Leto XXVL l£ub]ana, 19» Januarja 1944 Štev.« DOnOTINA in KMETSKI LIST Vervvaltung und Schnftleltung - Uprava in uredništvo: hicrlnljrva & — r«L 31-2»—31-26 — Ersrhelnt tviichentllch - Izhaja vsaU teden Festbezi!gsprels JuhrluO • Naročnina letno Lir 24 — Einzelverkautspreia • Posamezna številka Cent. 80. FUHRERIEV ODGOVOR SLOVENSKIM KMETOM Sporočilo p rez Id en t a generala Rupnika na zborovanju kmečkih beguncev v Ljubljani — Ustanovitev kmetijske stanovske organizacije Slovenski kmetovalci — ln sicer dolenjski, notranjski in belokranjski kmečki begunci — so doživeli pretekli četrtek v Ljubljani znamenit praz-n.k. Zbrali so se v frančiškanski dvorani, ki je bila za prazn.čno uro primerno okrašena. Na za-storu je visela trobojnica, na obeh straneh grb, ta odru zelenje. Dvorana je bila nabito polna. Napeto so pričakovali prez'denta generala Leona Rupnika, ki Je obljubil rfvoj prihod na to zborovanje, da izrazi hudo preizkušenim beguncem Utcšno sporočilo. Ko je točno ob 10. vstopil gospod prezident s svojimi spremljevalci v dvorano, so vsi zbrani navdušeno vzklikali ln ploskali. S tem prisrčnim »prejemom kakor tudi v teku zborovanja je bil podan močan dokaz globoke vdanosti in hvaležnosti beguncev, ki so našli bratsko zavetje v Ljubljan', kjer uživajo največjo naklonjenost prezidenta Rupn ka. Obenem pa Je prišla do Izraza tudi Iskrena hvaležnost ln popolna lojalnost naše- ga kmetstva nasproti velikemu FUhrerju nemškega naroda, čigar zahvalo v pozdrav slovenskin kmetom je navzočim zborovalcem sporočil prezident Rupnik. Namen tega zborovanja je bil, odgovoriti dolenjskim, notranjskim m belokranjskim beguncem na njihove prošnje in želje, ki jih Je sporoč ia prezidentu Rupniku sredi decembra posebna de-putaclja odbora dolenjskih, notranjsk"h in belokranjskih beguncev v Ljubljani. Zborovanju je predsedoval bivši narodni poslanec g. France SkulJ, ki je izpregovorll uvodni pozdrav, ob katerem je navdušeno ploskanje vseh navzočih pokazalo hvaležnost ln zaupanje, ki Ju goji preb'valstvo do prez'denta Rupnika. Predsedujoči France SkulJ Je obrazložil namen zborovanja. Or sal je prizadevanje odbora beguncev ln hvaležno podčrtal velikodušno naklonjenost predstavnikov nemška uprave. Govsr prezidenta generala Rupnika Burno pozdravljen je nato povzel besedo prezident Pokrajinske uprave g. divizljski general Leon Rupnik, ki je Izvajal: Moji dragi slovenski kmetovalci! Kadar koli so našo domovino zadele in razdejale vojne ali drugo pogubne nesreč*., vedno je slovenski kmet s svojo marljivostjo, pametjo in zaupanjem v Boga zastavil svoje siie, da je vse popravil in obnovil. On je bil tisU, ki je vedno oiu-anil zvestobo naši skopi zemlji ln je polagoma napravil lz nje vrt, da — lahko reče.no — mali zemeljski raj, ki smo bili nanj tako ponosni ln ki smo ga vsi ljubili. Naš podeželski rod pa je poleg tega mogel oi>AUV Najvažnejši dogodki sedanje vojne se še vedno odigravajo na vzhodni fronti, kjer se neprestano vrstijo težki obrambni boji. Zdaj na jugu, zdaj na severu, pa spet v srednjih odsekih so menjajoča se žarišča ostrih :n obsežnih borb,-Istočasno trajajo borbe na bojiščih v južni Italiji, kjer An-gloameričani kljub zahrbtnemu izkrcanju pod Rimom ne pridejo nikamor in so utrpeli že zelo hude izgube. O stanju na bojiščih nam je podalo nemško vojno poročilo pretekli torek 8. t m. naslednjo pregledno sliko: Vzhodno bojišče je bilo tudi včeraj vzhodno od žaškova, južno od Berezine in pri Vitebsku v znamenju težkih obrambnih bojev, v katerih so se vsi poizkusi sovjetskih čet, da bi prebile fronto, izjalovili ob odločnem odporu naših čet. Na področju pri Žaškovu, kjer je bilo včeraj uničenih 17 oklopnikov, se hudi boji nadaljujejo. Tudi zapadno od Ilmenskega jezera in severno od Luge so bili s protisunki in v srditih bojih iz bližine odbiti z oklopniki in bojnimi letali podprti boljševiški napadi. Severno od Nevelja, na področju zapadno od Luge in pri Narvi, so imela nekatera napadalna podjetja uspehe in so dovedla do krajevnih zboljšanj bojišča. V dobi od 1. do 7. februarja je bilo na vzhodnem bojišču ob 17 lastnih izgubah uničenih 192 sovražnih letal. Na frontah nettunskega predmostja je bilo včeraj le slabotno delovanje. Napad nekega ameriškega bataljona je bil razbit ln so bili uničeni 3 tanki. V večernih urah so dosegli močni udarni oddelki na področju pri Apriliji kljub deloma zagrizenemu sovražnikovemu odporu krajevno zboljšanje postojank. Daljnostrelno topništvo je ponovno uspešno obstreljevalo izkrcavanja pri Nettunu. Ena prevozna ladja je bila zažgana. Tudi letalstvo je podnevi in ponoči uspešno napadalo Izkrcavanja v nettunski in anzijski luki. Več velikih skladišč goriva je bilo zažganih, pristan ške naprave pa za dalje časa razbite. 4 trgovske ladje s 14.000 tonami so bile težko poškodovane. Na južnem bojišču se je nadaljeval sovražni pritisk severnozapadno od Cassina, ne da bi prišlo do večjih bojev. Opažena so bila sovražnikova premikanja čet, ki so v zvez! z velikimi izgubami zadnjih dni. V hudih večdnevnih obrambnih bojih severnozapadno od Cassina se je posebno odlikovala 44. reichovska grenadirska divizija »Hoch und Deutschmeister« pod vodstvom generalnega poročnika Francka s podrejenim bataljonom 8. gie-nadirskega polka (mot.) In z neko bojno skupino pod vodstvom polkovnika Baadeja. Nekaj sovražnih letal je v opoldanskih urah 7. februarja zažgalo v luki Kiosu zasidrano švedsko ladjo Rdečega križa »Wiril«. V pretekli noči je vrglo nekaj sovražnih letai bombe na kraje zapadne in jugozapadne Nemčija. » Ker zavezniki z napadi na frontah, kakor tudi z zračnim terorjem ne morejo doseči odločilnih upehov, so započell silovito politično kampanjo proti državam, ki so z Nemčijo zvezane ali vsaj v prijateljskih odnosih. Zdaj s te, zdaj z one strani pristlkajo z grožnjami in obljubami na Bolgarijo in Rumunijo, na Madžarsko in na Finsko. Severna Amerika je Španiji ukinila dobavo bencina. Nasproti Japonski je rohnel Roosevelt, češ da Japonci slabo ravnajo z vojnimi ujetniki. To pa je bila zgolj pretveza, da je Roosevelt lahko razvil propagando za ameriško vojno posojilo. Proti Nemčiji sami pa je bila pretekli teden naperjena boljševiška gonja s skrajno nesramno trditvijo, da so Nemci izvršili katinski zločin, o katerem so nepristranski evropski strokovnjaki ugotovili, da so pokolj poljskih častnikov in vojakov opravili boljševiki že davno pred prihodom nemških čet v Smolensk junija 1941. še Vatikan pretekli teden nI bil Izvzet iz zavezniške politične gonje. Moskovski dnevnik »Izvestja« je napadel Vatikan zaradi njegovega zadržanja nasproti fašizmu. Vsa ta svetovna politična kampanje pa je prav tako neuspešna kakor silni spopadi na frontah, vštevši ves zavezniški letalski teror. Zaveaaištvo evropskih držav se ni niti malo omajalo in Evropa je odločno pripravljena na nadaljnji razvoj dogodkov. Njena pomlad Marija je tisto leto pred vojno sedela v* pisarni, sklonjena nad računi. Mehančno je stavila številke drugo poleg druge. Tisoče, milijone so pomenjale, kapital težkega novca, poosebljenega v njenem gospodarju. Mrzila je številke, denar in rejenega gospodarja, ki je hran'l v svoji listnici papirnate tisočake, tako skrbno izglajene, kakor so bili skrbno izglajeni njegovi redki lasje preko velike pleše. Pap'r je šumel na mizah, peresa so slišno brzela po njem. Skozi okno pa je gledalo sonce, dobro pomladno sonce, prvič v tem letu tako prijazno in ljubeznivo. In v njeni notranjosti se je nekaj zganMo, kar je spalo, kakor je nedavno spala mati zemlja. Sunkoma se je dvignila, skočila je k oknu in odstranila tanke zavese, da se je polna svetloba pomladnega sonca izlila v mrtvo sobo. Milijon drobn'h pra&ov se je vzdigovato, vrtelo in prehitevalo v širokem sončnem pramenu. Nasmehnila se je kakor otrok in bila je zadovoljna. »Gospodična, potegnite zaveso, sonce mi sije ravno pod nos. da n!ti številk ne vidim!