VPLIV BOLEZNI IN SPECIFICNEGA
ZDRAVLJENJA NA PREHRANO BOLNIKA Z
RAKOM
Heleną Drolc
Pri redko kateri bolezni srečamo tako usodno povezanost bolezni in načinov njenega zdravljenja
s prehranjevanjem' kot ravno pri teh, ki sodijo na podľočje onkologije. Pľesnovne potrebe
onkološkega bolnika so zaradi bolezni same, ki prinaša s seboj potrebo po obnovi okvaľjenih
tkiv, spodbujanju imunskega sistema, premagovanju vsesplošne šibkosti in stresa, Že na samem
začetku višje, kot pri zdravem človeku. Specifično zdravljenje s svojimi stranskimi učinki pa še
dodatno ogroža bolnikov prehrambni status.
Pľehrambne zaplete, povezane s samim obolenjem, lahko razdelimo na:
L motnje v delovanju prebavnega trakta
2. motnje v delovanju centralnega živčnega sistema
3. motnje v pľesnovi beljakovin' maščob in ogljikovih hidratov, zvišan bazalni metabolizem
4. periferne dejavnike
5. psihosocialne dejavnike
Tumorji na prebavnem traktu vsak na svoj način, odvisno od mesta, kjer leŽijo, vplivajo na
pľehranjevanje bolnika' Najpogosteje predstavljajo mehanično oviro za zauźitje in pomikanje
hľane vzdolž prebavne poti in s tem posľedno povzľočajo nezadosten dotok in absorpcijo
hranljivih snovi v bolnikov organizem.
Zaradivzdraźenega centľalnegaźivčnega sistema, po vsej verjetnosti s stľani metabolitov' kijih
izloča maligni tumor, sę pri bolniku lahko pojavijo anoreksija, nausea' bruhanje in prezgodnja
sitost' Naštęti simptorni se pojavljajo posamično ali v kombinaciji in pri bolniku povzľočajo
hujšanje.
Zviśan baza|ni metabolizem in motnje v pľesnavljanju ogljikovih hidľatov, beljakovin in
maščob, so pri mnogih bolnikih z rakom vzrok za hujšanje, ki ga maľsikdaj ne moľejo zaustaviti
kljub zadostni količini zalžite hrane.
Med motnje, ki prizadenejo ustno - okuševalno področje, prištevamo spremenjeno okušanje in
vonjanje teľ odpor dq določene hľane.
Negativni psihični vplivi, ki jih je pri tako resni bolezni vsekakor veliko, bolniku zmanjšujejo
željo po hranjenju. Zaskĺbljenost in stľah, šibkost in včasih tudi fatig, ki se pojavljajo med
zdľavljenjem, bolniku jemljejo 
tek in zanimanje za hľano. Drugo okolje, drugačna hrana in
sobolniki so tisti socialni dejavniki, zakaÍęre še pomislimo ne, da bi bili lahko zanj moteči.
Najbolj očiten vp1iv na pľehranjevanje bolnika z rakom pa ima specifično zdravljenje ľaka' ki
ie 
lahko kirurško, obsevalno in citostatično'
Helena Drolc' višja medicinską sestra,
onkološki inštiĺut Ljubljana
15

K i ru rš k i p o s e g je lahko izveden s kurativnim ali paliativnirn namenoln.V obeh pľirneľih
zvišane metabolične potľebe bolnikovega organizma, ki so pos1edica ľadikalnosti posega, lahko
spľožijo nastanek rnalnutľicije. Poleg tega so opeľativni posegi pogosto povezani z neľazumljivo
dolgirni obdobji nezadostnega prehľanjevanja, ki jih povzľočajo preiskave in pľipľave pľed
operacijo in potek zdľavljenja teľ rnoľebitni zapleti po njej. Radikalne odstľanitve tumoľjev na
področju glave, vľatu in pľebavnega trakta' pľinašajo kľoIrične teźave z Žvečenjem, požiľanjem
in pľebavljanjem hľane in absorpcijo hľanljivih snovi iz nje.
Vpliv o b s e v a n j a tra pĺehranjevanje bo|nika je odvisen od:
1. dela telesa, ki ga obsevamo
2. jakosti obsevalne doze
3. obseŽnosti obsevalnega polja
4. tľaj anja obsevalnega zdravljenj a
5. občutljivosti bo1nikovega oľganizma Za obsevanje
6' pľehrarnbnega statusa bolnika, ko se začenja njegovo zdľavjenje z obsevanjem.
7' psihofizičnega statusa bolnika ob pľičetku obsevanja
Dolgotľajna obsevanja povzľočajo neješčnost, siljenje na bľuhanje, bľuhanje, dľiske in fatig.
