SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC PETEK 4. NOV. 1994 Letnik XLIX Štev. 44 (2779) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. vabijo na v soboto, 12. novembra 1994, ob 20. uri v domu sindikatov v Celovcu Pisemska bomba napad na sožitje Izjava predsednika ZSO in narodnega sosveta dr. Marjana Sturma. V STANDARDU je bilo objavljeno pismo anonimneža, ki se priznava k pisemskim bombam. K temu je predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost dr. Marjan Sturm izjavil, da je zdaj jasno politično ozadje teh bombnih atentatov. Tarča očitno des-noekstremističnih atentatorjev so osebe in institucije, ki se zavzemajo za novo kulturo sožitja in za preseganje etničnih meja. Dvojezično ljudsko šolo v Celovcu obiskujejo tako otroci pripadnikov manjšine kot večine. Založba Wieser posreduje literarne prevode in s tem podpira razumevanje med ljudstvi in posamezniki. S pisemskimi bombami naj bi ustrahovali tiste, ki se zavzemajo za protinacionalistične koncepte sožitja, za interkultumo vzgojo in izobraževanje v službi človeških pravic. Dr. Sturm poziva politike in šolske urade, da se odkrito in javno priznajo k temu konceptu in-terkulturne vzgoje in izobraževanja in da se tako postavijo ob stran otrokom, staršem in učiteljem dvojezične šole. Samo tako je mogoče izolirati nacionalistične in desnoekstremne sile, ki skušajo z brutalnim nasiljem preprečevati sožitje. V tej zadevi pa vidi dr. Sturm tudi pomanjkljivost izjav varnostnih ustanov. Pismo priznavalca nosi namreč datum 8.9.1994. Za- ložba Wieser pa je prejela pisemsko bombo šele 4.10.1994. V času med 8.9. in 4.10. pa varnostni organi niso opozorili oseb, ki jih omenja pošiljatelj priznavalnega pisma. Zato se odpira upravičeno vprašanje, kdaj so varnostne ustanove prejele priznavalno pismo. Dr. Sturm meni, da je treba še bolj krepiti interkultume aktivnosti med manjšino in večino. Le na ta način se lahko vsebinsko upremo desnemu ekstremizmu. Za kaj takega pa je potrebna povezava vseh demokratično mislečih v deželi. Tako večina kot manjšina se zdaj ne smeta dati ustrahovati. Dr. Sturm upa, da bo varnostnim organom kmalu uspelo odkriti storilca oz. storilce. OB DNEVU MRTVIH V spomin in opomin v Tmii vasi bJ Igrala bosta ansambla »Alpe-Adria Sextett« in »Original Tscheppaschlucht Quintett«. Veselimo se Vašega obiska! Mize lahko rezervirate v tajništvu TAK, telefon 0 46 3 / 38 24 00. POKROVITELJSTVO Dr. Christof Zematto, Karl Koffler, Michael Antonič, Franc Rutar Odličje županu Zilku Prejšnji teden je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan v svečanem aktu odlikoval dunajskega župana Helmuta Zilka z visokim odličjem za zasluge za Republiko Slovenijo. »Spomin na padle borce in umrle v taboriščih in zaporih v drugi svetovni vojni mora biti hkrati tudi opomin preživelim, še posebej mladim, ki sami teh strahot niso doživljali. Skrbeti moramo, da bomo ohranili vrednote in izročila tiste dobe. Le tako se bomo uspešno upirali poskusom ponovnega oživljanja miselnosti, ki je pred pol stoletja pahnila človeštvo v največjo tragedijo. Pri tem nam ne gre za poveličanje našega junaštva, pač pa za obrambo resnice pred tistimi, ki poskušajo naš boj oblatiti in kriminalizira-ti, naše trpljenje omalovaževati in izničiti. Takih poskusov pa ne doživljamo samo pri nas na Koroškem, kjer se nemški nacionalizem in rjava ideologija prepletata v sovraštvu do vsega, kar je slovensko in protifašistično, pač pa se v zadnjem času napadi na narodnoosvobodilni boj in njegove tradicije množijo tudi v Sloveniji, kjer