I (•« ia korlotl dUlav-akaga l)u4«tva. Dtltv-el ao oprtvlitai do vMg* ktr produolralo. This paper If devoted to ih* lnl*rMtt off (Kt working oIin. Worker« are ontltlod to all what they produce. Tttjs^fjsjxtst «m «. it. ck.cm, m "Delavci vseh deiela, združite se!1 PAZITE9 na it«vilko v oklopaju. kj oo naha|a polog v»> toga naslova, prlloplfo» naga «podajali na ovitku. Ako (490) |o «tovllka . . ' tadaf vam • prihodnfo itovilko nalaga llata pO-t «A« naroöaIna. Pro«t-mo, ponovite t« t a kol. STEV. (NO.) 48». SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. S OO A LISTIČ NE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 23. JANUARJA, (JANUARY) 1917. LETO (VOL.) XII Wilson in mirovni pogoji. Predsednik Wilson je prišel danea v senat, da razloži svoje nazore o stališču, na katerem naj stoje Zedinjene države glede na pogoje, ob katerih naj se sklene mir tako, da bo trajen. V svojem zelo obširnem govoru je razlagal, kaj bi bilo potrebno, da se konusa velika vojna in da se postavi mir na zanesljivo, trdno podlago. Predsednikov korak je napravil senzacionalen vti.sk v Ameriki iu napravi še bolj senzacionalnega v Evropi. Ker ni ameriški senat forum, pred katerim se razlagajo teorije z akademičnega stališča iu ker ni Woodrow Wilson danes profesor, temveč predsednik Zedinjenih dražv, ne more i-meti njegov govor v senatu šolskega pomena, ampak njegov cilj je praktično političen. Wilaonova nota, s katero je vprašal vojskujoče se države za njih vojne cilje, je bila, kakor se sedaj jasno vidi, pripravljalen korak, ne toliko, da vpliva na hiter konec vojne, ampak da zagotovi Ameriki vlogo pri bodočem sklepanju miru; in njegov ae-danji govor pomeni že prevzemanje te vloge. V konferenčni dvorani, v kateri se bo sklepal mir in. se predelava! svet, hoče Wilson sedež za Ameriko in dosledno za ostale nevtralne dežele, on ne smatra miru za zadevo vojskujočih se držav, ampak za zadevo vsega »veta. To je prvi pomen njegovega govora, preureditev razmer do temelja kot pogoj trajnega mniru je drugi. Wilson je ovoril kot meščanski prezklent meščanske republike, in več se od njega logično ne more pričakovati; v tem zmislu ima pa njegov govor velik pomen. Začetkom svojega govora je Wilson omenH noto, ki jo je vlada Zedmjenih držav dne 18. decembra pc.slaia vojskujočim se državam a prošnjo, da bi vsaka izmed ol>eh vojskujočih ae skupin bolj natančno kakor doslej označila pogoje, oh katerih bi bilo po njenih nazorih mogoče skleniti mir. Potem je nadaljeval približno: Centralne süe niso odgovorile več, kakor da so pripravljene sestati se s svojimi nasprotniki na konferenca, na kateri bi razpravljali o pogojih. Zavezniške države ao odgovorile veliko bolj določno in so naonačile, sicer s splcšnvni izrazi, garancije in odšlkodninake čine, ki jih smatrajo za neizogibne pogoje zadovoljive poravnave. Toliko smo bližji definitivni razpravi o miru, ki naj konča sedanjo vojno. Toliko smo bližji razgovoru o mednarodnem koncertu, ki naj v bodoče drži svet v miru. , - V vsakem razgovoru o miru, ki naj zaključi «edanjo vojno, se smatra za gotovo, da mora mini slediti gotova zveza sil, ki naj onemogoči, da bi nas še kdaj iznenadila podobna katastrofa. Smatral sem za svojo dolžnost, da Vam brez pridržka razodenem svoje misli in cilje, ki bodo po mojem mnenju v prihodnjih dneh naloga naše vlade, ko bo treba po novem načrtu napraviti temelje za mir med narodi. Neizogibno je, da bo narod Zedinjenih držav igral svojo vlogo v tem velikem podjetju. U-deležba pri taki službi bo prilika, za katero se je ta narod skušal pripraviti oib načelih in ciljih svoje politiike in ob preizkušenih metodah svojih vlad od tistega časa, ko je ustanovil nov narod z visokim in Častnim upom, da pokaže človeštvu pot do svobode. Sedaj, ko je poklican, ne more čas4no odreči svoje službe in ne mara je odreči. Naš narod je dolžan sebi in ostalim narodom sveta, da naznani pogoje, ob katerih se bodo mogli čutiti svobodne. Poravnava se ne more sedaj več na dolgo odlašati. Prav je, preden pride do tega, da označi naša vlada odkrrto pogoje, ob katerih se bo čutila opravičeno, da pozove naš narod, da odobri našo pridružitev, da poirtkusim razložiti te pogoje. Ta vojna se mora najprej končati, ampak dolžni smo povedati, da je, kolikor je prizadeta