so bili ribiči, a imajo še čoln. (Dalje prihodnjič) Iz West Parka Slovenska ženska zveza št. 21 v West Parku vabi prav prijazno vse članice in njihove družine, kot seveda tudi vse Slovenke in Slovence na letni piknik, ki se bo vršil v nedeljo 30. julija na prostorih Rose Kovach 13422 Sprecher Ave. Začetek ob treh popoldn^. Pridite prav gotovo. Postrežba bo izvrstna. Dobili boste vse, kar vam bosta srce in želodec poželela. Na svidenje v nedeljo' Ana Pelcic Izvirno poročilo iz domovine Zadnje so bile na vrsti Karmeličanke. Cerkvam so pustili ie zakristije in kak hodnik, kjer stanuje sedaj duhovnik, da upravla cerkev. Jezuitom so pri razpravi očitah, da so imeli skrito zlato, da je škof jedel iz zlatih posod, kadar je bil pri njih na obisku. Zamolčali pa so, da so imeli Jezuiti misijonski muzej in so tako ščuvali javnost proti škofu in duhovščini. A ljudje jim več ne verjamejo. Duhovščina ima vedno več simpatij. Cerkev so vedno bolj polne. Vendar gredo ljudje v cerkev vsled strahu v zgodnjih jutranjih urah ali pa celo iz Ljubljane na deželo, ker se boje, da bodo izgubili službo, če jih kdo denuncira, da so šli k sv. maši. Kapelnik vojaške godbe Smrekar je šel k maši. Ko je prišel v pisalno, je dobil namesto plače dekret, da je izpuščen iz službe, ker j e umazal vojaško čast. Ostal je brez plače pa tudi brez pravice na penzijo. Krsti in poroke se vrše ponoči, ker se podnevi ljudje ne upajo priti v župnišče. Dunovnik nima dostopa na Žale. Čakati mora na pogreb v cerkvi sv. Križa, kjer blagoslovi krsto in gre z njo do jame. So pa tudi taki, ki se bo- je pustiti umrlega pokopati cerkveno, da bi ne prišli v nemilost, Zato najprej pokopljejo civilno, le jamo ne puste zasuti. Čez nekaj časa, ko vsi ljudje odidejo, pride duhovnik, ki blagoslovi in opravi pogreb. Kolekcije v cerkvi. — V puščico v cerkvi pobirati je prepovedano. Ljudje so polagali denar kar na kak stranski oltar. Če je OZNA za to zvedela, je prišla, pobrala denar in kaznovala župnika, ki navadno niti vedel ni za to. Procesija sv. Rešnjega Telesa je prepovedana. Prejšnja leta so bili župniki kaznovani, češ da šo s procesijo motili cestni promet. Na deželi so zato hoteli napraviti procesijo po poljskih stezah ali pa okrog pokopališča. Niso je dovolili, češ da je to' zbiranje ljudi in mora biti kot tako oblastveno dovoljeno. Zadnji najbolj satansko-rafi-nirani napad na Cerkev je ta, da je minister imenoval za profesorja na teoiogični fakulteti Lampreta ali Mikuža ali oba skupaj. Menda sta šla Dr. Fabjan in Močnik na ministerstvo proti temu ugovarjat, saj Lampret ni noben znanstvenik in poleg tega še odpadnik. Res pa je, da sta bila oba Fabjan in Močnik aretirana, pri njih je bila izvršena hišna preiskava in tri dni zaprta v ječi. Gospodarstvo je popolnoma zavoženo. Hrane, posebno moke, sladkorja, mesa, zabele ni in narod, posebno še mladina, strada. Doslej so še kaj kmetje prodali, sedaj pa sami ne morejo. Veliko so jih prisilili v zadruge; kdor ni hotel iti, so mu predpisali grozovite davke: od 500,000 do 1,000,000 Din. Poleglega so mu pobrali vso živino in vse pridelke. Velik kmet, ki je imel včasih po 10 in več glav živine, ima samo eno kravo. Ker