bi pristaši medvojne kolaboracije svojo takratno krivdo radi oprali z blatenjem partizanstva«. Te besede so izrazile vodilne misli predsednika Zveze koroških partizanov na spominski svečanosti ob grobovih padlih borcev Janeza Zupanca in Jurija Ravnika pred dnevom mrtvih na pokopališču v Trnji vasi / Annabichl. Janez Wutte-Luc je poudaril, da svečanost ni namenjena samo tema dvema borcema partizanoma, temveč vsem, ki počivajo na več kot 40 pokopališčih po vsej južni Koroški, vsem, katerih kraj grobov je neznan, vsem tistim, ki so umirali po taboriščih in zaporih in seveda vsem milijonom žrtev po Evropi, ki so se uprle naci-fašizmu in s svojimi življenji prispevale k vzpostavitvi pravičnejšega sveta. Za koroško notranjeslovens-ko situacijo je predsednik ZKP izrazil zaskrbljenost borcev. »Če ena osrednja organizacija drugo obtožuje vindišarstva, se moramo zavedati pogubnosti takega početja... Bivši borci in žrtve fašizma zato pozivamo vse odgovorne dejavnike, da se pravočasno odpovedo politiki enostranskega vsiljevanja mnenj ter spet najdejo pot iskanja skupne govorice ob hkratnem spoštovanju drug drugega.« Ob polaganju vencev naše borčevske organizacije in predstavnikov Zveze borcev iz Slovenije na grobova padlih in tudi sicer ob svečanosti je zapel moški pevski zbor »Bilke« iz Bilčovsa, Tonči Schlapper je občuteno recitiral Kajuhovi pesmi, komemoracije pa so se udeležili tudi predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev, Zveze združenj borcev iz Slovenije, konzul R Slovenije v Celovcu ter precejšnje število koroških borcev in demokratov. J. R. Borci in demokrati so se poklonili padlim žrtvam [ . \ 1 1 i Wu ■ i ÜBl * J Vlada brez Peterleta Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je v sredo sprejel vodenje zunanjega ministrstva. Po burnih razpravah v zvezi z oglejsko izjavo je Peterle predal zunanje ministrstvo predsedniku vlade. Taje izjavil, da bo ta resor vodil najdlje tri mesece, v tem času pa bo poiskal novega zunanjega ministra. Drnovšek je v sredo tudi napovedal osnutek nove deklaracije za odnose z Italijo, ki naj bi Slovenijo postavili v bolj enakopraven položaj, hkrati pa bi ji pri svetu zunanjih ministrov Evropske skupnosti ustvarili potrebno kredibilnost za začetek pogajanj, ki je zdaj zaradi dvotirnosti politike do Italije (Peterle - vlada) precej omajana. Slovenska diplomacija je v zvezi z italijanskim vetom na luksemburški seji ministrskega sveta EU začela diplomatsko ofenzivo. Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo poli- tiko Zoran Thalerje poslal pismo vsem parlamentarnim odborom držav EU in pridruženih članic, v katerem pojasnjuje ita-lijansko-slovenske odnose. Slovenski krščanski demokrati se še niso odločili o Peterletovem predlogu za izstop iz vlade. V primeru izstopa bi SKD izgubila še notranjega ministra (Andrej Šter) in ministra za promet in zveze (Igor Umek). J.R. 2 4. november 1994 Politika SLOVENSKI VESTNIK Zapleti okrog poskusa atentata na javno dvojezično šolo v Celovcu in pisemske bombe Založbi Wieser niso slučajni in jih po mojem mnenju tudi ni mogoče opravičiti z nezmožnostjo in naivnostjo pristojnih varnostnih organov. Kot je bil atentat od vsega začetka politično motiviran in zaradi tega teroristično dejanje, so tudi zapleti politični in do skrajnosti neopravičljivi. Vsi politični organi in osebe, ki so vedeli za prizna-valno pismo in niso takoj obvestili v pismu omenjenih ogroženih oseb, so se v KOMENTAR Ena izmed njih pa je, da se brez pomislekov zavzamejo za zaščito življenja ogroženih, ne glede na