naša udeležba pri garancijah l>odočega miru, velika razli/ka v tem, na kakšen način in ob kakšnih pogojih «e konča. Pogodbe, ki jo zaključijo, morajo obsegati Pogoje, ugtva rja joče tak mir, da ga je vredno garantirati in čuvati, mir, ki ga odobri vse človeštvo, ne pa mir, ki bi AlužM le raznovrstnim in-leresom in neposrednim željam sedaj, prizadetih narodov. Mi ne hotno imeli glasu, da določimo te pogoje, ampak gotov sem, da bomo imeli glas, da določimo, če naj se napravijo trajne, po garanciji univerzalne zveze; in naše mnenje, kaj je osnovno in hirat veno kot pogoj za trajnost, naj se pove sedaj, nc pozneje, ko bi bilo lahko prepozno. Nobena pogodba o kooperativnem tuiru, ki ne bi obsegala naroda novega sveta, ne more zadostovati, da zavaruje bodočnost proti vojni; je pa le en način miru, kateremu se narodi Amerike lahko pridružijo kot poroki. Elementi lega miru morajo bati taki, da izzovejo zaupanje in zadoste načelom ameriških vlad, elementi, ki se strinjajo z njih .politično vero in s praktičnimi prepričanji, ki ao jih ameriški narodi enkrat za vselej sprejeli in se namenili, da jih branijo. g Ne mislim reči, da naj katerakoli ameriška f vlada poizkuša delati zapreke kateremukoli mirov nemu pogoju, o katerem se sporazumejo. Smatram f le za gotovo, da sami pogoji miru med zavezn^ ki ne zadovolje niti bojujočih se dežel samih. Sami dogovori ne morejo dati miru varatvaf.* Absolutno potrebno bo, da ae ustvari sila kot po- j rok za trajnost poravnave, toliko večja od vsa-* ke sedaj angažirane sile ali alianee, ki bi se potem ustvarila aii nameravala, da se ji noben narod, no- ] bena mogoča kombinacija ne bi mogla zoperstav-ljaii. Če naj bo mir, ki ae sedaj sklene, trajen, mora bita to mir, 4ci o konec, pade njena mreža in konkurenca bo zopet tukaj, prokleta konkurenca! Enkrat bo vojne konec — nobena druga misel mu ni tako zoprna. V kongresu so hoteli privesti prohibicijo popolnoma do absurdnosti s tem, da bi bili prepovedali postno razpošiljanje vsakega oglasa, ki priporoča alkohol, v tiste države, v katerih je uvedena prohibicija. Seveda ne bi smela pošta razpošiljati niti časopisov, ki obsegajo take oglase. Toda zbornica je Črtala ta dodatek. To je ikoda. Poslanci, ki so ga predlagali, so hoteli prohibiciji storiti uslugo. Dali bi ji bili s resnici donečo klofuto. V glavnih ameriških mestih pač ni najti večjega časopisa; ki ne bi Imel alkoholikih oglasov. In treba si je le domisliti, kaj bi nastalo, če bi bila naenkrat velikim kapitalističnim listom odvzeta pravica razpošiljanja po veČini držav. Taaopisje je moč, in prav veliko ka- ' ureditev teritorijalnih ali plemenskih ali nacionalnih vprašanj. Enakost narodov, na kateri mora biti mir osnovan, mora biti enakost pravic; garancije ne smejo ne priznavati ne povzročati razlike med velikimi in malimi narodi, med silnimi in slabimi. . Pravica mora biti osnovana na skupni sili, ne na individualni sili. Enakosti teritorija ali virov pač ne more biti, r.iti drugega načina eirakosti, ki ae ne doseže z navadnim mirnim in legitimnim razvojem narodov samih. Toda nihče ne zahteva hj ne pričakuje kaj drugega, kakor enakost pra-Vie.fČloveštvo išče sedaj svobodo življenja, ile is-ravnanja si4. Prizadeto je pa tudi nekaj globoke jše^a kakor enakost pravic med organiziranimi narodi. Noben mir ne more biti trajen in nima biti trajen, če ne prizna in ne sprejme načeJa, da imajo vlade vso svojo opravičeno silo od privoljenja vladanih in da ni pravice, po kateri bi se narodi izročali zdaj eni zdaj drugi suvemeniteti, kakor da so blago. Sprejemam na primer za gotovo, da «o državniki povsod soglasni glede na to, da naj bo Poljska zedinjena, neodvisna in avtonomna in da naj bo zanaprej garantirana nedotakljiva varnost življenja, vere, industrijaLnega in socialnega raz vejo vsem narodom, ki so dosiej živeli pod silo vlade, njih nasprotne po mišljenju in ciljih. Vsak mir, ki ne bi priznal in sprejel tega načela, bi visel v zraku. Ne maram se intavJjaLi ob afektih in prepričanjih človeštva. Svet more biti miren le tedaj, če je življenje stalno, in stalnosti ne more biti, kjer je volja upoma, kjer ni duševne spokojnosti in čuvatva pravičnosti, svobode in pravice. Kolikor je izvedljivo, naj bd bil vsakemu velikemu narodu, ki se sedaj bojuje za popoln razvoj svojih virov in svojih sil, zagotovljen direkten izhod do velikega morja. Kjer se to ne more storiti drugače, se mora z nevtralizaeijo direktnih potnih pravic pod siplošno garancijo, ki zavaruje mir .