ne more vsega obdelati, mu zaplenijo zemljo, čes da sabotira. Delovne moči nima, ker so morali vsi posli na delo v industrijo. Na Gorenjskem so Zračna policija. — Trije helikopterji v formacijskem poletu nad Bell Aircraft tovarno blizu Niagarskih slapov, N. Y. so se dvignili na poskusno vožnjo predno so. odleteli n Nemi York Citu, kjer bodo v policijski službi. kmetu predpisali večjo oddajo krompirja, kot je sploh krompirja pridelal. Kupiti ga je moral, da je pi-edpis izpolnil. Spomladi je kupil semenski krompir, da bi ga posadil, da bi imel vsa; za življenje. Pa so prišli in še tega pobrali. Kupiti ni mogoče ničesar, ne krtačke za zobe. ne krtače-riba-rice, ne šipe, ne žeblja, ne metle, ne čevljev, ne blaga za obleko ali perilo, skratka-ničesar. Časopisi pa pišejo, kako je plan vse povsod presežen. Liter mleka stane 25-40 Din, kg sladkorja 400 do 550 Din, mast 550-600 Din, par čevljev 4. 500-itd. Uradnik zasluži 2000-5000 mesečno, delavec pa tudi nič več. Potem si je lahko predstavljati, kakšen je standard pri nas. Na Amerikance se jezimo! Če pridejo sem, jih vodijo od banketa do banketa, vnaprej je določeno, s kom bodo smeli govoriti. Če govore s kom drugim, je takoj zaslišan, o čem je govoril. In potem se Ameri-kanci vrnejo domov in pripovedujejo, kako je tu vse sijajno. V resnici pa ljudje stradajo, le Ozmvci imajc vsega dovolj. Vse je nezadovoljno. Bridko se zvečer nasmej amo, ko poslušamo amerikanski glas v radiju. Rusija Amerikance vleče za nos. Odlaga sporazum, med tem pa vse povsod po demokratskih državah minira, da bo svet pripravljen na svetovno revolucijo. Amerikanci pa dobro žive, odlašajo in se niti ne zavedajo, da sami sebi vislice grade, ker odlašajo rešitev. Kdor od blizu pozna komunizem, še sedaj ne (more verjeti v resnost spora med Rusijo in Jugoslavijo. Vsak | misli, da je to taktična poteza j Rusije, da bi svet ne bil na jasnem pri čem da je. Če to pismo dobiš, ne odgo-l varjaj nanj. Boš že našel kakšno pot, da boš sporočil, ali si ga dobil. Pisma ne objavljaj, razen če ga prepišeš, da kdo ne spozna pisave. Imena vsa izpusti. Tudi svoje ime in svoj kraj, kjer sedaj bivaš, zamolči, ker bi Tvoji domači lahko nastradali, če bi jih osumili, da so oni pisali. Lahko bi pa tudi ugotovili po Tvojem bivališču, s kom dopisuješ. Želim sicer, da se resnica o Jugoslaviji zve, prosim pa Te, da bodi previden. ! Bodi previden proti takim, ki pridejo v Ameriko legalnim potom od nas. Kajti, kdor pride od nas, mora biti 100% njihov, pa naj bo to študent ali kdorkoli. Vsak ima tudi svojo politično misijo To je takozva-na 5. kolona. Previden pa bodi tudi proti takim, ki pridejo ilegalno k Vam. Tudi to dopuščajo naša oblasti, da se ti potem lažje vrinejo v protikomunistične in emigrantske organizacije. Za dosego cilja uporabljajo vsa sredstva. Francoski letalci se vežbajo v Texas. — Trije francoski kadateje, ki nam jih kaže slika, poslušajo razlago ameriškega letalskega inštruktorja. Vseh skupaj je 75 članov francoske zračne sile, ki so prišli na treninga v 'V. s. Air Force Aviation Training School” na Randolph Field, Texas. V razne'zrakoplovne šole v Zed. državah se je vpisalo letos nad 1,300 tujezemskih vojaških pilotskih kadetov. Smrtne kazni pri kitajskih komunistih Hong Kong.