njihovo ideološko in versko pripadnost. Z molkom oz. s prikrivanjem informacij sta Löschnak in Peterle posredno soodgovorna za radikalizacijo političnega vzdušja, ki je uperjeno proti inštitucijam in osebam, ki se zavzemajo za medkulturne dejavnosti. S svojim (ne) ravnanjem sta oba dopustila, da je fašizacija družbe dosegla raven, proti kateri se je treba upreti z vsemi demokratičnimi sredstvi. Fašizacija družbe po- Fašizacija koroške družbe resnici poigravali z njihovim življenjem. Zato je treba ravnanje avstrijskega notranjega ministra dr. Franza Löschnaka, prav tako pa tudi bivšega slovenskega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta oceniti kot politično nevzdržno. V situaciji, ko neonacistični krogi konkretno strežejo po življenju ljudi, se ni mogoče več izgovarjati na nekakšne diplomatske formalnosti med Slovenijo in Avstrijo, ki se jih je menda treba držati. Izgovor avstrijskih varnostnih organov, da iz kriminalističnoteh-ničnih razlogov menda niso hoteli povzročiti panike med ogroženimi, pa je do skrajnosti ciničen in grotesken. Če sta Löschnak in Peterle že dalj časa vedela za vsebino priznavalnega pisma, o čemer skorajda ni več dvoma, je bilo njuno Dr. Mirko Wakounig zadržanje politično neodgovorno. Ne vem, kako bi svoje ravnanje verodostojno opravičila, če bi se omenjenim in ogroženim osebam v resnici kaj zgodilo. S svojim molčanjem sta posredno koristila samo avtorjem pisma oz. teroristom. S tem, da javnosti o vsebini priznavalnega in grozilnega pisma nista obvestila, sta opogumila tiste, ki stojijo za temi terorističnimi dejanji. Ne morem si predstavljati, da bi avstrijski zunanji minister Mock takoj ne obvestil oseb in inštitucij na Južnem Tirolskem, katerim bi grozili kaki neofašistični krogi. Politiki, ki proti takim nasilnim grožnjam ne ukrepajo tako, da v največji meri zaščitijo ogrožene, najbrž ne vedo, kakšna je njihova politična dolžnost. meni, da postanejo grožnje, zatiranje in nasilje proti nekaterim osebam in inštitucijam del političnega vsakdana. Kdor sledi političnemu razvoju zadnjih tednov na Koroškem, kdor pozorno spremlja reagiranje notranjega ministrstva okrog atentata in pisemskih bomb, bo opazil, da nasilje vedno bolj postaja del političnega življenja, na katerega se vedno bolj navajamo. Bolj ko se bomo navadili na nasilje vsake vrste, bolj bomo prispevali k fašizaciji lastnega okolja in odnosov. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kaj je vodilo bivšega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta, da ni obvestil Wieserja, Sturma, starše javne dvojezične šole v Celovcu - torej ljudi, ki so imenovani v grozilnem pismu. So to zanj drugorazredni Slovenci!? SLOVENSKI PARADNI KONJ Američani kupujejo »Elan« Prejšnji teden je iz Begunj na Gorenjskem prišla izjava za tisk, da znamenito tovarno smuči Elan kupuje ameriška družba Elite America Corporation iz San Diega, prodaja pa jo Privredna banka iz Zagreba. Po zelo čudnih zapetljajih pred dobrimi tremi leti, ko je kot strela z neba udarila vest, da je »paradni konj slovenskega gospodarstva« Elan Begunje močno zadolžen (podrobno o tem slovenska javnost ni bila nikoli obveščena, krivci za to pa so jo pred sodiščem kar dobro odnesli) in da bo moral v stečaj. Največji Elanovi upniki so bile hrvaške banke, zato jim je pri prodaji pripadlo 77 odstotkov vseh delnic. Slovenska vlada tedaj iz svojih skladov ni mogla (ali pa ni hotela) rešiti Elana, da bi ostal v slovenski lasti. Tovarna pa je kljub novemu lastništvu dobro gospodarila, saj se sadovi 40-letnega strokovnega