« »Tudi mene moti.« Oglasila sta se uradnika pri sosednjih mizah, »ta-rikava, z raztegnjenimi potezami na obrazu. »Ne ljubita sonca«, je ponrslila in neprijetno ji je bilo. »Oprostite!« je rekla in zastrla okno. Zop^t so brzela peresa in fas je utonil v številkah, brez besede, misli in čuvstva. Ko je Marija »topila na tlak, je globoko zadihala, kakor bi hotela ujeti z zrakom še sonce v svoje grudi. Brezmejno slast je začutila v prvem dihu pomladi. A drevje je še golo in ljudje hodijo še v kožuhih. In kakor v posmeh tem je raslo v njej tisto nepoznano, lepo — razšTilci se je in objelo vso njeno sedanjost, preteklost in prihodnost. Kolika lepota, kolika sila in moč — in to ji ostane v duši za vekomaj! — Pa glej, saj se vsi ljudje nasmihajo, oči se j:m svetijo. Na koncu ulice, ob oglu velike hiše. je čepela suhotna deklica v raztrgani obleki ob košari, polni belih zvončkov. »Kup:te. kupite, samo novčič!« je ponujala, držeč v premrlih ročicah šopke. Marija je kupila dva ln si jih vtaknila v nedrije. Zdelo se ji je, da dišijo opojno; kakor v sladk' omotici je stopala dalje. Sla je naravnost v park, a drevje je bilo še geto, pota še nepopravljena. Sedla je na klop. Misli so se ji pomešale z vonjem zvončkov, s trepetajočo svetlobo nad njo in zastr-mela je v daljino. Nikjer se y ni ustavil pogled — saj to je sveit v njej, brezmejno lep in veličasten, iz katerega ni izhoda! Postaren gospod je prišel mimo ln jo zdramil z dolgim pogledom. Skoraj sl:šno se je nasmehnila. Gospod je obstal in jo motril pozorneje. Zahihitala se je, vstala in odšla v nasprotno smer. Drofean vrabec je skakljal pred njo in čivkal. Kako je danes vse drugače! Še včeraj je bila polna čudn"'h, samosvojih misli, še včeraj je brez potrebe glumila komedijo, da jih prikrije! Spomnila se je svojega dečka, kakor vselej, kadar je bila srečna. A cn je odšel čez morje in se ne vrne n'koIi več. Takrat ga je obsojala in zamerila je ljudem, ki so se veselili njene zapuščenosti. Zakaj je odšel? Morda išče v svetu soglasja — a ljudem je košček tuje nesreče zdravilo, nekaterim morda celo velik protiutež v lastnem trpljenju. Ni delala prav 'n v svojem f.rcu je prosila vse odpuščanja. A svojega dečka bi rada danes videla in rada bi z njim govorila. Glavo bi mu naslonila na ramo, da bi čutila vonj njegenrh las. Povedala bj mu, da ga jo postavila v sredino svojega sveta — polnega ljubezni in lepote. Nasproti se ji je priplazil pohabljen berač, z umazano reko je prosil milo5č:ne. Široko jo je gledal, za^ čudeno in vprašujoče. Iz brezzobih ust so prihajajo jecljave besede Še ona se je zazrla v njegove oči — vsa beda je strmela v njo Dala mu je novec in so naglo okrenila. , Zazeblo jo je Sonce je zašlo Gole veje dreves to štrlele v obzorje kakor trhle, ovenele roke. Povesila jc g!avo. s težkimi koraki je premerla ostanek poti Bila je zapuščena. Kakor včeraj kakor jutri. X. Zimsko škropljei Pravkar Je Izšla tretja razširjena in lzpo-po! ijena izdaja knjige »Praktično narodno sadjarstvo, kratek pouk za mladino In praktične sadjarje, ki jo je napisal sadjarski nadzornik Franjo Kalol, Povzamemo naslednja navodila za škropljenje, ki ga bo treba prav zdaj opraviti. V pridobitnem sadjarstvu Je redno škropljenje sadnega drevja neobhodno potrebno. Ogromna škoda, ki jo letno prizadevajo razne bolezni in Škodljivci na sadnem drevju, nas naravnost prisili k temu delu. Pred škropljenjem v sadovnjakih je pa neobhodno potrebno, da drevje prej temeljito obreže-mo, očistimo in pognojimo. Skratka: sadovnjake je prej treba spraviti v red. šele tako pripravljeno ln obrezano drevje moremo potem uspešno škropiti. Ločimo zimsko, spomladansko in poletno škropljenje sadnega drevja. Zimsko škropljenje sadnega drevja je zaradi tega važno, ker zatiramo uspešno številne zajedalce, ki prezimujejo na deblu, na vejah, pod skorjo, pod mahom ali lišajem, in sicer kot jajčeca, bubice ali pa tudi kot živali. Zimsko škropljenje zelo ugodno vpliva na razvoj drevja Bamega, ker pospešuje kolikor toliko rast in izboljšuje zdravje dreves. Včasih se morejo sadjarji prepričati, da so že samo z zimskim škropljenjem mnogo dosegli. Drevje je spomladi kasneje odgnalo, brsti so se potem enakomerno in hitreje razvijali. Marsikateri mrčes Je bil s tem uničen, takd da poleti sploh ni več nastopil. Kot škropiva za zimsko škropljenje prihajajo v poštev: 1. Drevesni karbollneji, na primer neoden-drin, arborln itd., ki se morajo dobro topiti v vodi in ne smejo delati usedline. 2. žvepleno-apnena brozga, Za napravo 15 1 brozge vzanemo: 220 dkg žveplenega prahu ln 130 dkg živega apna. Oboje v suhem stanju dobro premešamo in nato zali-jemo s 15 1 vode v železnem kotlu. Med vednim mešanjem ob zmernem ognju kuhamo brozgo 45 minut, dokler se njena rdeča barva ne začne spreminjati v zeleno. Ohlajeno v kotlu napolnimo v ;e sadnega drevja steklenice ali v železno posodo. Brozgo hranimo varno pred mrazom in vročino. V novejšem času se priporoča škropljenje, ki ga izvršimo proti spomladi, preden začne drevj« poganjati. Za to pozno zimsko škropljenje vzamemo pravilno gostoto škropiv: 1. za jablane, hruške, ribez, kosmulje: neodendrin 5—6%, arborln 8—10%, ali pa 15—20% žvepleno-apneno brozgo z 1% železno galico. 2. Za koščičarje, to je češplje. slive, češnje, višnje: neodendrin 3—4%, arborln 4—6%, ali 15% žvepleno-apneno brozgo z 1% železno galico. 