—Kitajski komunisti so odredili smrtno kazen in druge drastične mere za vse protikomunistične aktivnosti. — Komunisti namreč priznavajo, da je vedno več sabotaže, špio-naže in oboroženih uporov vse od Mandžurije do Kvantung province. MALI OGLASI HIŠE NAPRODAJ 7 sob za 1 družino $8,500 2 garaži, furnez, lep lot na E. 129. St. severno od St. Clair Ave. 7 sob za 1 družino $6,500 na E. 77. St. med St. Clair in Superior Ave. za 3 družine $7,800 na Sowinski Ave. Rabite takoj samo $2,000. HOFFMAN REALTY C0. 991 E. 79. St. HE 1-9896 Hiša naprodaj 5 sob hiša, colonial, blizu E. 185. St., Lot 50x100 čevljev; plinska kurjava, zimska okna in mreže za poleti awnings. Prodaja lastnik, zelo nizka cena. Za nadaljna pojasnila pokličite KE 1-0968. (147) Stanovanje iščeta Mlad zakonski par brez otrok, oba zaposlena, želi dobiti 4 ali pet sob v okolici od Addison Rd. do 79. St. —(148) Zidarska dela Opeka ali kamenje “pointing,” cementna popravila, dimniki, kamnite stopnice. Nobeno delo premajhno; cene zmerne. Pokličite Sam Kurilich UL 1-1488. (147) Hiša za 1 družino Na 401 Eddy Rd. blizu Lake Shore Bi. naprodaj hiša.za 1 družino; 6 sob, furnez na plin, kombinirana zimska in letna okna (screens), zaprt porch, garaža za 2 avta, velik lot; se lahko takoj vselite. Cena $11,500. Hribar Realty GL 1-9545 or GL 1-2500 (149) Heavy date tonight? Add the finishing touch ♦♦a from CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY -in JULIE CENTA, lastnika 1551 Hayden Ave. Phone: GL 1-6876 Res.: GL 1-1539 MAX’S AUTO BODY * SHOP 1 MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61*t ST. TEL. UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. Hiše naprodaj Hiša za 1 družino, 6 sob, furnez, garaža; blizu Addison Rd. Hiša za- 2 družini, 12 sob, furnez in velik lot. Te hiše so v slovenski naselbini, so v prvovrstnem stanju; cene zelo zmerne. Za več pojasnila pokličite Joseph Globokar 986 E. 74th St. HE 1-6607 _______________________(147) Išče stanovanje Slovenski zakonski par brez otrok želi dobiti stanovanje ali 5 sob kje blizu E. 185. St. ali v Euclid, Ohio. Kdor ima kaj naj pokliče KE 1-5508. (147) V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE SOPROGE IN LJUBLJENE. MATERE Mary Dolšek ki je za vedno zaspala in se preselil? v večnost dne 19. julija 1949 Eno leto že je minilo, odkar nas si zapustila, tako je božja volja bila, da nazaj nisi se vrnila. Počivaj mirno tam v grobu, tam v kraju tihega miru, duša pa naj plačilo večno uživa tam v neskončni večnosti. Žalujoči ostali: FRANK DOLŠEK, JR., soprog DONALD, sin STARŠI in DRUGI SORODNIKI Cleveland, Ohio, 27. julija 1950. A LITTLE LOWER, ROVER The dog days of summer aren’t going to catch Rover jwithout his sunglasses. And they’ll fit him, too, because' the new eye protectors have side pieces that can bend every which way, even around this pup’s ears, l V blag spomin ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE NEPOZABNE MAMICE Helena Nagode ki je preminula in nas zapustila dne 27. julija 1944 Mama naša, mama mila, več ne čuje vaš se glas, šest let je že minilo, odkar