dela in razvoja visoke tehnologije niso mogli kar tako izničiti. Tudi prodaja je dobro tekla, nekateri obrati pa so v novoustanovljenem holdingu (to velja predvsem za Elan na Brn-ci) dosegli velik razvoj. V tem času je znamka Elan postala v Ameriki »blue chip«, kar pomeni med poslovneži oznako za nadpovprečno uspešnost. Posle za ameriško korporacijo vodi njen predsednik Frank Kad-ria, ki je menda albanskega rodu. Odkup 525 tisoč navadnih delnic družbe Elan d. d. naj bi Privredni banki iz Zagreba prinesel 70 milijonov mark, 7 odstotkov delnic pa naj bi ostalo v njeni lasti. Kot je za naš list povedal generalni direktor Elana d. d. Vladimir Koščec, se ameriška korporacija zaveda, da ji bo Elan ustvarjal profit. Slovenskega ponudnika v prodajnem postopku da ni bilo. Privredna banka je večinski delež Elana, po Koščevih besedah, kupila za 32 milijonov mark, razlika naj bi pokrila, kot zatrjujejo v Zagrebu, vlaganje v Elan v obdobju njihovega lastništva. Glede na vest, da je nakup posredoval dr. Miha Kozinc, prejšnji slovenski minister za pravosodje, je ta na naše vprašanje to odločno zanikal, dejal pa je, da je pogodbo le pregledal, ali ustreza slovenski zakonodaji, torej opravil klasično odvetniško delo. Za »naš« brnški Elan se z novim lastnikom situacija v glavnem ne bo spremenila. Uspešno podjetje bo nedvomno imelo vse možnosti tudi v okviru novega večinskega lastnika, ki je prav gotovo tržno zelo motiviran in usmerjen. Kljub temu pa se vsiljuje vprašanje, zakaj se v Sloveniji ni našel kupec, ki bi preprečil, da ne bi »slovenski nacionalni ponos« že drugič prišel v tuje roke. Kupoprodajni posel naj bi bil dokončan do 11. novembra. Jože Rovšek ITALIJANSKI VETO V LUKSEMBURGU Drnovšek prevzel zunanje ministrstvo V Sloveniji so še nadalje najbolj vroča politična tema odnosi z Italijo, ti pa so poslednično povzročili tudi globoko notranjepolitično krizo. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je prejšnji teden aktivno posegel v resor zunanje politike, ki gaje do 1. novembra vodil minister Lojze Peterle. Po zavrnitvi skupne italijansko-slovenske oglejske izjave, o kateri sta se 10. oktobra dogovorila zunanja ministra Peterle in Martino, je vlada tako rekoč tik pred zdajci, prejšnji četrtek ponovno poskusila urediti odnose oz. zgladiti spor z Italijo v zvezi z njenimi premoženjskimi zahtevami nasproti Sloveniji. Oglejska deklaracija je bila po mnenju slovenske vlade nesprejemljiva, Lojze Peterle pa je na pogovorih preveč popustil. V Rim je poslala številno vladno delegacijo, v kateri pa je bil poleg Peterleta in pravnih strokovnjakov še minister za pravosodje Lojze Janko. Delegacija naj bi po navodilih vlade uskladila za Slovenijo sprejemljivo skupno izjavo, s tem pa bi si Slovenija odprla možnosti za sklep o začetku pogovorov o pridruženem članstvu v Evropski uniji na ponedeljkovi seji njenega ministrskega sveta v Luksemburgu. Pogovori v Rimu so bili tudi tokrat neuspešni. Slovenska delegacija po navodilih vlade in premiera ni smela popuščati in rezultat je bil, rečeno v diplomatskem jeziku, le koristna izmenjava mnenj. Že v petek pa je bila v Ljubljani sklicana izredna seja državnega zbora. Na njej so obravnavali neuspeh na pogajanjih z Italijo in seveda posledice za predhodno obravnavo Slovenije v Luksemburgu. Na seji je prišlo do žolčne diskusije, premiera Drnovška je najbolj ostro napadel poslanec ljudske stranke Žare Pregelj, Peterle pa je ponovno potrdil svoj odstop in Drnovška obtožil avtokratskega poseganja v zunanjo politiko. Italija je na zasedanju ministrskega