Posebno pozoľnost zahtevajo bolniki z rakom na področju glave in vľatu, ki imajo pogosto v
svoji anamnezi pľekomerno piĘe alkohola' kajenje in težave zźvečenjem in požiranjern hľane
zaradiťl,zične pľisotnosti turnorja.Prehľambni status, s katerim ti bolniki začenjajo zdľavljenje,
je toľej ľeven. obsevanje dodatno zvĺšazahteve po hrani in hkľati zmanjša rnožnosti za njeno
noľmalno uživanje, keľ povzroča vnetje ustne sluztrice' boleče žvečenje in požiľanje' suha usta,
nenormalen in zmanjšan občutek za okus ("slepa usta''), zmanjšan tek 
, 
težave z zobni in
dispnojo. Ti tipični stranski učinki se ľazvijejo v dľugern in tľetjem tednu obsevanja in večinoma
izzvenijo v šestih tednih po končanem obsevanju. Teźave z okušanjern včasih tľajajo nekoliko
dlje, teŽave z delovanjem žlez slinavk lahko ostanejo tľajne. Našteti pľoblemi vodijo v
odklanjanje hľane in bolnikovo hujšanje' Če 
''-'tr 
v času zdĺavljenja z obsevanjem ne damo
ustrezne prehľambne in psihične podpoľe, lahko pričakujemo precejšnjo izgubo teźe, čepľav je
bolnik zaľadi bolezni hujšal Že pĺed tem. Misel na moľebitne zaplete in skľb, da bi dosegli
ustľezen pľehľarnbni status Že pred začetkorn obsevanja, pomaga bolniku in stľokovni skupini,
ki se ukvaĺja z zdľavstveno nego, da se izogneta enteralnemu in parenteľalnemu hĺanjenju' Naš
cilj moľa biti hľanjenje skozi usta.
Siljenje na bruhanje irr bruhanje sta pogosta in stisko vzbujajoča stľanska učirrka kemotera-
p ij e. Nastaneta zaradi kombinacije vplivanj citostatikov na centľalni Živčni sistem in sluznico
pľebavil. Dejavniki' kot so slab prehľambni status, slabe izkušnje s pĺejšnjirni kemoteľapijami,
izkušnje Z navseo v nosečnosti in s potovalno slabostjo, izpostavljenost nepľijetniln vonjavam
in zvokom, že vnaprej pľipľavijo bolnika na slabost med kemoterapijo. Približno sedemdeset
odstotkov bolnikov ima rned zdľavljenjem tovlstne težave, kako hude pa so' je odvisno od
ernetičnega učinka citostatika' ki ga pľejernajo. Poleg teh težav povzľoča kemoteľapija še vnetje
ustne sluznice in pľeostalega prebavnega tľakta, motnje v okušanjtl in vonjanju, neješčnost in
drisko.
Strategija pomoči pľi specifičnih prehrambnih problemih, kot so izguba teže, anoreksija, navsea
in bruhanje, motnje okušanja in vonjanja' disfagija, mukozitis in stomatitis, suha usta, dľiska,
obstipacija in pridobivanje teŽe, moĺa biti multidisciplinarna in osredotočena na bolnika. Bolnik
16

jo mora spĺejeti in odobľiti. Prehrambni nasvet in podpora morata biti skladna z motnjo,
štadijem bolezni in s socialnim okoljem, izkaterega bolnik prihaja.
Ključnegapomena ZaustÍeznoprehľambno podporo je o c e n a b o t n i k o v e g a p ľ e -
h r a m b n e g a s t a n j a.Zlasti pľi hospitaliziranih bolnikih moratno biti pozoľni na
eneľgijsko in beljakovinsko nedohranjenost' čepľav so pomembni tudi ostali elementi prehrane.
Naša pozoľnost mora biti zlasti usmerjena na tiste bolnike, pri katerih lokalizacija tumoľja
predstavlja visoko tveganje za nastanek malnutricije' Pri bolnikih, ki se že spopadajo z
motnjami v preskrbi s hĺano, moramo točno določiti prehľambne potrebe, siceľ bo dietna
podpora izzvenela V prazno. Učinku dietoterapije moramo slediti ravno tako zavzeto kot
učinkom specifičnega zdravljenja ter jo prilagajati izboljšanju ali novim pľehľambnim
zapletom' Pri bolnikih, zakatere presodimo, da pĺehrambno niso ogroženi, v rednih pľesledkih
znova preveľjamo njihove potľebe po hĺani.
Dobeľ pľehrambni status zagotavlja bolniku z rakom' dabo vzdržalinvztrajal pri zdravljenju'
da bo dosegel dobľo rehabilitacijo in si izboljšal kakovost življenja
Liteľatuľa:
1' Pokorn D. Prehĺana bolnika. Murska Sobota: Pomurska zaloźba, 1994
2. McCorkle R Grant M, Frank-Stromborg M, et al. Cancer nursing a compľehensive textbook'
2nd ed. Philadelphia: Saunders, 1996.
3. Clarc JC, Gee RF, eds. Core curľiculum for oncology nursing. Znd ed. Philadelphia:
Saundeľs, l992
4. Lutheľt JM, Robinson L' eds. The Royal Marsden Hospital manual of standards of care.
London, oxfoľd: Blackwell, 1993.
Ű