ste zapustili nas. Snivajte le sanje sladke, v zemlji tuji, v Bogu tam, da se vidimo v nebesih, izprosite milost nam. Žalujoči ostali: T’ V Flora, Ind., hči VERA KRAJIC in zet JOE KRAJIC V Clevelandu pa hči MARY ZBAČNIK in zet VALENTIN ZBAČNIK, ter vnukinji VERA in ELEANOR KR,AJIC FRAN DETELA; ZBRANI SPISI Malo življenje te, boste videli, če bom verjel narejen; les pa se je sekal na Čim bolj je šlo na polnoč, tem bolj se je oziral na uro; a kazalca sta stala kakor otrpla in čas ni šel naprej. Takrat pa poide Poldetu potrpežljivost, zgrabi kračo pa nož in zakriči: ‘Ura, bij' če ne ,bom re^al.’ Maček se pa oglasi zraven njega: Jaz bom pa jedel!' in tako čudno je zarežal, da so stopili Poldetu lasje pokonci. Vse vrže od sebe pa klobuk na glavo in kožuh nase pa teče v cerkev in za noben denar ne ostane več na sveti večer doma.” “O, ti snedem maček,” pravi Miha “da ni privoščil Poldetu krače.” Jurij se je muzal na tihem vražnemu starcu, a žaliti ga ni hotel kakor Miha in da bi pokazal, kako mu vse verjame, ga poprosi, če sme enkrat priti, da bi mu povedal, kaj ga čaka. Šimen se izgovarja nekaj časa češ, da se hoče oni norčevati; a na resno prigovarjanje se vda. “Zdaj pa poglejmo, kaj smo nalovili,” pravi in vsi gredo po sake k ribniku Precej rakov je bilo v njih. “Kar je lepših, dajta meni,” je dejal Šimen, ‘druge pa vzemita” Fanta jih povežeta v rute in pogasita ogenj, da ne bi trpele duše v vicah, kakor je menil Šimen. “Zato je toliko požarov,” je dejal, “ker ljudje ne spoštujejo ognja.” Pozno ponoči lezeta fanta navkreber proti domu; od Rožam ca rem se je slišalo hripavo petje starega Premca; dočakata ga in vsi poležejo po slami. Jurij pa ni mogel spati; toliko misli se mu je podilo po glavi. Skrivati se mora in pošteni ljudje se ga ogibljejo. Kako se ga je branil Poznič, kako je iz-prevrgel besedo Javornik. In kdaj se bo to predrugačilo? Nikdar. Do smrti ga bodo lovili in preganjali kakor sivega vol ka. Ali ni nobene pomoči zanj? — Pač, sam naj se naznani. Toda kaznovali ga bodo, zaprt bo in dolgo bo moral služiti. A enkrat bo vendar prost, enkrat bo vendar mogel mirno živeti v domačem kra)u. Drugače pa išče zastonj pokoja. “Naj se zgodi, kar hoče,” sklene Jurij, “takoj jutri se grem oglasit.” Težak kamen se mu odvali s tem sklepom od srca in sladek spanec ga objame. IV. Solnce je že visoko stalo, ko se prebudi Jurij. Premec in Miha sta bila zunaj po malih domačih opravkih. Vesel pozdravi starec Jurija. ‘Od danes,” pravi, “boš pri meni za velikega hlapca in za kočij aža. Zdaj gremo v bukovje cepcev sekat. Nace mi jih je naročil; zvečer bo pijača pa rake] bomo luščili.” Šli so in tako vesel je bil starec in Miha tako volje, da jima Jurij ni mogel razodeti svojega namena. Ko pa je stal v temnem gozdu sredi zelenja in poslušal ptičja petje, je zavriskal tudi on iz prostih prsi in njegov trdni sklep se je stopil kakor /neg na gorkem solncu. Hitro se je navadil Jurij novega dela in kmalu je bilo cepcev nasekanih velika butara; nabrali so potem še gob in malin zase in za prodaj; zakaj v Dolini se je vse prodalo pri župniku, pri zdravniku, pri štacunarju in dobil se je denar, ki se vedno potrebuje. Tako