sveta EU v Luksemburgu uresničila svojo grožnjo in tako je Slovenija ostala pred vrati oz. v čakalnici za začetek pogajanj. Reakcije v Sloveniji so bile po razgretem političnem koncu tedna pričakovane. Italijanski veto je povzročil notranjepolitično krizo. Lojze Peterle je kot predsednik Slovenskih krščanskih demokratov zagrozil z izstopom njegove stranke iz vladne koalicije, o tem pa naj bi na seji v sredo odločal svet SKD. Kot razlog za to potezo je navedel nekorektnost Slovenske liberalne demokracije in njenega predsednika Drnovška pri pogajanjih z Italijo, Drnovšek pa je s L novembrom prevzel resor zunanjega ministrstva in že v sredo na tiskovni konferenci pojasnil vzroke za ta ukrep in objavil novo zunanjepolitično strategijo. Kljub trenutni zmagi italijanske diplomacije in preprečitvi začetka pogajanj Slovenije, pa italijanske zahteve nimajo trdne podpore v EU. To kaže izjava francoskega ministra za evropske zadeve, ki pravi, da Italija ne more od Slovenije zahtevati predkupne pravice za nakup nepremičnin, saj takega določila doslej ni v nobenem dogovoru držav pridruženih članic z EU. Predsedujoči ministrskemu svetu, nemški zunanji minister Klaus Kinkel, pa je takoj po seji izjavil, da bo svet o mandatu Sloveniji ponovno razpravljal na prihodnji seji 28. novembra, do tedaj pa naj bi Slovenija z Italijo uredila sporne probleme. To pa bo za Drnovška nedvomno zelo težka naloga, tudi zaradi slovenskih notranjepolitičnih trenj. Jože Rovšek SLOVENIJA Vencelj zunanji minister? Ali bo državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj naslednik Lojzeta Peterleta na stolčku zunanjega ministra? Po seji kontaktnega komiteja je državni sekretar, ki se mu je izredno mudilo na svečanost ob 40-letnici Kleine Zeitung, v razgovoru za SV to možnost potrdil, z namenom, da bo zagotovljena njegova osebna in politična kontinuiteta slovenskih krščanskih demokratov na tem ministrstvu. Vencelj se dobro zaveda, da bi (bo) drugačestrankarski minister pripeljal s seboj tudi novega državnega sekretarja za Dr. Peter Vencelj je trenutno Slovence po svetu. zadolžen za Slovence po svetu Politika SLOVENSKI VESTNIK 4. november 1994 3 GROŽNJE TUDI OTROKOM Teror v jesenski Koroški Ko drugje jeseni pada listje z dreves, na Koroškem padajo bombe. Tako ali podobno, vsekakor pa smiselno pravilno je že pred leti nekdo opisal politično »pravilo« v deželi ob Dravi. Dolgo smo menili, da le ni tako, dokler nas ni letošnja jesen strgala iz namišljene idile in nas butnila v trdo stvarnost: v tej deželi spet in res padajo in grozijo politično motivirane bombe. To ni več fikcija poklicnih črnogledov in izraz »pijanih štorij«, ne, to je bridka stvarnost. Ko je lani decembra serija pisemskih bomb razburila in za-strašila avstrijsko javnost, se je marsikdo vprašal, kako da je bila Koroška izvzeta, čeprav so tukajšnje slovenske institucije in tudi predstavniki narodne skupnosti znani in poznani. Pravega odgovora ni vedel nihče, najmanj pa policija, kot se je pozneje izkazalo. A že takrat so nekateri intuitivno računali z možnostjo, da je bilo to hkrati tudi »prvo opozorilo« nemškonacionalnih in desno-ekstremnih krogov in skupin slovenskim in dvojezičnim ustanovam na Koroškem. 