«un ob sebi. in tudi moroka pota morajo po zakonu in v dejaii j u biti svobodna. Svobodna morja je sine ) miru, enakosti in «o- lelovanjaT^rcivoma, da~T>o"trefca"nekoliko"radikalno predelati mnogo pravil dosedanje medna-iT)dne prakse, da se napravi morje v murici svobodno in skupno v vseh okoliščinah za rabo vsega človeštva. Toda razlogi za take izpreraenibe so prepričevalni in neizpodbojni. Brez svobode ni zaupanja. Svobodno, stalno neugmženo ravnanje narodov je bivatven del mirovnega procesa m njega razvoja. Ne more biti težko določiti ali zavarovati avobodo morja, če imajo vlade sveta iskreno željo, da dosežejo sponi zum. To je problem, ki je .tesno spojen z omejitvijo pomorskega oboroževanja in s sodelovanjem svetovnega b rodov ja za vzdrža vanje svobode in varnosti morja. In vprašanje omejitve pomorskega olionože vanja odpira širše in težje vprašanje omejitve armad in vseh programov vojaškega pripravljanja. Kakor so ta vprašanja težavna in delikatna, jim jc treba pogledati v obraz z največjo odločnostjo in se morajo rešiti v duhu stvarne ureditve, če naj pride mir, ki prinaša ozdravljenje in ki bo stalen. Mini ne more biti brez koncesij in žrtve. Jaz sem morda edina oseba v visoki avtoriteti med vsemi narodi sveta, ki ima avobodo besede in jc ne mora skrivati. Jaz predlagam, da naj adaptirajo narodi v soglasju doktrino predsednika Monroe kot dokirino vsega sveta; da naj noben narod ne skuša nalagati svojo politiko dmgim narodom, ampak da naj bo vsakemu narodu svobodno, da določa svojo lastno politiko, svoj način razvoja, neoviran, neugrožen, neustrašen, mali vzpored z velikimi in močnimi. ' ' - *,„. lVedbigam, da naj vsi narodi zanaprej opu- ate alianee, ki jih vlačijo v konkurenco sil, jih k*vc v mrežo intrige in sebične tekme in kale njih posle z vplivi od zunaj. Predlagam vlade z dovoljenjem vladanih. Predlagam svobodo morja, ki so jo zagovarjali zaatop. niki Zedinjenih drŽav na mednarodni konferenci s plamtečo zgovornostjo. Predlagam omejitev oboroževanja na suhem in na morju, da bo orožje le sredstvo za vzdrža vanje reda, ne pa mstnnneut napada in sebične nasilnosti. To so ameriška načela. To so načela človeštva, in morajo zmagati. pitaliatičnor Časopisje v Ameriki je, hvala kratko-, vidnosti delavstva, zelo velika moč. Razume se samo ob sebi, da bi ves at tabor odločno rebeliral in da bi porabil ves vpliv, ki ga ima na miljonr Čitateljev. Naposled ne hi bil tak amendment v svojih posledicah udarec za časopisje, ampak u-darec za prohibicijo. Iz Stockholma poročajo, da so se živežne razmere v Nemčiji zadnjih šeat mesecev zelo poslabšale. Krompirja primanjkuje tako, ila ga jc bilo zadnji teden v Berlinu za vsakoga prebivalca določeno le nekaj manj kakor 4 in pol funta. Od avgusta ni prišlo nič sira na trg in jajc sploh ni dobiti drugače kakor na skrivnem tedaj pa velja vCno jajce 16 do 20 centov. V normalnih časih prihaja v Berlin miljon listrov mleka, sedaj pa ko-maj 350.000 listrov. Obleke, čevljev, nogovic in pokrival si ni mogoče kupiti brrz policijskega dovoljenja. Vrhovni župan Wcrmuth se je, kakor pripoveduje neki dopisnik ameriško Associated Press, ki se je vrnil iz Berlina, bridko pritoževal, da so velika mesta izpostavljena nepotrebnim težavam, ker se sistem razdeljevanja živil v mnogih ozirih ni obnese!. V nekaterih mestih je položaj baje nekoliko ugodnejši neki berlinski ;trgovec jc pri-povedoval dopisniku, da je preživel bnJ!i(hft teden v nek epi mestu ob Renu, kjer je dobil dovolj m«-' ap in kruha brez mestnih in krušnih nakaznic Da ne bo položaj povsod enak, je pač verjet», no. Na hitro sestavljena organizacija ne more biti tako popolna, da bi kakor čudež rib in hlab-cev premagala vse težave. Tudi vsakemu utaje,-vanju Živil in tihotapstvu ne more priti na sled. Ampak tudi če bi bil Batoski tak čarodejnik, da bi se pod njegovo diktoturo razdelila živila na miligram enako po vseh mestih, ne bi veliko zaleglo. V krajih, kjer danes za silo izhajajo, bi imeli tedaj tudi phemalo, kjer imajo sedaj premalo, pa tudi tedaj ne'bi imeli dovoli, ^Nobena