odkritosrčno s<' je veselil Premec, da ostane Jurij pri njen, in tako prisrčno je govoril Miha s svojim prijateljem, da je bil ta ves ganjen; zdelo se mu je, da je našel nov dom in na domu zvestega brata. Pred kosilom obsekajo kosmati les, popoldne se odpravi Miha z očetom v Dolino, Jurij, ki si še ni upal pokazati se pri belem dnevu, krene v gozd. Ko se sprehaja tako zamišljen po gostem lesu, se mu zbude zopet neprijetni spomini. Človek pač nikjer ni sam; vedno ga spremljajo misli kot zveste tovarišice, večkrat neprijetne in nadležno zveste; če jih hočeš odgnati, pojdi v druščino med hrumeči svet: iznebiš se jih za nekaj časa; a kadar boš sam, te zopet obkole. Na samoti si najmanj sam. Ne hodi torej v samoto, če hočeš ubežati spominom; manj varni so ta-tje na deželi ko v velikih mestih. Tudi Jurij je bežal pred svojimi spomini in premišljeval, kam bi šel, da bi bil krajši čas. Spomni se starega Šimna in njegovih vraž .n napoti se naravnost proti malinu. Kolo je bilo že obstalo in Šimen je sušil na solncu pest pšenice. ‘Oče, to boste pa morali v mo-žnarju stleči,” pravi Jurij in pokaže na pšenico. “E, bo že Bog zopet dežja dal!” se tolaži starec. “Kaj pa ti?” “Kaj ste mi snoči obljubili? Jaz nisem še pozabil. Danes mi morate povedati srečo in če uidem žandarjem.” “Fant, kaj ti to pomaga, če pa ne verjameš!” “Kdo pravi to?” se opraviču-je Jurij. “Le kaj prida povej- ali ne.” Šimen se upira, upira, a nazadnje odvede Jurija v hišo. Tam odpre veliko pobarvano skrinjo, ki je imela pokrov znotraj ves pokrit s svetimi podobicami. Iz skrinje izvleče majhno ponev, trmogat stolček in v rdečo ruto zavite debele bukve s črnimi platnicami. “To so črne bukve?” vpraša Jurij. “To so svete bukve,” odgovori oni in pove, kako sta jih skrivala oče in ded pred duhovnimi gospodi in kako je tudi njega vprašal enkrat župnik po nijh. sveti večer. Šimen dene potem mnogovrstnega kadila v ponev in kadi in moli po kuhinji sem ter tja. “Kaj pa to, oče?” vpraša Jurij- “Kadilo prežene hude duho-veve, da nam ne morejo škodovati.” “Torej • mislite, da se v vaši kuhinji tudi takšni dobe?” “Z božjim dopuščen jem, fant, hod^ hudoba okrog in išče, koga bi požrl.” Kaj bi se pač dalo v Šimnovi kuhinji požreti, si je mislil Jurij in smeh ga je silil, a molčal in da je prebiral velike bukve. Bog ve, če zna brati, je mislil j Jurij, a ni si upal vprašati. Črez nekaj časa pride Šimen ven in pravi: “Fant, žandarjem boš ušel in dolgo boš živel na svetu, če je božja volja.” “Tc pa že verjamem,” se nasmehne Jurij. Potem se pogovarjata o tem in onem in ponosno omenja starec, kaj je že temu in onemu naprej povedal in kako se je natanko izpolnilo. “Kaj sem vam pa zdaj dolžan, oče?’ Vpraša Jurij odhajaj?. “E, kaj boš dolžan! Pojdi pomagat, da urediva kolo, ki se je nekam zagozdilo in ne teče.” “Oče, Vode pogreša, vode.” ‘Za eno kolo bi jo moralo biti vendar-še dosti; to se je kam ujelo. Pojdi, da ga vzdigneva in 'ztrebiva žleb! Ti si še mlad in krepak, meni pa se že kolena opletajo” (Dalje prihodnjič.) Kupujte Victory bonde! “Malo sem se bil zagovoril,” je; starec pa vzame škarje in pravi, “pa so me začeli popri- odreže Juriju tri šopke las, od jemati