24. avgusta letos potem bomba pred dvojezično šolo v poslopju »Rennerschule« v Celovcu in katastrofa na letališču, ko je peklenski stroj eksplodiral in je enemu policistu odtrgalo obe roki, dva pa sta bila huje poškodovana. Že takrat bi zaradi vseh lokalnih, političnih in tudi terminskih okoliščin (dvojezična šola, procesi proti neonacistom (Kiissel in drugi), bližajoči se 10. oktober) morali notranje ministrstvo, policija in varnostne oblasti računati z najhujšim, to je s politično in protislovensko motiviranim napadom. A nič takšnega. Od maščevanja hišniku do obračunavanja v kurbirskem miljeju je segal lok argumentov in opravičil policije in notranjega ministra, politične motive pa so vsi a priori odrivali v raj pravljic. In kot se je izkazalo, je bil prav tu ključ do storilcev in do motiva. Seveda tega niso odkrile varnostne oblasti, ampak so to potrdili teroristi sami: indirektno z novim valom pisemskih bomb in direktno s priznavalnini pismom slovenskemu zunanjemu ministru Peterletu. Kratek kronološki pregled V torek, 4. oktobra dopoldne so v Založbi Wieser odprli pismo, ki se je izkazalo kot pisemska bomba. V oktobrski seriji so storilci razposlali štiri bombe, med drugim na Predarlsko in v Salzburg. Odpošiljatelj bomb je teroristična skupina »Salzburger Eidgenossenschaft - Baju-warische Befreiungsarmee« Preiskave in rešerše varnostnih oblasti in medijev so potrdile sum, da imajo bomba pred Rennerjevo šolo in slednje štiri pisemske bombe istega izdelovalca, ki pa je še neznan. Kajti takrat še ni bilo znano prizna-valno pismo »Salzburger Eid-genosenschaft - Bajuwarische Befreiungsarmee« doslejšnje-mu slovenskemu zunanjemu ministru Lojzetu Peterletu. V tem pismu se storilci, ki se izdajajo za borbeno skupino (Kampftrupp) BBA »Herzog Oadilo von Bayern« priznavajo tudi k napadu na Rennerjevo šolo, ki jo imenujejo »veli-koslovenski in panslavistični raznarodovalni institut« (Um-volkungsinstitut). V dokaz »očetovstva bombe« navajajo med drugim točen napis (»ITT BC 140-10«) stikalnega tranzistorja za vžig bombe. Pismo Peterletu je bilo napisano 8. septembra 1994, torej 14 dni po poskusu atentata na Rennerjevo šolo in pičel mesec pred pisemsko bombo Založbi Wieser. Kdaj je bilo pismo oddano oz. kdaj je prispelo na slovensko zunanje ministrstvo, doslej ni znano in kljub številnim intervencijam na pristojnih uradih v Ljubljani tega nismo mogli zvedeti. Predsednika krščanskih demokratov in biv- šega zunanjega ministra Lojzeta Peterleta smo večkrat prosili za stališče in pojasnila, vendar brez uspeha. Ogrožene osebe V tem pismu teroristi med drugim odkrito in z imensko oz. funkcijsko navedbo potrjujejo, da so Sturm in Wieser, poslanec Srb in štajerski Slovenec Gombocz, ki si »svoj kruh služijo s tem, da se označujejo za Slovence in ob ploskanju naše čuševske vlade razpihujejo sovraštvo do nemštva in zganjajo razkrojevanje države« ter iniciatorki gladovne stavke za javno dvojezično šolo v Celovcu, gospa Rozi F. in Marija Z.-M. na njihovi »črni listi«. In na koncu svarilo »veliko-slovenskim ekspanzionistom«, da vsakdo, ki bo v »prihodnje na avstrijskih državnih tleh uporabljal slovenski jezik (imenoma ljubljansko pisno slovenščino), mora računati s tem, da bo ranjen ali ubit«. Tudi slovenski funkcionarji v koroški kmetijski zbornici so ogroženi, s konsekvencami pa mora računati tudi katoliška Cerkev, ki da pospešuje slovenizacijo Koroške. V pismu je tudi daljša in docela zmešana obravnava o Ka- rantancih in nemštvu Koroške. Nikjer pa ni zaslediti kakršnekoli grožnje Peterletu. Nasprotno, teroristi naprošajo »svobodno državo Slovenijo«, da tem osebam nudi azil, da bojo končno lahko živeli v državi svojih želja in predstav. O obstoju priznavalnega pisma Peterletu je javnost zvedela šele iz medijev - in to tedne po pisemskih bombah. Avstrijsko zunanje ministrstvo pravi, da je bilo o vsebini pisma seznanjeno šele v drugi polovici meseca oktobra. Odprto je vprašanje, zakaj ni informiralo ogroženih oseb in ni poskrbelo za zaščito šole. Izgovor, da ni hotelo sprožiti panike, zveni puhlo in nestrokovno. Po informacijah z Dunaja (notranje ministrstvo) je Peterle pismo menda dobil šele 6. oktobra (dva dni po drugem valu pisemskih bomb 4. 