diktatura ne more iz enega jajca napraviti desetih in iz kilograma mesa celega centa. hočete mir, agitirajte za socializem. ¡r j ■ ■■ t ■ LBV lt. Tolftoj Med Indijanci v južni Ameriki kroii naslednja legenda: Bog je ljudi — pripovedujejo — izprva tako ustvaril, da jim ni bilo treba delati, da niso rabili ne hiše, ne obleke, ne Sivi), in vsi so Živeli do stotega leta iu niso poznali nobene bolezni. Ko je Bog čes aekaj časa pogledal, kako žive ljudje, je videl, da skrbe, namesto da bi set veselili življenja, vsak le za svojo lastno osebo, da se pričkajo in prepirajo med sabo in žive tako, da ne le niso imeli nobenega veselja do življenja, ampak so ga preklinjali. Tedaj je Bog rekel: 44To pride od tega, ker ¿¡ve drug od drugega, vsak zase." In da bo to drugače, je Bog tako uredil, da ljudje niso več inogli živeti brez dela; da ne umro od mraza in lakote, so si morali stanovanja zidati, morali so prckopavati zemljo, saditi rastline, zbirati sadeže in zrna. 44Delo jih bo zedinilo", je mislil Bog; "zakaj en sam ne more podirati dfthes, ne more vlačiti brun in zidati hiš; tudi ne more en sam iz-gotoviti priprav, tkati in šivati oblek. Razumeti bodo morali, da Čim bolj delajo drug drugemu v roke, tem več izgotove in tem volj, in to jih bo zedinilo." Minilo je nekaj časa in Bog je zopet pogledal, kako žive ljudje. , smrt in bolezen. Ampak ljudje ao živeli aedaj še huje kakor, poprej. Delali so skupno — drugače niso mogli ^ toda ne vsi skupaj, temvaŠ ločeni v majhne skupine, pri čemer je imela vsaka skupina teženje, da ugrabi drugi delo, in vai »o ovirali drug drugega, izgubljali so čas in moči t medsebojnimi boji,1h vsem se je godilo slabo pri tem. Ko je Bog videl, da tudi to sredstvo ni nič pomagalo, je sklenil, da uredi tako, da ljudje ne bodo vedeli za svojo smrtno uro in bodo vsak hip utegnili umreti. In naznanil jim je tudi ta svoj sklep. Bog je mislil: "Če vedo, da utegne vsak izmed njih umreti vsak hip, tedaj že iz skrbi za življenje, ki lahko preneha vsak hip, ne bodo jezili drug drugega in ne bodo drug drugemu grenili sebi določeno dobo življenja." . Prišlo pa je drugače. Ko je Bog zopet pogledal dol, da bi videl, kako žive ljudje sedaj, je opazil, da se ni njih življenje prav nič poboljšalo. Tisti med njimi, ki so bili močnejši, so se okoristili z okoliščino, da utegnejo ljudje umreti vsak hip, pa so podjarmili sjabotnejše s tem, da so nekatere umorili, drugim pa so pretili s smrtjo. In zdaj se je prevrglo življenje tako, da nekateri, močni in njih pristaši, prav nič niso de- lali in ao atrcgli lenobi, škodljivi duši in ttleau. Slabotni pa ao delali čes svoje moči ia ao ae čutili zatirane, ker se niso naogli odpočiti. In vsi so ae bali in so s* sovražili med seboj, tako da je bilo življenje ljudi fte nesrečnejle kakor poprej. Ko je Bog to vide), je sklenil, da izboljša razmere, poskusili zadnje sredstvo; udaril je ljudi z vsakovrstnimi boleznimi. Mislil je, če bodo vsi ljudje v nevarnosti pred boleznimi, tedaj bodo spoznali, da morajo imeti zdravi z bolnimi sočutje in jim morajo pomagati, da tudi njim pomagajo zdravi, ¿t obolc. In zopet je prepustil Bog ljudi nekaj časa samim sebi. Ko pa je v noči pogledal nanje, se je izkazalo, da se je njih življenje, ker so jih mučile bolezni, že shujšalo. Tiste bolezni, ki bi imele po mnenju Boga ljudi združiti, so jih še bolj ločile. Tisti, ki so nasiloma prisilili druge k delu, so zdaj te primo-rali, da strežejo bolnikom, (ločim se sami prav nič niso brigali za bolnike. Tisti pa, ki so bili nasiloma primoraui, da delajo za druge in strežejo bolnikom, so bili tako utrjeni o ddela, da niso imeli časa svojim lastnim bolnikom streČi in so jrh pustili brez porhoči. Da bi pogled na bolnike ne motil bogatinov v njih raz vesel je van ju, so dali bogatini postaviti hiše, kjer so ležali in umirili bolniki brez hrige sočutnih ljudi pod nadzorom v ta namen najetih oseb, ki so stregle bolnikom ne le brez aočutja, ampak z uevoljo. Hazentegu so smatrali ljudje večino bolezni za nalezljive in ker so imeli strah pred okuženjem, niso občevali z bolniki, ampak so se celo izogibali tistih, ki so prišli v dotiko i bolniki. 1 Tedaj si je dejal Bog: ^"Če tudi a tem sredstvom nisem mogel privesti ljudi do spoznanja, v čem je njih sreča, tedaj naj pridejo sami in po svojem trpljenju do spoznanja." In Bog je pu-stil ljudi čisto same. In ko so ostali sami, so dolgo časa živeli, ne da bi spoznali, da bi mogli srečno živeti in da bi to tudi morali storiti. In le. v najzadnjem času so začeli nekateri izmed njih razumevati, da delo ne sme biti nobeno strašilo za ene in nobena ga-lerska kazue za druge, ampak da mora predoče-vati skupno in veselja polno stvar, ki privede vse do edinosti. Pričeli so razumevati, da je spričo smrti, ki preti vsak hip vsakemu, edino pametna naloga vsakega človeka v tem, da v ljubezni in slogi veselo preživi sebi odmerjena leta, mesece, ure in minute. Pričeli so razumevati, da bolezni n4 le ne smejo biti nikakršen povod ra razpore, ampak nasprotno — povod za ljubezni-polno medsebojno občevanje. Enrico Perri: Socializem in moderna znanost. t si Boljši nasprotniki socializma, namreč tisti, ki ga ne pobijajo vedoma iz sebičnih razlogov kakor kapitalisti in njih hlapčevske kreature, možje, Tji gledajo resno na velika vprašanja življenja in se v svojem boju poslužujejo argumentov, očitajo socializmu, da nasprotuje njegova teorija rezultatom moderne znanosti. Iz tega izvajajo, da je socializem pobožna, a neizvedljiva želja; da so njegove ideje lepe sanje, za katere ie škoda, da se ne morejo uresničiti, a se ne morejo prav zato, ker so sanje. Oni pa so nasprotniki socializma —t ne iz sovraštva do njegovih naukov, ne iz sovraštva do njegovih zastopnikov, ne iz sovraštva do delavstva, ampak enostavno zato, ker je socializem nemogoč. Ako bi bila njihova predpostavka pravilna, to se pravi, ako bi bil socializem res v nasprotju s tem, kar je znanost dokazÄla, tedaj bi bil tudi sklep pravilen in priznati bi bilo treba : Socializem je nemogoč. Iz tega bi pa "nujno sledilo, da se morajo razumni in reani ljudje odvrniti od njega. Boj za nemogoče reči je potrata časa In že zaradi tega neopravičljiv. Kajti večnost sicer nima ne konca ne kraja, ampak človeško življenje je kratko in še življenje vsega človeškega plemena je omejeno. Naravnost zločinska pa bi postala vsa socialistična agitacija, .ako bi socializem rel nasprotoval dokazani znaaosti, ker bi bilo strašno budodef.itvo, zapeljavati na miljon^ ljddi s prerokovanji, ki se ne morejo nikdar izpolniti. - Vprašanje, v kakšnem razmerju sta socializem in moderna znano&t, je torej tako važno, da zahteva zanesijiv odgovor. Če se bojujemo za velik cilj, moramo vedeti, ali je to trden grad na skali, ali je le hiša postavljena na pesek. Na srečo si socializem in resna znanost prav nič ne nasprotujeta. Socializem sam je del te uni-versalnc znanosti, izza Marksa in Engelsa, ki sta obračunala z vsemi socialnimi utopijami, se po vsej pravici lahko trdi, da je moderni socializem znanstven. Marx je svoj nauk izvedel po strogo znanstveni metodi, dialektično, induktivno in de-duktivno; in izza njega so vsi pomembnj socialisti ravnali enako znanstveno. V modernem socializmu ni nič apriorističnega; to se pravi: Nič se nf predpostavlja, dokler ni dognano. Noben moderni 'socialist ne začenja s tem, da bi dejal: To in to hočemo, ker je taka naša volja in ker bi nam tako bilo vseč. Začetek modernega socializma je v vprašanju: Kaj je in kako je! Kako je nastalo, kar je? Zakaf, po kakšnih zakonih je prav tako naspalo* In spoznavajoč te fcakone vprašuje socializem: Kam kažejo ti zakoni daljef Še nobeno politično in gospodarsko gibanje bilo tako znanstveno, kakor je socialistično. Po znansvenih metodah išče cilj, pota in sredstva. Mnenje, da je socializem v nasprotju z znanostjo, nastaja največ vsled tega, ker si ga njegovi učeni nasprotniki napačno razlagajo. Prav v sveti* znanosti ni to tako čudno, kakor bi se zdelo na prvi pogled. Moderna znanost je tako obširna, da ga ni človeškega duha, ki bi jo mogel vso te- meljito o)»teči. Čim potrehnejša postaja poglobitev in čim več hogautva razgrinja vsaka posamezna stroka, tem bolj zahteva specializira nje. Delitev dela je v znanosti enako nujna kakor v industriji. Kdor pa mora posvečati skoraj vse svoje moči svoji «specialni stroki, njuia več časa in možnosti, da bi se temeljito bavil z drugo panogo. Tako sprejemajo tudi resni, učeni ljudje socializem v tisti obliki, v kateri jim ga prinaša njih okolica, ki navadno ni >&cia!istična in ima svoje interese v tem, da postavlja pregraje prav meti socializem in zastopnike kuhure.