in komaj sem utajil. Ti temena in od senec, potem pa gospodje bi najrajši sami vse mu reče iti iz hiše in vrata se vedeli in znali.” Potem pove o zapro za njim. Jurij je slišal, stolcu, da je iz devet vrst lesa kako je starec godrnjal in molil OGLEJTE Sl 1,500 komadov broječo, senzacijonalno RAZSTAVO iz JUGOSLAVIJE, ZDR. DRŽAV in 43 drugih dežel Odprto za javnost: Forek in četrtek: 7:30 do 10:30 zv. sobota in nedelja: 10 dop. do 5. pop. Odprto nakupovalcem: Dnevno: 9. dop. do 5. pop. PRVI AMERIŠKI (Z. D.) Mednarodni obrtni velesejm Chicago—August 7-20 na prostorih NAVY PIER ter INTERNATIONAL AMPHITHEATRE IVstopnina pri vhodu $1,00; otroci 50c, dav. vkl. Vstopnice v predprodaji: (kupite jih zdaj in prihranite) 'JQq vključno davek First United States International Trade Fair, Room 10157, Merchandise Mart, Chicago 54 itiimmiimimiiiiiiiimiuiiimimmiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiimiiiimimiiimiiiiimr:* os. Zolo in Sinovi POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 COLLINWOODSHE URAD Tel.: IVanhoe 1-3118 452 E. 152nd STREET = mm mm uimiiimiiiiiiir 'z'rYlt X Y 'jTSTJTT Y Y .TTyy ^ X 'ST 'xlt x’T T' -rXXxxxi Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. AL ULLE PLUMBING & HEATING Dependable and Guaranteed Work When You Need a Plumber, Call Us! 23621 Lakeland Blvd. RE 1-6913 AL ULLE, Prop, txz^xxxzxz3tXx'ltxzm:xzxkxXYyx:l:xltXžyXTTXTYXX.v TVTXX'ITTTi Vprašanje* ^ more,e zmer^ *cva^e*° va*e v J * električne postrežbe! Odgovor* ^a - ■' tokaj ie 10 preiskušenih 5 * posing Illuminating kompanije MI VERUJEMO, DA DOBRA POSTREŽBA VKLJUČUJE: • Uljudnost • Zanesljivost • Zmerne cene • Dostojen zaslužek • Dobre plače • Dobri delavski pogoji • Načrti za naprej • Gradnja za bodočnost • Dobri sosedje • Za napredek naselbine Dostava vselej primerna, zanesljiva električna postrežba v Clevelandu — Severnovzhodni Ohio je velika naloga. Pokrajina hitro raste in z njo raste potreba in zahteva po elektriki. Stroški za električno poslugo se večajo, kot se večajo za druge potrebščine. In še, pri vsaki preiskušnji, Illuminating kompanija daje najboljšo postrežbo v svoji zgodovini Iz 100,000 razgovorov z našimi odjemalci vemo, da se v tem vsi strinjajo z nami. In vemo tudi, da cenijo našo dobro postrežbo. Cilj kompanije je: dati vam vedno boljšo električno postrežbo po najnižji ceni, s poštenim postopanjem napram uslužbencem in splošni javnosti. ALWAYS AT YOUR f SERV*IC8 IN THE BEST LOCATION IN THE NATION Tune in "TEN O'CLOCK TUNES”—All Hit Tunes—All Top Stars—15 Shows a Week-Mornings at 10 WGAR and WICA—Evenings at 10 WHK Naznanilo in Zahvala Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je nemila smrt vzela iz naše srede našega ljubljenega soproga m skrbnega očeta Frank Lupšina ki je po kratki bolezni zaspal večno spanje in odšel v večnost 8. junija 1950, v starosti 64 let. Doma je bil iz Zupelevce pri Brežicah v Sloveniji. Pogreb se je vršil v pondeljek 12. junija 1950 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca. Prav z globoko hvaležnostjo se želimo zahvaliti č. g. Rt. Rev. Msgr. John J. Omanu za opravljene cerkvene obrede, za tolažilni govor v cerkvi in za spremstvo