3. Za breskve in marelice v zime skem času: 3—4% neodendrin ali 5% arborln. Na* mesto teh karbolinejevih sredstev lahko uporabljamo pozimi tudi žvepleno-apneno brozgo, in si* cer 15—20% raztopino, zlasti proti kaparjem, raznim ušem, kodravosti breskovega listja in drugim glivičnim boleznim. V zelo močno od škodljivo«* napadenih sadovnjakov jemljemo z večjim uspehom drevesne karbolineje. Vai drevesni karbollneji so brez izjeme insektl* cidi, to se pravi: z njimi zatiramo samo ves škodljivi mrčes, ne pa glivičnih bolezni. Z njimi zatiramo na primer: zimsko zalego listnih uši, krvavo uš, razne kaparje, zimskega pedica, Jajčeca rasnih škodljivih metuljev, ovračamo cvetožera ln zavijača. škropivo iz karbolinejevih sredstev si pripravimo takole: vzamemo odmerjeno količino karbollneja, ki ga v curku vlivamo v določeno količino vodo ln dobro premešamo. K 90 litrom vode dolijenv) 10 kg karbollneja za 10% raztopino, za 8% raztopino pa 8 kg na 92 litrov vode. Pripomniti je treba, da so razni zajedalo) proti pomladi, ko se prebudijo iz zimskega spanja, občutljivejši za pokončevalna sredstva. V našem podnebju izvršimo to zimsko škropljenje običajno v drugi polovici februarja do srede marca. Dlje % zimskim škropljenjem ne smemo odlašati. S škropivom temeljito in natančno obrizgamo vse drevo od tal do vrha. Nobeno mesto ne sme ostati ne-poškropljeno. V ta namen uporabljamo prenosne^ prevozne, drevesne, samodelne (avtomatične), na-hrbtne škropilnice z velikim pritiskom, s katerim 25 »Ne bi vas rad vznemirjal, gospod OHenshaw, je pričel. »Toda sodim, da se morate pripraviti na obisk teh pajdašev. Do konca preteklega poletja so nas pustili popolnoma v miru. O tako imenovani vojni kralja Filipa ste pač čuli. Ta je šla h kraju, ko sem prispel v Salem. Na tej poti proti Dixonvilleu sem čul venomer ene in ista Utanije: .Indijancev se ni treba nič več bati, z njimi je opravljeno, saj so skoraj docela iztrebljeni...'. Bržčas ste tudi vi čuli tako in podobno.« Prikimal sem, on pa je nadaljeval: »Imeli smo v Dixonvilleu nekaj indijanskih družin, ki so bile kolikor toliko civilizirane. Delale so nekoliko tu in tam, jemali smo izmed njih vodnike, kadar smo šli na lov. Ti ljudje so bili v nekaki odvisnosti od moža, M so ga imenovali svojega poglavarja in ki se je imenoval Billico. Bil je čisto dostojen dečko, ki je enkrat ali dvakrat na leto prišel v Dixonville in je bil vidieti docela krotek. Proti koncu poletja pa se je vrstila tatvina za tatvino. Več konj je izginilo, po eden ali dva naenkrat, potem smo pogrešili strelno orožje, ali pa je kak naseljenec odkril, da sta izginila smodnik in svinec. Dixon je dal Indijance poklicati k sebi in jim je zapretil, da bodo izgnani iz kraja, ako se bodo tatvine nadaljevale. V splošnem je bil Dixon zelo dober nasproti Indijancem. Iz navedenega razloga je kmalu nato prišel Billico v naš kraj in je želel govoriti z Dixonom. Poročal je, da se Indijanci te pokrajine pripravljajo na veliko vojno z nekim drugim rodom, ki je dobil orožje od Francozov, naseljenih pri jezerih. In ta sovražni rod, je dalje poročal Billico, je pod vodstvom poglavarja, ki je bil prišel ob pojemajočem mesecu na svet. Ob njegovem rojstvu je neka rojenica prerokovala, da bo, kadar doraste v moža, užil dve jedi, prvo iz rdečega, drugo iz belega mesa, nakar bo vladal nad vso deželo med jezeri in morjen. Poglavar, je razlagal Billico, se imenuje Pojemajoči mesec in je zelo hraber in mogočen bojevnik ... »Dixon je voljno poslušal to fantastično zgodbo in je rekel, ko je Billico končal, da je pripovedovanje bilo sicer zelo zanimivo, toda zdaj da bi le rad vedel, kdaj dobimo svoje konje nazaj. Billico jo obljubil, da bodo konji vrnjeni, nakar se je odpravil domov. Naslednji dan ni bilo v Dixonvilleu nobenega Indijanca več. Nedavno prej sem bil prejel iz Salema pošiljko holandskih čebulic za tulipane in sem zdaj pričakoval Indijanca, ki je po navadi delal na mojem vrtu. Toda dečka ni bilo. Naposled nisem hotel več čakati in sem sam posadi čebulice. Bil sem zelo ponosen na svoj vrt, ko sem upal, da se bom naslednje poletje lahko veselil pestrosti narcis in tulipanov. Nekaj dni potem so šli naši naseljenci lovit ribe; ko so šli mimo Billico ve vasi, je bila že do tal požgana. Ti norci pa se niso takoj vrnili, da bd nam to povedali in nas posvarili, marveč so šli mirno ribarit. Dan po njihovem povratku je poglavar Pojemajoči mesec s svojimi bojev« niki napadel Dixonville. Bili smo tako rekoč brez moči nasproti njim, Rdečekožci so imeli mnogo pušk; mnogi izmed njih so bili na konjih in vsi so imeli loke in puščice in težke tomahavke. Za to-le rano se moram zahvaliti udarcu s tomahavkom.« Geoffrey je pokazal na svojo obvezano glavo in nadaljeval: »Na tak napad nismo bili pripravljeni, to si lahko mislite. Naša bivališča so bila raztresena po prostrani pokrajini in hiše na zapadu so bile že v mogočnih plamenih, ko smo se mi sploh šele ovedeli, kaj se godi. Naposled smo se lahko zbrali in smo se skušali utaboriti v Dixonovi hiši, ki je bila največja v naselbini.» Geoffrey je pomolčal in se zgrozil ob spominu. »Bilo je grozotno, gospod 011eshaw. Rdečekožci vam znajo na svojih puščicah pričvrstiti ogenj in s takimi puščicami tako dolgo obstreljujejo hišo, dlokler ne zagori. Naposled, ko so bili že skoraj vsi izmed nas mrtvi ali hudo ranjeni in ko je bil že ves Dixonville v plamenih, sem vzel Dixona in oba mlada Cambodyja in pohitel na dvorišče h konjem. Sam ne vem, kako smo naposled pobegnili. Toda pobegnili smo in vi ste nam za to lahko hvaležni. Koliko mož vas je tu, vseh skupaj?« \ »Devetnajst. Z enim izmed njih seveda skoraj ne moremo računati in dva sta tudi že precej v letih.« poškropimo drevje z močnim curkom. V novejšem iasu so v navadi tudi motorne škropilnice, sskto-p.lci morajo obleči posebno obleko, najbolje tako, kakršno imajo šoferji, obraz in roke morajo namazati s kako mastjo (vazelin .olje, loj). Obraz si zavarujejo s posebno krinko iz celuloida, da morejo škropiti brez ovire tudi pri vetrovnem vremenu. Ako zmrzuje, ne smemo škropiti. Glede množine škropiva bodi omenjeno, da porabimo — vsaj približno kot merilo vzeto — na vsako drevo toliko litrov škropiva, kolikor let Ima približno dot čno drevo. Zimsko škropljenje moramo menjaje izvajati; •no leto s karbolinejevlml sredstvi, drugo leto z tvepleno-apneno brozgo. 'Ako nastopa močan škrlup ln je bolj vlažno leto, tedaj je zelo priporočljivo, da škropimo drevje v z mskcm času, preden se brsti odpro, z 2% bordoško brozgo. V tem primeru z'miSko škropljenje z navadnimi karbolineji lahko odpade. Pri uporabi drevesnega karbolineja, to Je 6% miksdrlna, kl se da mešati z 2% galično brozgo, tevrš'mo Istočasno zimsko ln prvo poletno škropljenje; to Imenujemo kombinirano škropljenje. &- ^ Ženski vestnik Snaženje linoleja Glede na različno uporabo linoleja moramo •pregovoriti o njegovem snaženju. Opažamo pri tem, da celo izkušeni strokovnjaki napačno tolmačijo tehnično-kemlčnl vpliv raznih čistil. Vse sestavine, ki razkrajajo olje, kakor terpentin, špirit, salmijak, bencin, petrolej ln soda, so v tem primeru nepripravne. Te sestavine sicer razkrojijo razne madeže lahko ln temeljito, objedo pa Istočasno površino linoleja in povzročijo precejšnjo škodo. Ker se morejo uporabljati za odstra-njenje madežev čistilna sredstva, poslužuj se v prvi vrsti mila. Pri običajnem natronovem milu je soda nevtraTzirana in ne prime linoleja; vendar ne pusti milnice posušiti na Unoleju, temveč jo zini j s čisto vodo in steri s krpo! Z raznimi okraski tiskane preproge bi vsaka gospod'nja rada ohranila čiste, zato se glede na tisk ogibaj ostrih čistil. Ker se ponavadi taka preproga se umaže zelo, zadostuje v mirnem času, ako jo od prilike do prilike zmlješ z mešanico •nakega dela mleka in vode. Zelo zamazane preproge urniješ z gorko vodo !n le v Izrednem primeru uporabi malo mila Ko je popolnoma suha, jo po možnosti namažl zelo na tenko z mešanico dveh delov lanenega olja ln terpentlnovega špirita. Ko se posuši, jo zdrgnl z mehko krpo. Ako želiš — v mirn! dobi — na stari preprogi barve zopet osvežiti, raztopi pet delov čistega Zakaj otrok laže? Prosimo, pazite; ne pravimo, zakaj vaši otroci lažejo, temveč zakaj ne govore resnice. Otroci do štirih ali petih let namreč ne lažejo, oni samo ne govore resnice. Laž ima zmeraj slab namen; ne govoriti resnico pa se pravi varati brez slabega namena, brez zavesti krivde. Otroci v predšolski starosti pa se ne zavedajo krivde, ne varajo v slabem namenu. Otroške neresn.ce tič.jo v ustroju otroškega duševnega življenja in v okolju, v katerem otrok raste. V otroškem duševnem življenju Ima zelo važen pomen spomin. Otrok navadno mnogo pomni. Njegov spomin je obsežen, toda pomni netočno, slabo, njegov spom'n je nezanesljiv. Ce hoče torej otrok povedati to, kar je slišal, videl ali doživel v resnici, dela to skoraj vselej nejasno.. In nejasnost v pripovedovanju dopolnjuje potem z nečim, česar v resnici ni slišal, ne videl, ne doživel. Tisti, ki otroka poslušajo, ga često prekinejo z opombo: »TI lažeš!« In to je napačno. Zakaj s to opombo otroku naravnost vsiljujejo pojem laži. Otroci pogosto ne govorijo resnice lz ničemrnostl ali domišljavosti. Radi se hvalijo. In če nimajo, s č'mer bi se pohvalili, si Izmišljajo. Tu jim pomaga domišljija, ki je pri otrokih zelo razvita Vzgojitelj bi moral otroka na kak način prepričati, da ne govori resnice, ali ga prlsil'tl, da bi sam priznal, da si je Izmislil to, kar Je pripovedoval. voska v osmih delih vrele vode, dodenl sa dva dela pepelike in kakor naj bo barva svetlejša ali temnejša, dodeni več ali manj okra (zemeljske rumenlce). Polovico te zmes1 kuhaj, da se raztopi v poldrugem delu vode, namažl jo še vročo a čopičem; skuhaj čez dve url drugo polovico in zopet namažl. Cez nekaj časa zdrgni preprogo z debelim volnenim suknom ln naposled jo skrtači s srednje tredo krtačo. Ako se preproga vsak dan zdrgne, ohrani Se dolgo čedno barvo. Za kuhinjo Rit z Jabolki. Skuhaj 12 dkg riža v pol litra vode ln pol litra mleka (umetnega) in malo osoll. Pol kuhanega r'ža naloži v pomazano kozo, nanj pa eno nakrhljano jabolko, žlico sladkorja In ščep cimeta, nato ostali riž ln vrh riža zopet jabolko. Po vrhu pollj žlico raztopljenega masla (ali dve žlici smetane) ln speci. Makaroni s fižolom. Pol kilograma namočenega fižola kuham s papriko, lovorjem m timezom. Ko je že skoraj mehak, dodam 25 dkg dobro opranih testenin. Medtem napravim na masti prežganje s čebulo !n česnom ter dodam k Jedi. Pustim še nekaj časa vreti ln oklsam z dvema žlicama kisa. Ako le morem, dodam prežganju 5 dkg sesekljane slanine. Strah pred kaznijo je tudi vzrok otroških lažb Edino sredstvo, s katerim je mogoče odveditt otroka, da bi ne govoril resnice iz strahu pred kaznijo, je, da ga ne kaznujemo zaradi neresnice. Taka kazen je vselej nezasiužena, ker se otrok ne zaveda kr.vde, in samo zavestna krivda za« služI kazen. Taka kazen doseže navadno tudi skoraj vselej ravno nasproten učinek. Otrok laža, da ne bi bil kaznovan, in v*, ga kaznujete, da bi ne lagal. Kaj stori kaznovani otrok vdrugič? Izmisli si laž, ki je bolj podobna resnici. Največ pa je otroške laži krivo okolje, v katerem otrok živi. 2'vi zgled odraslih vpliva često že na najmanjše tako, kakor da se laž in prevara razumeta sami po sebi ali da sta celo neizogibni. Matere dostikrat groze otrokom s kasnimi, kl jih nikoli ne Izvrše in Jih niti nečejo izvršiti; obetajo jim razne reči, ki jih j m potem ne morejo ali nočejo dati. Vzgojitelji uganjajo mnogokrat s svojimi gojenci šale in igre, ki so po svojem bistvu prav za prav majhne prevarica in medsebojne laži Ali niso torej ti na vJdez nedolžni ln neškodljivi vzgojiteljski načini naravnost navajanje k laži ? In seveda tudi to, da se odrasli pred otrok' drug drugega varajo, vpliva na otroke, kakor da je lagati ln varati dovoljeno in prav. Najbolj učinkovito vzgojno sredstvo, da se otroci naučijo govoriti resnico, je torej: govorite pred otroki zmeraj resnico! Zmečkana jabolka s krompirjem. Olupi (kisla) jabolka in jih precej mehko skuhaj, dodeni enako število olupi jen'h ln drobno zrezanih krompirjev ter vse skupaj kuhaj, csoll ln dodaj še nekaj sladkorja. Ta jed je kajpada zelo dobra z ocvrtimi ali pečenimi rezinami, samo če J h zmoreš. Drobni nasveti Svečo, ki Je za svečnik predebela ali pa pretanka, vtaknemo za hip v vročo vodo. Tako se sveča omehča, nakar jo lahko izoblikujemo, kakor hočemo. Gumaste predpasnike zmijemo z mlačno vodow Nikdar jih pa ne smemo mencati ali drgniti. Nij-boljs je, če j'h zadrgnemo z gobo, potem pa posušimo na hladnem prostoru. Se trpežnejši bodo, če jih včasih zdrgnemo z glicerinom. Tobak se v mošnjičku ne izsuši, če položimo medenj košček jabolka. Poceni muholovec si napravimo, če namažemo na močan papir gosto peno toaletnega mila. Naočniki se ne zarose, če Jih namažemo z mešanico glicerina in mazavega mila, potem pa skrbno zdrgnemo z mehko usnjeno krpico. Na sti nae čin ravnamo s šipami in svetilkami raznih voz'l. Nalivna peresa smemo izpirati samo z mrzlo vodo. Vroča voda vpliva kvarno na gumo, ki postane potem siva in krhka. Geoffrey je izprožil roko. »To je vendar strašno... Pravcati samomor! Kaiko je le mogel Gore tu na koncu Bveta ustanoviti naselbino s tako majhnim številom ljudi? V Dixonvilleu nas je bilo — celo potem, ko so bile prve hiše v ognju, njih prebivalci pa pobiti — ie vedno kakih štirideset mož, sposobnih za borbo. Ce pridejo Indijanci sem, se lahko lepega nadejamo.« Majal je z glavo, medtem ko je iztrkal pipo. »Nu, ampak kaj nam koristi jadikovanje? Ce dovolite, se zdajle umaknem. Že dolgo se nisem slekel. Jutri pa bomo inorda imeli polne roke opravka.« Spremil sem goste v izbo, kjer je Edvard Cambody spal globoko Utrujen, njegov lepi mladostni obraz je spokojno počival na blazini. »Ali sta ta dva mlada Človeka izgubila svojce ?« sem tiho vprašal. »Ne, na vso srečo sta siroti. Razen mene nimata nikogar na ■vetu.« Geoffreyu Montpelieru sem voščil spokojno noč, nakar sem se kolikor le mogoče tiho odpravil v izbo, ki sta jo Andy in Mike delila S Dixonom. To je bil nizek, dolg prostor, ki ga je sveča poleg Mikejeve postelje le rahlo osvetljevala. Vzel sem svečo z mizice in ogledoval starega moža, ki je menda mimo spal. »Zdaj je zaspal,« mi je zašepetal Mike, »toda dokler je bedel in bil pri zavesti, je govoril take reči, da je človeka lahko kar kurja polt oblivala. Upam, da je vse skupaj tvezil v mrzlici.« Pomirjevalno sem odgovori: »Upajmo, upajmo!