Dtlctatura in pro§veta. Ko je bil Mussolini pozvan, da vzame ikrmilo italijanske države v svoje roke, je izjavil: »Prinašam vam ne ministrstvo, marveč vlado (un governo).« Vlada, ikakor si jo je zamislil voditelj italijanskega fašizma in ikakor jo izvršuje, je avtcritarna (dilttalorska) (Vlada. LjsisfvO je sanV predmet te ,vlade, govoriti ne sme ničesar, še manj cdločevati. Demokracija (ljudovlada) je za fašizem pojem, ki ga prezira in mrzi. Mussolini porabi vs-ako priliko, da udari po demokraciji, za ikatero ne more najti dovolj prezirnih in zasmehljivih besed. Kakšno ulogo prisoja fašizem ljudsvu, najboljše dokazujejo volitve v parlament, iki s*o po svetu še bolj proslule ikakor volitve. V se vsaj tako »voli«, da vsakoikravna vlada dobi večino. Italijanski volilec pa sme samo reči: »da« ali »ne«. Ker jih je I>«VG mal-0, Ju bi Se Jlral-i reči »ne«, dobi fašiisticni režim sijajno večino, iki jo proglasi za plebiscit (ljudsko glasovanje). Kakovost vsake viadavinc se pokažc y sadovih, iki jih rodi. Ako bi demokracija po svojem bistvu — saj so izrodki povsod mogoči, pa se dajo odpraviti — v re&nici bila tako slaba, 'kot jo predstavljajo diikt^torski mogotci, bi morali biti sadovi iašizma veliko boljši, kot so sadovi, ki jih prinaša ljudovlada. Pa niso. V predzadnji številki našega lista smo stvarno dokazali, kakšna jc gospodarska politika fašističnega, <5dnosno hitlerjevsk:ga režima. V Ita•liji in Nemčiji propada narodno goispodarstvo vedno bolj in bolj: narodno premoženje sc zmanjšujc v naglem tempu (teku), bremena rastejo, dolgo:Vi se namnožujejo, Ijudstvo vedno bolj obubožava. Zgodovina dokazuje, da je avtoritatlvno (odločevalno), ne samo posvetovalno sodelovanje ljudstva pvi reševanju gospodarskih vprašanj najboljši način urejevanja takšnih vprašanj. S frazami in s ikornandiranjcm so gospodarska vprašanja nc rešujejo IV splošno blaginjo: to dokazujc fašizem in nemški narodni socializem. tVeč oči več vidi, več glav več misli, «rliktatoi'ski režim pa si domišljuje, da je v njem utelešena pamct vsega naroda. Diktatura ikomandira ne ^amo dcliarnici državijana, marveč tvulinjcgo(vl glavi. Kakor lončar z lonci, ravna idiktatoi^ki rcžim z glavami državljanov: vse glavc mora>o biti oblikovano po gotovem načinu, vsi moraj-o misliti [po predpisanih pojmih, inieti samo od režima patentirane idcjc, slcditi v ja- viiosti od zgoraj zaukazanim načelom. Zato v fašistično vladanih državah ni svobodo znanosti, ni svobode tiska: knjiga in ča.sopis, vse jo pod strogo ccnzuro. V Italiji sc, ys.i časilrki prešinjeni g fašislicnim duhom, ni med njtimi nobene raznolikosti in pestrosti, temvoč sama nniformirana dolg-očasnost. V Nemciji so istc razmcre, ki &o prišle z naglcjšimi ikoraki ko v Italiji. Časopisje zatrlih strank (katoliškega ccntra, socilasistov itd.) jc zatrto ali ali pa je prenehalo vslcd noprenehljivega toporja. Listi umirajo drug za drugim, ikakor cvetlice, tki jim zmanjkuje solnca. Razvila sc je oblika narodnosocialističnega lista, dolgoča&nega po vsebini, iker se povsod pišo isto in ha enak način, iker se drugače pisati ne sme. Nemškc knjige, ki so izd^jajo pod sedanjlm .dikta-torRk^l rcžimpm, š-o poine fraz, brcz jedra in soka. Knjižne založbc propadajo druga za drugo, med grafičnimi delavci (stavci, nameščenci -v tiskaruah) jc že vcC ikot polovica brcz posla in zaslužka. Avtoritarna (fašistična, nacionalistična) država nc trpi nobcne zascbne prosvetne iniciativc (podvz-etnosti). Dpvoljenc so samo takšnc pjjrosvetne organizacije, ki »p fašističAo-tiacionalistlčnoga diiha in pod str-pgo feontrolo nacionalističnih mogotcev. Mladinske organizacije pa bi morale imeti izključno fašistično-nacionalistični značaj, češ, da je vzgoja mladine zgolj pravica in dolžnost države. Vzgojae pravice In dolžnosti starlev i-n' cerkve. so pogažene. Kar je storil italijanski fašizem s slovenskim in hrvat&kim šolstvomin s prelepimi slovenskimi prosvetnimi organizacijami, to je pravcato kulturno barbarstvo. Znano je tudi, kako trdo in dolgo se je morala cerkev proti italijan-skemu fašizmu boriti, da se verske mladinske organizacije od državc tolerirajo (trpijo). V Nemčiji je ta boj sedaj na vrhuncu. Ako bi Nemčija ne imela tako cdličnih, od božje previdnosti ji danih škofov, ki ne klcnijo pred terorizmom, bi že vse versko mladinske organizacije ležale na tleb, 1'azbite in poteptane. V .semčiij so r&2« mwe za katoliš^-c CGrkev tem bolj ne. vCrV-iie, k.c-r tamkaj živi protestantovska i večirfa, koje duh prevladuje v narodno-socialistični stranki, ki se istoveti z državo. Zenačilno teženje narodnega socializma hoče iz duš mladine iztrgati katoliško vero in zavest ter jo nadomestiti z duhom neko nemške vernosti. To je duh verske brezkrvnosti, brezbai^vnosti, brezbožcosti, mlačnosti. To pa je nekatoliški in protikatoliški duh.