- Leta 1912. je izdal Enrico Ferri, mož, ki je užival tudi v izvensocialističnem znanstvenem svetu, zlasti kot odličen kriminolog velik ugled, knjigo, v kateri razinotriva razmerje med znanostjo in socializmom. Za vuak<»gar, komur je socializem več kakor šport, je ta *pis bogata zakladnica za spoznanje in razmišljanje.—Uredništvo Pro-letarca. PREDGOVOR. To delo je razširjena izdaja majskega govora, ki sem ga govoril ]. maja I. 1911. v Milanu. Kot pristaš Karla Darwina in Herherta Spencer-ja dokazujem v njem, da je marksistični sociali- Ženi le nadaljevanje razvojnega nauka. Nauk iarla Marxa je edin* socialistična teorija, ki i-ma — zgrajena na znanstveni metodi — znanstven pomen, in zategadelj edina, ki napolnjuje z enim duhom socialistične stranke vsega sveta. Po mojem mnenju ta nauk le plodovito in praktično dopolnjuje na socialnem polju ono znanstvepo, revolucijo, ki sta jo pripravila preporod italijanskega mišljenja in raztegnitev induktivne metod«* na vsa polja človeškega spoznanja, in ki sta jo v naših dneh Darwin in Spencer v svojih delih dodobra razvila in organizirala. Pač sta ta dva misleca obstala sredi pota — pred verskimi, političnimi in socialnimi ktnsekvencaiui svojih neomajnih premis — ampak to čisto osebno polovi-, čarstvo ne more ustaviti prodiranja pomlajene vede in razvoja nje praktičnih konsekvenc; nje posledice so v preinogočnem soglasju z najsi lue j-širni zahtevami, z najholestnejšimi potrebami naše-dobe. Čimbolj sta se pbotavljala pri zadnjem koraku Darwin in Spencer, tem važnejša je pravična ocena političnega in znanstvenega Marsovega, kateri tvori z omenjenima sijajno trojico modernega znanstvenega mišljenja. Misel in čuvstvo sta gonilni sil} osebnega in družabnega življenja. Dolgo časa so podile živahne, ampak neurejene struje, izvirajoče iz človekoljubnega čuvat va, socializem semtertja; sto-prav v genialnem delu Marxa in njegovih sotrud-nikov je našel kompas za svojo pot na znanstvenem in političnem polju. V tem je vzrok njegovega trajnega osvajanja, njegova pronicanja v vs<* misli in čuvstva. Civilizacija, lepih sadov prebogata, komplicirana pridobitev človeškega dela, skriva v sebi nalezljivo gnilobo. Pol^g sijajnih produktov VOTTlESflA TOV ES T. Spisal Podlimbarski. "Hoj, Komarjevi, zdaj se pa le podvizajte, da vas spravimo na tla, predno se podere svet!" je vpil eden možakov na dile. A drugi, vaški krovec, je pristavil: "Ne bodi hud name, Komar, da smo ti razbrskali streho. Nismo ti preluknjili pokrivala zato, da bi mesec svetil tvojim kuram. r Se to pomlad ti ga zopet lepo ogladim, če nas večni Bog ne pokrije s svojo večno streho. Prebudi ženo, da je ne ipozobljejo kure! Hoj, Špelka, če si živa, čivkni besedo!" k Pa so začeli spravljati mlade Komarje izpod strehe. Stari Komar, ki nikdar poprej ni maral jornati v naročje vnukov, češ, to je bab je delo, pritiskal jrh je nocoj gorko in goreče na svoje prsi, predno jih je oddajal ženi. Najstarejšega, ki je prišel poslednji na vrsto, ki ga je smatral in tudi že uvaževal kot prihodnjega gospodarja svoje Komarjevine, je podržal nekoliko časa na svojih prsih in celo toliko se je bil raznežii starček, da je avoji ustni pritisnil na njegovi objokani oeesci. Komarjevi so bili že na tleh, a Tone je še sedel na strehi, kakor bi bil pozabil, da tu gori zanj ni več posla. Naslonil je komolec ob streho,' glavo v dlan in gledal, kako se razpolože Komarjevi na njivi. Njegov pogled je letel večkrat preko vasi, kjer je plapolal na več krajih ogenj, poleg katerega so se premikale človeške postave. Kaj bi dal, ko bi se mogel zjutraj prebuditi na svoji postelji, bdeč sanjati dalje o svoji sreči, vse drugo pa, kar je doživel in videl to noč, odbacniti kot strašne, a prazne sanje! Ali si opomore še kdaj narod, če je ves prizadet! Iz takih misli ga je zbudila temna |w>stava, ki je prišetala na njivo. V njej je spoznal gabmvškega župnika. xm. Gospod župnik je bil tisti večer zgodaj zaspal. Čudne sanje so mu blodile po glavi. Sanjajo se mu je ,da je umrl in šel k sodbi božji. Stal je pred odprtimi nebeškimi vrati ter gledal v raj. Ves zamaknjen vrajake lepote, je hotel že stopiti skozi vrata, da bi užival večno veselje po tolikem trpljenju in