« Ko pa sem prišel v svojo sobo, me je prevzel strah in srce mi je ©ledenelo. štirideset mož je bilo v Dbconvilleu — samo trije izmed njih in deklica so odnesli življenje. In tu v Zionu nas je komaj devetnajst mož! Ko sem se razpravljal, sem moral misliti na truplo Harryja Wrighta, kaikor smo ga bili našli v gozdu. Spomnil sem se, da mi je Hana rekla, da je bil mož vzel puško s seboj. Nikoli več je nismo našli. Morda je ena izmed tistih, katerih cevi bodo kmalu pomerjene proti nam ... Sicer pa sem bil presenečen, da se Ralf, ki bi moral spati v moji sobi, še ni vrnil. Bilo je že zelo pozno. Nu, pomislil sem, ko sem se truden zleknil na ležišču, da se ne izplača kaj dlje razmišljati o tem. Ako pridejo Indijanci, bomo imeli drugačen opravek, kakor pridigovati Ralfu moralo. Ako jih pa ne bo, bom lahko vesel, da lahko fantu v božjem imenu vse odpustim. V takih mislih sem naposled zaspaL Naslednje jutro je bil Dixon pri zavesti in je že lahko posrebal mesno juho, ki mu jo je Mike previdno ponujal žl.co za žlico. Mlada Cambodyja sta še spala, toda Geoffrey Montpelier je bil že zarana na nogah in je prišel k našemu skupnemu zajtrku. »Brezpogojno moramo kakšno hišo v naselju napraviti ognja varno,« je zahteval. »Tega tudi pri nas nismo imeli. Kadar je hiša v ognju, je tudi najhrabrejša obramba brez koristi Pa četudi tukaj v Zionu do sodnega dne ne zagledate nobenega Indijanca, vam bo samo koristilo, če boste imeli hišo, ki bo zavarovana zoper ogenj ter dobro založena s hrano in vodo.« »Občinsko hišo izberimo v ta namen,« sem predlagal. »Tam smo vsi skupaj stanovali, preden smo si postavili lastne domove. Skrbno jo lahko obložimo z ilovico iz reke. Koliko časa pač utegnejo potrebovati Indijanci, če bi se iz Dixonvillea odpravili naravnost semkaj?« »Nu, tega ne bodo storili. Glejte, gospod 011enshaw, tisti indijanski poglavar čvrsto veruje, da prinese uspeh samo tisto vojno podjetje, katerega se loti v času pojemajočega meseca. To je Billiko sporočil Dixonu in mi smo vendar na lastni koži čutili, da Indijanec ni pleteničil pravljic. Poglavar bo napadel gotovo šele po polni luni. In še nekaj se mi vidi važno: v Dixonvilleu smo imeli dobro krčmo, toda njenemu gospodarju se sčasoma ni več ljubilo trudoma dobavljati pivo in žganje iz Salema. Po različn:h poizkusih se mu je posrečilo, da je kuhal žganje iz rži in je bilo tako dobro in močno, da podobnega skorajda še nisem pil. Tisti čas, ko so nas Indijanci napadli, je imel veliko zalogo in krčma je bila edina hiša, ki je rdeče-kožci niso požgali. Gotovo so se tedaj temeljito napili. Ne trdim, da bi kaj prida razumel značaj in običaje Indijancev, o tem morate vprašati Dixona, vendar bi se čudil, če bi Indijanci v bližnjem časa šli na nov roparski pohod. Pa ne glede na vse to smo mi dvakrat štiriindvaset ur v diru jezdili, da smo dospeli sem. Indijanci pa nikakor nimajo dovolj konj za vse. Najmanj teden dni imamo časa, morda celo več, kajti jaz rad verjamem tisto zgodbo o pojemajočem mesecu.« »Vsekakor se bom takoj po kosilu posvetoval z Elijem Makersom,« sem rekel. — Prav tisti trenutek je vstopil Ralf. Seznanil sem ga z našim gostom in sem mu kratko poročal • Meščani in ljubezen do domačih živali Kako ljubitelji živali skrbijo za prehrano psov in mačk O meščanih navadno mislimo, da so se odtujili naravi. Po nj.hovi ljubezni bi pa smeli celo sklepati, da so večji ljubitelji narave kakor kmetje. Horda se v tej ljubezni kaže prav to, kako zeio meščan pogreša naravo ter zato išče nekakšno nadomestilo za pretrgane stike z življenjem v naravi v reji domačih živali. Prav v zadnjih let h, ko je reja domač'h živali, ki jih je treba hraniti predvsem z mesno hrano, se je izkazalo kako zelo so meščani navezani na svoje »ljubljence« ter kako globoka je nj.hova ljubezen do živalstva. »Rejcev« je manj ... Rejcev tako zvanlh domačih živali je zadnja leta mnogo več kakor jih je bilo pred vojno. Med te rejce pa ne spadajo rejci domačih žival.; ne moremo jih uvrstiti niti med »športne rejce«. Nikdar jim beseda »rejec« ni zvenela dovolj blago; zdelo se jim je, da bi bila s tem njihova ljubezen do reje onečaščena. Nekateri meščani so bili tako strastni ljub telji svoj'h živali, da so jih i.eli skoraj med družinske člane. Vsekakor so pa vsaj skrbeli za živali tako, kakor za druge člane družine. Jedilniki psov in mačk n'so oili nič 6'abši kakor jedilniki družine. Živali so jedle navadno prav tako dobro meso kaKor Judje. Ce pa že ž'vali n so prejemale vselej najboljših k'.rov mesa, niso bile vsaj nikdar lačne. Lastniki živali se torej niso mogli prištevati med navadne rejce, eaj n so zgolj redil5 živali, temveč so jih negovali ter skrbeli za nje kakor za dojenčke. Ne smemo reči, da se je njihova ljubezen zadnja 'eta nla-dila. Vendar je »rejcev« zdaj precej manj. Statističnih podatkov sicer ni, da bi ugotovil" s šte«rtl-k- mi, koliko športnih psov in mačk redijo rte 6*ani v zadniih letih manj, a povsem zanesljivo, da se Je število št;rinožoev v mestu preccj zmanjšalo. V posameznih okrajih sploh ni več načk skoraj povsem so po »izumrli« tudi športni psi Stcra resnica Pavel Je sedel z Reziko v prijetno zakurjeni restavraciji. Dekle je bilo očarljivo. Godba Je Igrala nežno melod'jo. Rezikine oči so žarele tako, da je Pavel ves srečen dvignil čašo: — Torej na eelo dolgo in tesno prijateljstvo!... Bilo je prvič, da sta preživljala večer skupaj. Dekle se je sklonilo nazaj in v njenih svetlih kodrih so zamigljale zvezde. Mnogo obetajoče ... je pomisl'1 Pavel Potem je pa dejala Rezika tiho: »Prav za prav sem zelo ponosna na to, da sedim tu s sloveč!m junaškim tenorjem našega gledališča. Da, to znam ceniti. Cez dan prodajam rokavice, nogavice in pulovre. Uboga prodajalka Psi brez gospodarjev V Ljubljani je tudi nekaj psov brez gospodarjev. Konjači pa poskrbe, da sleherni pes najde prej ali slej svoj dom, če ne drugje pa na pasjem pokopal šču. Psi brez gospodarjev so v zdravstvenem pogledu zelo nevarni, ker lahko postanejo liiznašalci stekline. Pri nas ni bilo n kdar toliko psov brez gospodarjev, da bi lahko govorili o »pasji nevarnosti«. Meščani se niso skušali izne-bit'. svoj.h ljubljencev tako surovo, da bi j:h krat-komalo postavili na cesto. To bi pa bilo tudi nespametno. Kupcev psičkov je bilo vedno dovolj. Da bi pa kdo puščal pasje mladiče z rodovnikom na cesto, se pač še ni nikdar zgodilo. V zadnj h let'h so pa mnogi lastniki psov vendar bili prisiljeni razmišljati, kako bi se iznebili svojih ljubljenih živali, čeprav jih je pri tem še tako bolelo srce. Znašli so se v nenavadni tiski; niso mogli prenesti pogleda na lačne živali, ki jim niso mogli več postreči z mesom. Ni kazalo drugega, kakor da živali prodajo ali dajo komurkoli, ki b* jih hotel rediti, če jih že nočejo prepustiti konjaču. Vsi meščanski strastni ljubitelji ž:vali so pa dosledni sovražn'ki konjača. Prezir do konjača jim leži v krvi ln se ga ne morejo iznebit", čeprav vedo, da konjač opravlja zelo potrebno delo. Zato tudi v največji sili ne mislijo na konjača kot na odrešenika. Toda, kaj naj naprav jo z živalmi? Sami jih niso mogli ubiti, kajti baje je najhujše, kar lahko doleti lastnika psa, če mora ubiti svojega ljubljenca. Zato Je bilo nekaj primerov, da so lastniki živali izpustili pse in mačke Toda s temi žlvalm' je križ, ker so se neprestano vračale domov Psi so bili brez svojih medalj in lastniki »o jih skušali zatajiti, da so njihovi, ko so jim j'h znanci privedli zopet domov Dogajale so se prave tragedije, a večina jih je ostala skritih. Ali si morete misliti kaj bolj tragičnega kakor če mora ljubitelf živali odkloniti svojega ljubljenca, k' se je od njega tako težko loč 1 in ki se mu je potem — po tako strašnem slovesu — vrnil? (K<>n?c prihodnjič) med mnogimi drugimi v vel'ki modni trgovini... zdaj se pa ljudje ozirajo za menoj ln morda mi celo zavidajo.