na pokopališče. Prav iskreno zahvalo pa naj sprejmeta čč. gg. Rev. Julius Slapšak in Rev. Louis Baznik za asistenco pri pogrebni sv. maši. Prisrčna hvala Father Slapšaku za obiske v bolnišnici in za molitve ob krsti. Naša iskrena zahvala vsem, ki ste poklonili toliko krasnih vencev ob krsti pokojnega. Našo iskreno zahvalo naj prejmejo sledeči: Mr. in Mrs. John Lupšina, Mr. in Mrs. John Kramer, Mr. in Mrs. Frank Arn-šek, Mrs. Antonia Voglesh, Mr. in Mrs. John Badovinac, Mr. in Mrs. Bill Gragel, Mr. in Mrs. Mike Zernič, Mr. in Mrs. Andrew Sedlacek, Mr. in Mrs. Howard Phillips, Mr. in Mrs. John Grabner Jr., Mr. in Mrs. John Kuhar, Mr. Frank Phillips, Mr. in Mrs. Anton Rožar, Mr. in Mrs. Louis Elesh, Mr. in Mrs. John Rasper, Mr. in Mrs. John Pin-tarich, Mr. in Mrs. Edwin Lodzieski, Mr. John Ferenčak, Mr. in Mrs. John May’s, Mr. in Mrs. Frank Certalič, Mr. Martin Kostanšek, Mr. in Mrs. Herman Brunn, Mr. in Mrs. John Cesar, Mr. in Mrs. Albert Protiva, Mr. in Mrs. Frank Trambush iz Detroita, Mr. in Mrs. Tom Kyselka, Lakewood Bakery Employees. Prav tako se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so darovali za svete maše, ki bodo darovane za dušo dragega nam pokojnika. Našo zahvalo naj sprejmejo sledeči: Rev. Marko Badovinac, Mr. in Mrs. John Kenig, Mr. in Mrs. Anton Klun, Mr. in Mrs. John Lupšina, Mr. in Mrs. Joe Sepetauc, Mrs. Mary Kuhar, Mr. in Mrs. Frank Arnšek, Mr. Ted Frognowski, Mr. in Mrs. Andy Zakrajšek, Mrs. Agnes Jazbec, Mrs. Rose Doles, Mr. in Mrs. John Rogelj, Mr. in Mrs. Mike Zernič, Mr. in Mrs. John Maligaj, Mr. in Mrs. Frank Opaskar, Mr. in Mrs. Vincent Frognowski, Mr. Martin Kostanšek, Mr. in Mrs. Lloyd Davies, Mr. in Mrs. John Turk Sr., Mrs. Epley, Mr. in Mrs. Frank Godlar, Mrs. Max Habinc, Mr. in Mrs. Louis Simončič, Mr. Dick Frognowski, Mr. in Mrs. E. Bradač, Lakewood Bakery Employees, Mrs. Antonia Rožman, Mr. in Mrs. Frank Mezgec. Naša iskrena zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago in sicer; Herman Brunn, Albert Protiva, John Cesar, Rose Rasper, Helen Fostea, Vincent Frognowski, Bill Gragel, John Maligaj, Howard Phillips. Iskrena zahvala vsem, ki ste prišli pokojnega kropit, ko je počival na mrtvaškem odru ter ste molili za mir in pokoj njegove duše. Prav tako naša prisrčna zahvala vsem, ki ste se udeležili pogreba, zlasti pogrebne svete maše ter potem pokojnega spremili na pokopališče vse do njegovega groba. Naša iskrena zahvala vsem za izraze sožalja bodisi ustmeno ali pismeno; prav tako vsem najlepša zahvala za vso pomoč ob tej za nas tako žalostni uri. Končno zahvala tudi pogrebnemu zavodu Louis Ferfolia za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso prvovrstno postrežbo, ki nam jo je nudil v dneh naše žalosti. Ti pa, ljubljeni soprog in oče, počivaj mirno v zemlji ameriški in lahka naj Ti bo ameriška gruda, duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga vsi iz srca želimo. Vse mine, vse zgine, le večnost trpi, a Tebi, ljubljeni soprog in oče, naj luč večna gori. Žalujoči ostali: MARY LUPŠINA, soproga MARY, poročena VLCEK, hči in zet JOHN LUPŠINA, brat tukaj v stari domovini pa sestra MARY BRADAČ Cleveland, Ohio, 27. julija 1950.