bedi*kar zagleda daleč tam v zraku nad neštetimi prebivalci frčečega človeka. Frči tisti Človek, kakor bi poigraval z zračnimi valovi, pa se ustavi v zraku in obvisi v sinji višavi; znanstvenega, umetniškega in industrijskega dela se kupici strup bede in zločina, lenobe in blaznosti, samomora iu moralnega samopOhahljanja, servilizma. Hkrati oznanja brezupen pesimizen, žalostno znamenje brezidealnega življenja in simptom Živčne utrujenosti in degeracijc, popolno uničenje človeštva, da preneha gorje. Ampak socialisti verujemo še v zdravilno moč prirode, socializem vsebuje dih novega in boljšega življenja, ki naj pospeši osvoboditev človeštva od strupenih snovi današnje razvojne faze, da doneso nje zdrave in plodovite sile novo ž«?tev vsermi, kar nosi človeško obličje. Enrico Ferri. E i I. del. DARVINIZEM IN SOCIALIZEM. f • 1. Virchow in Haeckel o političnem pomenu darvinizma. 18. septembra 1877 je nastopil na zboru nemških pri rod osi ovce v v Monakovem znani biolog iz Jene, Ernst Hiickel, v zgovornem predava-iju za razširjenje in obrambo Darwinove teorije i je tičala tedaj sredi najvibarnejših bojev in polemik. Nekaj dni kasneje je govoril Virchow, Amtl. Bericht d. 50. Vers. d. Natnrf. u.Aerzte zu iiinehen 1877, p. 68. — Pr. Ziegler, "Die Natnr-wissensehaft nnd sozial-demokratisehe Theorie" (Stuttgart 1894), p. 12 ui si.) ki je sicer v parlamentu pripadal napredni stranki, ki pa je tako v politiki kakor v znanosti gledal vsak nov po-kret z neprijaznim očesom; energično je pobijal nova teorijo organskega razvoja in je z hitro da-lekovidnostjo zalučal vanjo proklestvo in bojni klic: "Darvrnizem vede neposredno v socializem." Nemški darvinisti, na čelu jim Ernst Hackel in Oskar Schmidt, so takoj protestirali, trdeč da Joči nepremostljivo nasprotje darvinizem od socializma: ni jim bil namreč po godu madež političnega krivoverstva za Darwinov nauk, ki se je i-tak že nahajal v hudem nasprotju z vladajočimi verskimi, filozofslfiini in biološkimi nazori. Oskar Schmidt ie pisal v 'Auslandu* (27. uov. 1877): "Ako bi bili socialisti pametni, bi napeli vse sile, da z molkom zatro deseendenčno teorijo, kajti ta na ves glas oznanja neosnovanost socialističnih Ide;." Hackel je izjavil v daljši polemiki proti Vir-chowu, da noben znanstveni nauk ne razglaša jas-jjfje od darvinizma, da je enakost vseh poedin-cev, ki po njej streme socialisti, nemogoča in da je ta izrodek domišljije v absolutnem nasprotju r. dejansko neenakostjo, ki vlada vsepovsod med poedinci. Socializem zahteva za vse državljane enake pravice, enake dolžnosti, enako posest in enak užitek; descendečna teorija pa da izjavlja nasprotno, da je udejstvovanje teh želja popolnoma nemogoče, & v človeški družbi in v živalskih rodovih pravice .{nedolžnosti, posest in užitek poedincev nikdar ne bodo enaki in da sploh a župnik ga gleda ter se čudi, češ: tu gori imajo uganks zrakoplova že rešeno in dognano. Pa tudi temu se čudi, da dobiva oni v zraku čirndalje bolj znane znake in poteze, po katerih spozna naposled v nje msamega svetega Petra. Jedva je prišel do tega spoznanja, pa se spusti sveti Peter iz višav naravnost proti njemu. ,V gromu in blisku leti, in ko stopi na tla, se potrese jo nebesa od vrha do tal in rajska vrata šklepetajo kakor v silnem viharju. Iu tako zarobni avetnik na preplašenega župnika: "Kaj iščeš tod, ti, ki si barantal za maše!" Župnik je strmel: "Oh, kako hribovski zarobljeno govori . . . Olikanega Slovenca sveti Peter gotovo nikdar ni čitaP ' In spomnil se Je, da sta s sosednjim župnikom tovarišem, ki ima j>ri svoji cerkvi toliko ustanovljenih maš, da sam vseli ne more opravljati, delala kupčijo za svete maše, tako da jih je prevzel nekaj on, ki nima pri gabroviki cerkvi plačanih maš, ter dohil od tovariša za sveta opravila enkrat talar, ki je postal sosedu preozek, drugikrat sta se pobotala še za nekaj manj imenitnega. Sklonil je bedni župnik glavo in dvignil pogled, proseč milosti. In zelo se je prestrašil: sveti Peter ima silno oduren obraz, na eno oko miži, druog tako ostro in srepo vpira vanj, kakor bi mu hotel pogledati v vse žepe. Ker na prvo vprašanje ni bilo odgovora, je svetnik vdrugo vprašal: "Zakaj paseš «voje ovce v tak'. enaki biti ne morejo. «Zakon deljenega dela uči tako v splošni razvojni