« »V moj h očeh ste mala kraljica,« — je zaše-petal Pavel, »lepo dekle nI nikoli neopaženo. Rezika, rad bi vam povedal ...« Po!ož'la mu je drobno ročico na usta, da ni več mogel govoriti Potem so pa zdrsnili njeni prsti po pevčevih že močno os velih sencih. Kljub temu se je Pavel znal ohraniti mladega, tako da se občinstvo nikakor ni oz'ralo na njegova leta in Je poslušalo samo njegov lepi glas Za tisto, kar je bilo treba še prikr'ti in zabrisati, sta poskrbela dober krojač in gledališk' lasničar. Pavel je bil namreč tik pred srečanjem z Abrahamom. Prijel je dekle za roko in Jo poljubil. Dane« se je res počutil mladega, tako mladega ln podjetnega, kakor na odru. In zdelo se mu je, da lahko zastavi zdaj dekletu vprašanje, ki ga j« že tolikokrat na odru zastavil svoji partnerici: »Ali me ljubiš?« Dekle se je zagledalo z zasanjanim pogledom nekam v daljavo m smeje je vzdihnilo: »Vi s t« mož, kakršnega sem si pogosto zamislila v s-, oji domišljiji, slaven umetnik, elejjanter., prijazen, kavalir od pete do glave. In tako prijetno J® kramljati z vami...« »... ?« Pavlov pogled Je napeto obstal na dra* žestnih ustnah, ki so mu tako sladko govorile. »Toda,« — je nadaljevala Rezika ln glas se JS Je nekoliko tresel, »želela bi, da bi imeli sina C® bi bil on tak, kakor vi, bi se res lahko zaljubila vanj.« Pevec je izpraznil svojo čašo m roka mu J« lahno drhtela. NI pa zameril dražestnemu dekletu, ki mu je priznalo tako veliko, že staro resnico. Ostala sta Se dobro uro skupaj, potem je pa Pavel odpeljal Reziko domov. Za slovo ga je celo — poljubila. To je b'l prvi ln zadnji poljub, ki g« Je dobil Pavel od Rezlke. Misli Ženska, ki Ima mnogo snubačev, se težko pf--ročl. * Ljubezen ima svojo računlco. Dve srci sta satra eno srce. * Zakon Je pristanišče, lz katerega bi marsikd« rad odjadral. * Čim nižja Je kamrica, tem višji so zračni gradovi. * Kdor nima sani kaj delati, daje drugim največ dela. * Marsikdo sovraži že nske zato, ker ga ne m»" rajo. On: »Ujel sem šest muh moškega spola in štiri ženskega.« Ona: »Po čem pa ločiš pri muhah oba spola?« On: »Samci so bili na steklenici s pivom, samice pa na zrcalu.« Profesor zgodovine kandidatu pri izpitu: »Kdaj je umrl Gustav Adolf? - ali pa počakajte, vprašanje bom formuliral drugače: Kateri švedski kralj je umrl 1. 1632?« dogodkih pretekle noči. Ko pa smo vstali od mize, sem ga poklical stran. »Nu, naj bo,« je začel, preden sem mu mogel kaj očitati, »zdaj se je zgodilo. Nekoč je pač moralo priti, to sem vedel. Hana je padla z vreče moke, jaz pa sem jo dvignil, jo poljubil — in vse drugo si pač lahko sami mislite, gospod Filip. Toda ta neumna, svojeglava ženska se še vedno ne more odločiti, da bi se poročila z menoj.« »To mora!« sem rekel odločno. »Ne utegnem ti pri tej priliki podrobneje nrinovedovati o sinočnii seji predstojništva. ker je treba storiti važneife reči. Toda vsekaikor sem se zelo zavzel zate in zdaj kratko in malo ne gre, da bi ti še nadalje uganlal neumnosti. Pri priči se odpravi k Hani v mlin. Ra1^ in ji snoroči. da bo jutri poroka. Zdai. ko nam od strani Indijancev preti tolikšna nevarnost, ne smemo izgubiti nobenega dne. Ako se svčt danes sestane, da bo sklepal o možnosti obrambe, bom rekel gospodu Thomasu, da vaju mora jutri poročiti.« »Toda jaz... jaz si še n'sem dooela na jasnem, ali bi se s Hano res rad ožen'1,« je ueovarial Ralf. »Neumnost!« sem rekel nestrpno. »Zakai te je pa od vsega po-četka vleklo k tei ženslr' Kaj ie driifpga kakor liubezen. ki moSfcega prinravi do tesra, da dela vso nedelio. Ti nočeš samemu sebi in drugim priznati, da jo ljubiš, ker je tako resna in morda ne kakšna lenotica; in Hana snet noče verieti. ker sumi, da niso gosnodar svojih čnvstev. Ženske niso tako neumne, kakor nemara ti mW8. Poldi zdaj k njej in r>onrosi za njeno roko, toda tako. d-a bo opazila, koliko ti je do nie. Nikar se mi ne ookaži pred oči, preden ne poreče: da!« Uboglj;vo se je Ralf obrnil in odšel snet v mlin. Jaz pa sem se na poti k Eliiu domislil, da znam skrbi in težave drugih vse bolje zmagovati kakor svoie lastne... Eli si je začudo dal opravka s tem, da je natovarjal svoje živali. V voz sta bila vprežena oba konia. ki sem ju jih bil prepustil in dve sv*nii sta z zvezanimi nogami ležali na koncu voza. Ko sem prišel, Je Eli pravkar dvignil v košaro zaprte, žalostne kokadajoče kokoši na voz. Krava, Id je stala poleg voza. me je menda sr>oznala in je z materinsko nežnostjo pogledovala teHčka ob svoji strani. Eli je okrenll glavo in rekel: »Filip nikakor se ti ni bilo treba truditi k meni. Sam sem nameraval k tebi.« Presenečen sem ga pogledal. »Zakaj, Eli ? ... Ali si že čul, da...« »Slišal nisem nič, lahko pa sem si mislil. Ni prav, da bi še dalje imel tvojo lastnino in da bi se okoriščal s tvojo živino, ker sem vendar sinoči v >redstojništvu tako ostro nastopil proti tebi.« »Toda, Eli, to sem že davno pozabil,« sem vzkliknil presenečal in nekoliko ganjen. »Pusti živali na svojem, pa me poslušaj! Misliti moramo na važnejše reči kakor na majhne nesporazume.« Elijev obraz je zasijal in že so začele njegove močne roke osvobajati živali. Opravil je to z blago skrbnostjo. Sedel sem na klop pred hišo in poučil Elija o dogodkih pretekle noči ter o vsem, kar je bil pripovedoval Geoffrey Montpelier. »Člane predstojništva sem že sklical,« sem zaključil, »in ko bodo zbrani, moramo takoj obvestiti vse moške, potem pa začnemo utr1®-vati občinsko hišo. Cim manj zaenkrat zved6 ženske o teh rečeh, tem bolje.« »Potem bo pač najbolje, če greva takoj na pot,« je odgovoril EK. Toda ko sva se nekaj korakov oddaljila od bifie, je postal in rekel premišljeno: »Kar si mi pa posodil, moraš vendar vzeti nazaj, Filip. V mislih sem te enačil s tvojim očetom in...« »Bržčas bi te bil tudi jaz primerjal s tvojim očetom, če bi ga bil poznal, Eli,« sem menil v šali. Toda Eli je gledal resno predse. »Ali nisi nikoli čul o tem...I Moj oče je bil doma iz Mersčja in je našel smrt, ko je brezumno pijan padel v močvirje in utonil. Pri tem pa je bil dober in bister mož, kadar je bil trezen, seveda. Zapustil je deset otrok, same sinove.« »Morda je odtod tvoj globoki odpor zoper žganje.« Trudil sem se, da bi našel preprost, človeško razumljiv vzrok m Eijeve zagrizene nazore. »Nikakor ne, je ugovarjal in grbančil delo. »človek je ustvarjen po božji podobi in pijanec sramotno skruni svojo namembo. Sovražil bi žganje prav tako, če bi moj oče ne bil nikoli srknil niti kapljice.