10. 1994 — op. ured.). A to je samo nepotrjena domneva. Po reakcijah iz Peterletove bližine, (nobenih izjav in molk) pa bi lahko sklepali celo na slabo vest oz. na dejstvo, da so v slovenskem zunanjem ministrstvu že pred 4. oktobrom vedeli za pismo, a ga niso jemali resno. To potrjuje tudi izjava avstrijskih varnostnih oblasti, da je pismo »dalj časa ležalo v Ljubljani«, preden je bilo avstrijsko notranje ministrstvo o njem obveščeno. Od oseb, imenovanih v pismu, je tokrat bombo prejel za- ložnik Lojze Wieser. Prof. Gombocz je bil že lani decembra med naslovniki. O tem, ali so bile pisemske bombe poslane tudi dr. Sturmu, Rozini F. ter Marija M.-Z. in jih je policija peklenske stroje prestregla, lahko samo ugibamo. Izključevati pa te možnosti ne moremo. Deset vprašanj in grozilno pismo Nepojasnjene okoliščine v zvezi s pismom bivšemu slovenskemu zunanjemu ministrstvu in njegove reakcije so sprožile med koroškimi Slovenci ogorčenje in nerazumevanje. Predsednik ZSO dr. Marjan Sturm je dal posebno tiskovno izjavo (glej 1. stran), založnik Lojze Wieser pa je Dunaju (notranje ministrstvo) in Ljubljani (zunanje ministrstvo) postavil deset vprašanj. Med drugim vprašuje Peterleta, kdaj je prejel pismo, kje je bilo oddano, kdaj sta slovenska vlada oz. slovensko notranje minisrstvo bila o pismu obveščena, kdaj je avstrijsko notranje ministrstvo prejelo kopijo pisma in kuverte, če poleg tega pisma obstaja še drugo pismo Peterletu, ali so v pismu imenovane osebe bile obveščene o nevarnosti in kaj je bilo ukrenjeno za njihovo varnost. Kajti Lojze Wieser je medtem dobil grozilno pismo, ki je bilo 21. oktobra oddano v zgo-mjeavstrijskem Gusnu. V njem, podpisanem z »Graf Starhem-berg«, odpošiljatelj obljublja, da bo za vsako leto ječe, ki jo prestaja Gottfried Kiissel, ubita ena osebnost. Prvi na vrsti je založnik Wieser, sledijo pa mu Jörg Haider, dr. Mock, predsednik Clinton, papež, Helmut Kohl, dr. Klima in drugi. Pisec obljublja generalno mobilizacijo neonacistične scene in grozi vsakomur, ki bi seji uprl, s smrtjo. Na koncu s kljukastimi križi in Davidovo zvezdo kot simbolom za smrt v kacetu olepšanega pisma obljublja vključitev Avstrije oz. Ostmar-ke v nemški rajh. O stvarnosti oz. resnosti pisma se da diskutirati, ne pa o dejstvu, da pripravljenost do terorističnih in nasilnih dejanj raste. In prav to je v pismu potrjeno. Franc Wakounig ■ 8wtocirtJe,«As«' Itlikirfrr EMfimimrkiH iijactiftifift Erirttsagssrmrr ' Uir Hbm «sl • Barru Aupemitmiter J.9.199* Dr. Peterle Schriftliche Ausführung ucd ttilirtitche Seerteitung: BBA, Sekretariat; Briefaofgabe: BBA, "Andrea» Hofer" Af Brkllroo* de» Unpftmppe BBA, "Berzos (Jedilo voo Berem" ra» Anschlag voa 24.8.1994 auf die BBKKKB-Volkjjchol» in Herauf ort: 'I Wi *1* Kaapftropp "Berrog Oadilo von Barem- bekennen trna run Anachlaa vom 24.8.1994 anf da» groBiloireniacl» and pen*lavi»tiech* OnvolJnm**-lnstitnt BBOm-VOUSSaniLE In Cegenfort und beseitigen hionic die Vemncangen des slomnlschen Augemlnietarla** Produktion der Uapfldttel and Boabenlegung erfolgt» durch des tmmt-trnpp “Earzof Oadilo voa Bayern". 2) Beweise zu Punkt 1$ Der in TV vorgezeigte Schalttranaistor der Zünderendatufe trdat die Aofschrift "ITT BC 1A0-1B" . "*• lae eeenBfB»