« Sam zase sem podvomil o tem. Toda danes so bili drugačni opravki, kakor da bi se prepirali o takih rečeh. Prispela sva do občinske hiše. Gospod Thomas d je pravkar dal opravka s tem, da je na vrata pritrjeval list z novimi zakoni Domislil sem se vzroka našega današnjega sestanka in nehote sem se moral DomaČe novice * Socialna pomoč Vrhovnega komisarja. Obveščajo se vsi oni, ki so prejeli od tega urada podporne bone (nakaznice za živila), da te lahko vriovčijo pri svojih stalnih trgovcih. Trgovci so pa dolžni vse bone sprejeti in jih do 5. vsakega v mesecu predložiti Združenju trgovcev, Trgovski dom, v svrho poravnave. * Izdelovanje igrač. Iz pisarne šefa pokrajinske uprave, oddelka a* trgovino, obrt in industrijo, je bilo objavljeno, da jt 'o nadaljnje odredbe dovoljeno izdelovanje Igrač, vendar izključno lz neracioniranih tvarln, pridobljenih na domačem trgu in pod pogojem, da se v obrtnih obratih za tako izdelovanje ne najemajo nove delovne moči. Take igrače se smejo prosto prodajati. * Železniški promet na Dolenjsko. Dn« 8. februarja 1944 se je pričel potniški promet na pro, od Ljubljane do Cušperka. Iz Ljubljane odhaj1 vlak ob 7.50 ln ob 12.31, iz Cušperka pa ob S-in ob 14.13. * Zbirka starih kovin se Je v Ljubljani zelo dobro obnesla. Šolska mladina Je pridno obiskovala mše in vendar vseh nI mogla obiskati v treh dneh, kolikor je bilo tzprva določeno. Tako je kazalo nabirati še po nedelji. Mladina je znašala polne vreče raznih starih kovinskih predmetov, nekateri so napolnili cele vozičke. Posamezne zbirke so nato odvažali v skupno zbirališče. Ker se po ljubljanskih hišah .dvoriščih, podstrešjih ln kleteh skriva še dosti stare navlake, ld je stanovalci še niso mogli pripraviti, bo slej ali prej kazalo prirediti tako zbirko v še večjem obsegu V izmenjavo bomo dobili tz Nemčije že gotove Izdela la potem se bo začela širokopotezna obnova naših krajev. Treba bo mnogo, mnogo gradiva, zato ljudje nikar ne zametujte starih kovin, marveč jih shranjujte do prihodnje zbirk- * Smrt zaslužnega slovenskega čebelar j*. V starosti 76 let je umrl na Svečnlco v Zgornji aiški g. France Rojina, nadučitelj v pokoju, eden izmed najboljših slovenskih čebelarjev in lovcev. Neminljivo zaslugo si je pridobil, ko je prevedel znamenito Janševo knjigo »Popolni nauk o čebelarstvu«, v »Lovcu« pa je objavil izvrstne članke o zelenem kraljestvu. Polnih 21 let je sodeloval pri »Slovenskem čebelarju« in su bili njegovi članki posebno priljubljeni. France Rojina je bil rojen pripovednik in je le škoda, da se ni udejstvoval tudi kot pripovedni pisatelj. Bil Je častni član Čebelarskega društva. Na zadnji poti ga je spremilo mnogo prijateljev, v slovo pa mu je toplo izpregovoril g. Josip Kobal. * Vrhnika je mnogo pridobila, ker Je nedavno prešel ves kompleks Polakove tovarne v last znanega slovenskega industrijca g. Savla Kalina, ki bo po popravilu vseh poslopij otvoril usnjarno v še večjem in modernejšem obsegu kakor je bila svoj čas pod prejšnjim lastnikom. Vrhničani so s to pridobitvijo zelo zadovoljni, saj je na Vrhniki mnogo strokovno sposobnih delavcev, ki pa so prehodno zaposleni v drugih strokah. * Vrbove mačice so prve znanilke novo porajajočega se življenja spomladi. Ob letošnjem izredno ugodnem in toplem vremenu so začele brsteti že v januarju in kazati svoj sivi kožušček. Ljudje se jih vesele, režejo vršičke in jih nosijo domov. Nekateri pa jih narežejo cele butare, nosijo jih na trg in jih prodajajo. Ne zavedajo se, da delajo s tem veliko škodo čebelam, ki naberejo na teh m&čicah spomladi največ obnožine ali cvetnega prahu. Obnožlna je za mlade čebele to, kar je za naše otroke kruh. Zaradi velike koristi so vrbove mačice v vseh kulturnih državah pod zaščito. Tudi pri nas je prepovedano trganje vršičkov ln mačlc vrbovja. Kdor pa želi na svojem vrtu zasaditi vrbov grmiček, kjer si bo lahko vsako pomlad aarttftd vejice, ta dobi brezplačno potaknjenca tuxtif jat 0»b»lara>'«w -ir<-*r»u. * PvraAr m«. i U-' f> ui*. ianl pre<;«n ,-e- podtiuti-r neau.« klavnice so lan) trji> «a.; »^i 821 konjskih Hvali, od teh 197 konj in 194 kobil. V sili je bilo zaklano 5 konj in 4 kobile. Predlanskim je bilo zaklano 245 konj. Lanska številka j« primerno visoka, toda pred dobrimi 15 loti, ko je bila gospodarska kriza in je bilo goveje meso drago, je bil zakol konj v Ljubljani še večji. V Ljubljani obratujejo zdaj že trije konjski mesarji, ki imajo ob gotovih dneh v tednu, od torka do potka, veliko število odjemalcev. * Zavraten umor Rafael« BaUttiča. Prejšnji četrtek zjutraj sta vdrla v spalnirko in ko je živela v liramaru, je dala vse bisere v košarico n jo privezano na vrv dala spustiti na določenem mostu v Jadran Bil je to zadnji poskus, da bi slana morska voda vrnila bferom sijaj Ko so po določenem roku služal n ki z jadrnico d;adral< iskat me ''), kjer so ob peHevju spustili koan, v morje, st siccr našli vrv n železno verigo, ki^-are na ne Pravijo. < a se je košara odtrgala in vrnila bisere morju D" i> pa vedo pove 'ati. da je ta zgt"fr„ le izgovor in < a je cesarica Šarlota b:sere v stiski drugeg? za drugi n prodaja privljica o potopljeni košarici pa da je nastala zato. da ljudje ne bi uganili, kam so v resn cl biseri r»reš!i. Eden izmed največj.h bserov na svetu je tako imenovani b ser I Ione. Biser tehta devetdeset gramov. Sicer nima ob čajne pravilne oblike vmiar to napako v ve'ik: meri odtehtava izredna velikost in pestrost barv. Tam. kjer je biser najbolj širok, 'ma to-mnozeleno barvo, k prehaja nato proti vrhu v &neži-nobelo Vrh bisera je vde'an v zlato krono, okrajno 7. d;am»nti. rubini in smaragdi MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA PUPILARNO V A B N A I IZPLAČUJE »A VISTA VLOGE« VSAK CAS, »NAVADNE« IN »VEZANE« PO UREDBI. — SODNO DEPOZITN1 ODDELEK, HRANILNIKI, TEKOČI RACUNL — ZA VSE VLOGE IN OBVEZE HRANILNICE JAMČI MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA 2SK | smeSnice MED ZAKONCI Mož: »Ali al čudno, da največji tepci dobe najlepše žene '« žena: »Nikar ne ne prilizuj, France.« PESNIKOV VZDIH . »Ah, če bi imel Jaz danes samo tista ž'vila, M so jih v moje poezije zavili, bi bil najsrečnejši človek v domovini!« KDO IMA PKAVT »Ako se mlinar in dimnikar stepe ta, kdo ima končno prav?« »Mlinar, ker ima črno na belem.« V STARIH ČASIH Vinjen pevec je zatezal v no61 domov grede: »Kje dom je moj?« Stražnik ga zgrabi in potolaži: »Čakajte, to vam bomo na rotovžu povedali.« NERODNA REC »Zakaj pa tenorist tako robanti v garderobi ? K- tuu ni zadosti, da Je dobil devet lovorjovih •vencev?« »To že, to, toda plačal jih je deset.« VINO Aleš: »Kako vam ugaja to vino?« Janez: »Tako, tako! Pri Jedi je dobro.« Alefl: »Da, a pri pijači je slabo.* ZREZEK »To naj bi bil telečji zrezek, vi natakar? Tak telečji zrezek je ra:'.žaljenje za vsako tele.« »Oprostite, gospod! N'sem vas hotel žaliti.« DVOMLJIV POKLON »T: bi me prav gotovo iz ljubezni ne pojedel,« j« rekla žena razgrajajoč-emu možu. »Ako bi bilo to mogoče la are a rad še danes!« PRED SODNIKOM »Zakaj ste ukradli zapestnico iz zlatarjeve izložbe?« »Bog pomagaj! V oknu je bila tablica z napisom: Izrabite lepo priložnost! Temu lepemu vabilu se pač ni bilo mogoče ustavljati.« RAČUN ZA VINO Natakar pri računu: »Koliko ste popili?« Gost (ki se komaj drži na nogah): »Ne vem. Toda po mojem stanju ne smete računati — jaz ga namreč nič ne prenesem.« V GLEDALIŠČU Gospa Verlžnikova pride h koncertu vsa za: sopla: »Kaj pa igrajo zdaj?« Sluga: »Deveto simfonijo.« Gospa: »Kaj — 2e deveto? Sem mislila, da Se nisem tako pozna.« VINSKA MODROST Precej okajen možlček se pr'~uglje do brvi, ki ima samo na eni strani držaj, ln zagodrnja: »Taka neumnost — kakor bi bil človek samo po eni strani okrogel!« RAZOČARANJE Mlada žena (možu, ki se je vrnil iz pisarne): »Si se kaj spomn'1 name, možiček?« Mož: »Vsakokrat, ko sem si hotel zapeti suknjič, pa sem videl, da mi še nisi prišlla gumba.« DIVJAK Janez je dobil v šoli zaušnico, ker Je bil nemiren. Fant pa Je bil vajen pretepanja in Je hotel učiteljici vrniti klofuto. Zato je moral pred Šolskega upravitelja. Na vprašanje, zakaj je to storil, je odgovoril; »Saj je ona prva začela.« DVOUMNOST Učitelj: »Ali Je naloga prav rešena?« Mihec (tiho): »Da!« Učitelj: »Govori glasneje, kaj mlsliS, da imam taka ušesa kakor osel?« Mihec (prav glasno): »Da!« I TOLAŽBA ! I11 naj bo dekle še tako staro, ko se poroči, ! postane mlada žena. IBSEN — ANALFABET Veliki norveški pisatelj Henrik Ibsen Je bil zelo kratkoviden. Nekega dne je šel po cesti, preko katere je visel velik letak. Ibsen je pozabil dom« naočnike in Je prosil nekega mimoidočega: »Oprostite, kaj pa je napisano tu gori?« »Oh, dragi moj, toliko vem kakor vL Tudi jas ne znam brat!.« VELIKA ŽELJA Tete: »Zelo rasteS, Janezek. Kmalu boS večji ko tvoj oče.« Janezek: »JoJ, da bi že kmalu bil! Potem bo moral očka vse stare hlače ponosi ti za menoj.« Domače zdravilne rastline Kako lih nabiram« in sušimo 89. t ČRNI TELOH Crnl teloh ima črno ali temnorjavo, grčavo ko* remko, debelo za mezinec, že pozimi poganja na okroglih, tzprva kljukasto ukrivljenih steblih velike, bele cvete, ki pozneje navadno pordečijo. Na cvetu v'dimo kakih pet velikih, okroglastih listov, pred njimi v kolobarju kakih deset rumenih tulcev, potem proti sredi mnogo prašnikov in prav v sredini 4—9 zelenih pestičev. Ti dozore v modi čke, k! pokrivajo rjava semena, postavljena * dve vrsti Listi so jako veliki in razrezani na 7—9 podolgastih rogljev, ki so proti koncu na-piljeni. Trdi so, nekako usnjati in obstanejo če« zimo. Črni teloh ima po raznih krajih razna imena, kakor ta log, talovnik, kihavnik, slepiče, kurjice*, /,a vlačili koren l. dr. Raste po gorskih gozd h ia rebr.h in Je ves strupen. Največ strupa je v ko-reniki. Ponekod še kupujejo korenikc za prirejanje zdravil, zato se nabiranje korenik izplača. Kopljemo Jih spomladi in Jih smemo sušiti tudi na soncu. Tudi korenlka zelenega telo ha 8e rabi v zdra-vilne svrhe. Zeleni teloh ima zeleno korenlko in zelene cvete, ki so pa prav tako ustrojeni kakor cveti črnega brata. Steblo Je v'soko in vejnatot listni rogljl pa po vsem robu napil jeni. Križanka št. b Benetle |M>nienija: Vodoravno: 1 oi us> časa. 4. drag t .riti kov.ua, 10. kulturne p osvetljene, 16. dva skupaj, 17. svetopisemska oseba, 18. zaščiten, zavarovan, 20. z.t-diga, spojna točka dveh KonopceV, .21. se bf.vi z gospodarsko panogo, ki je pri na« sestav ni del kmetijstva, 24. lahkoatleti, 26. menic-: 27. '.gvi.«ča, borilnice, 29. kemična barvila. 32. c-e! turistične opreme, 33 enoia časa, 35. starogrši junak, od oiilejša beseda za vrag: črn. 38. naKcptčen. vr-Sen, 42. oblika pomožnega glagola, 41. kratica za označbo časa, 46. kratica za c.rra. 47. latinski pozdrav, 49. Pregljeva tragedija, 61. elementarne nesreče, 54. okrajšano žensko ime, 06 vinsk. kis, 58. oseoni zaimek, 59. gora v Grčiji, <>1. otok med Anglijo :n Irsko, 62. vazalu lastna nepremična Imovina, 64. reka v Angl.ji, 66. užaljen, razsrjen, fcesen, 68. osebni zaimek, 70. večja skupina živali, 72. tavežbana, izurjena, "4. obrtnik, 76. okrajšan podredni veznik, 78. r'mljanska utrdba na naših tleh, 80. grška črka, 81. v noši, 82. neparne, 83. bo jazi j. ve, nepoguinne, 85. osebni zaimek, 86. ptič-.11 glas, 87. okrajšati priredili veznik, 88. duhovniki pri Izraelcih, 60 Jeza, bes, 91. dva enaka »oglasnika. 92 kazalni zaimek, 94. veznik, 96. žensko ime, 97 praprebivalcl Amer.ke. 99. pritok Donave, 101. neumna, bedasta, 102. neprijetno, neokretno, spravlja v zadrego, 103. dobitek pri tomboli. Navpično: 1. glava družine, 2. gora na Koro-žkem, 3. bolezen, 4. mesec, 5. pokrajina ob Renu, 0. žensko ime (množ.), 7. drobna trščica, 8. moško ime, 9. ploskovna mera, 10 osebni za mek (množ.), 11. žensko ime, 12. voznik, 13. zavetišče, pribežališče (dvojina) 14. nikainica, 15. gorečnost vnema 17. proizvod mila (narobe), 19. hlapljiva v zdravilstvu uporabljana tekočina, 22. na-«'vi, označbe, 23. moško ime, 25. pol kače, 28. botre, redovnice, 30. polotok v Jadranskem morju, 81. domača žival, 34. Igralna karta, 37. pripravljena, z veseljem, 39. vas v ljubljanski okolici, 40. prijatelj tuje lastnine, 43. posnemati, očitati, 45. značilnost musl'manskih mest in vasi (mno-4!na), 48. vodne naprave v javnih vrtovih, 50. postaja na progi Ljubljana-Zidanl most, 52. del kc'esa, 53. vel'ka celina, 55. pevski glas, 57. število, 60. pevski glas, 63. drevo ln sad (množ'na), 65. predlog, 67. Italijanski vzklik, 68. tovorna žival, 69. župnikov pomočnik, 71. predlog, 73. veznik, 75. medmet, 77. jedrnato, zdravo, polno, 79. nikainica, 84. pr padnik izumrlega tatarsko-mon-golskega plemena, 85. opravlja poljsko delo, 86. zagozda, žebelj, 89. kratica za akademski naslov, 90. bl'žnji sorodnik, 91. zimski pojav, 93. pripadnik izumrlega slovanskega plemena. 05. industrijska rastlina, 98. medmet, 100. nikainica. • REŠITEV KRIŽANKE ST. S Vodoravno: 1. Hrvatsko Primorje, D. dur, 10. križ, 11. erg, 13. as, 14. Ston, 18. Or, 19. roba 23. ol, 24. anemik, 26. pobuda, 28. gomila, 29. ope- 94 95 San, 30. CD, 32. baS, 33. Rem, 31. na 35. ara, 37, ov, 38. en, 40. bar, 41. Italija 42. nevaren, 43. Una, 44. Er, 45. Om, 46. som, 48. Ra, 49. tla, 52. dve, 55. so, 56. troboj, 58. karati, 61. moteta, 62. agilen, 63. Ek, 65. silo, 66 t', 68. Araor, 69. in, 70. nit, 72. Baku, 74. oda, 75. Sredozemsko morje.- Navpično: 1. Hus, 2. rr, 3. kk, 4. oro, 5. pir, 6. rž, 7. je, 8. Ero, 9. davica, 12. glavar, 14. snob» 15. tema, 16. Omiš, 17. Nil, 19 rop, 20. Ober, 21. buša, 22. Adam, 24. Ag. 25. Kalvarija, 26. pole-novka, 27. an, 31. Drina, 34. Nanos, 36. ata, 37. oje, 39. nem, 40. bes. 43. uraden, 47. Modena, 4». tros, 50. Loti, 51. Abel, 52. Drim. 53. Valo. 54. eter, 56. t. m., 57. Oto. 59. aga, 60. in, 64 kis, 68. tam, 67. !ks, 69. Ide, 71. tr, 72. Be, 73. uk. 74. oj. FUr das Konsortlum — Za konzorcij »Domovine«: Josip Reisner. Direktor I. R. — direktor v p.. Igriška 3. — Schriftlclter — urednik: Davorin Ravljen, Joiirnallst — novinar, Stari trg 7. -— Fiir d le Druckerei — Za tiskarno »Narodna t1«1?nrm«: Fran Je ran, Direktor — ravnatelj, Alešovčeva 6. — Ali* in I-aibach — vsi v Ljubljani.