te^iji, kakor v svojem biološkem delu, v deseendenčni teoriji, da izvira različnost pojavov iz prvotne euoličiiosti, diferenciacije funkcij iz primitivne enakovel javnost i, spleteni ustroj organizmov iz prvotne enostavnosti. Eksistenčni pogoji poedincev so od njih vstopa v življenje neenaki, temu da se pridružujejo večalimanj neenake podedovane lastnosti in prirojene individualne sposobnosti. Kako da naj bi bile potem enake naše življenske funkcije in njih rezultati I Cirn razvitejše je življenje, nadaljuje Hiickel, tem važnejše da je načelo deljenega dela, tem n^jneje zahtevajo stalni interesi države, da si poedinci porazdele razne naloge; in ker je od poedincev zahtevano delo, ker so _ v to svrho potrebne sile, sposobnosti in sredstva kaj različna, mora biti primerno različna tudi nagrada za opravljeno delo. To da so tako jasna in očividna dejstva, da naj bi vsak izobražen in razumen politikar razširjal deseendenčno teorijo in splošno razvojni nauk kot najzanesljivejši proti-strup proti nezmiselni, utopistični enakosti socialistov. Ravno na darvinizem ali na nauk o pri-rodnem izboru pa je meril Virchow s svojo dc-nunciacijo bolj kot na transformizem ali deseendenčno teorijo, katera se cesto zamenjava s se-lekeijskim naukom. Prav darvinizem pa da je — vse prej kot socialističen; če mu je pripisati politično dalekosežnost — in to je dovoljeno — da je ta le aristokratičnega, nikakor pa ne demokratičnega in še celo ne socialističnega značaja! (Iläckel: "Freie Wissenschaft und Freie liehre" (Stuttgart 1878.) Selekcijaka teorija uči, da v človeštvu, kakor v rastlinstvu in živalstvu obstane in se razvije zmerom in povsod v življenju le manjšina, ogromna večina pa predčasno pogine. Število rastlinskih in živalskih kali in iz njih v*, rast a joči h mladostnih mdiviluov je neskončno, toua le malo je tako srečnih, da bi se razvili do popjlne zrelosti in da hi dosegli smoter svojega obstanka. Kruti in neusmiljeni boj za obstanek, ki divja, mora.divjati v vsej živi prirodi, večna in neizogibna medaeboj? na tekma Vsega živega je očitno dejs.vo. Le neznatna elita najkrepkejših in najbolj prilagode-nih obstane zmagovito v tej tekmi, velika večina nesrečnih poedincev pa nujno pogine. To usodno tragedijo lahko obžalujemo, a izpremeniti ali u-tajhi je ne morenio. Mnogo da je poklicanih, a malo izvoljenih ! . ✓ Selekcija, izbor teh izvoljencev da je nujno zvezana s porazom ali poginom ostalih eksistenc. Zato je po pravici neki angleški znanstvenik označil ohranitev najsposobnejših za osnovno načelo darvinizma. Selekcijsko načelo po svojem bistvu ni demokratično, ampak amtokratieno. In če ima do zadnjih konsekvenc izvedeni darvinizem svojo "zelo nevarno stran" za politikarja, kakor trdi Virchow, obstoji ta pač v tem, da podpira ari-stokratične tendence. (Dalje prihodnjič/) Sni dulševni temi!" Tu se je ¿upnik osokolil, povzdignil glavo ter ponižno odgovoril: "Saj stoji pisano: Blagor revnim na duh An ..." Dalje ni mogel, ker že se je sveti Peter obregnil nanj, re.-koč: "Slabo vam razlagajo pismn v vaških zavodih!" Pa je svetnik zaloputnil prav pred župniko-, vim nošo moebeška vrata s toliko silo, da se je po-treslo vse okoli, «ahreščalo in zagrmelo. Župnik se je v veliki grozi zbudil in skočil s postelje. Ali vse se še ziblje in giblje okoli njega, v steni nekaj poči, vrata se saina odpro in zunaj enkaj završi, ko da se podira cerkev. Precej je uvidel. da se je prigodil hud potres. Bil je to že drugi sunek, o prvem je sanjal pred rajem. (Da'je prihodnjič.) • Reuterjeva ageutura brzojavlja iz Stockhol-ma, da je kralj Gustav ob otvoritvi švedskega parlamenta dejal v svojem prestolnem govoru, daN je tretje leto evropske vojne spravilo skandinavske države v resno nevarnost. Kralj je rekel, da nihče ne ve, kaj lahko še prinese bližnja bodočnost. in zato j« potrebno, da pomnoži i^edskn svoje obrambne sile na suhem in morju. Ce za nič druzega ne, je vojna dobra 741 po-množevanje militarizma. In po to spoznanje nam ne hi bil« treba niti hoditi na Švedsko, tudi v A-meriki.vidimo to, , .» .mnm^tMi* .. K. IGNOTO® : O češčenju svetnikov in njihovih ostankov. Krščanstvo je imelo v prvotni svoji obliki — kakor so ga razumeli in oznanjali apostoli — namen učiti moralo; v cvungclih nikjer ni govora o obredih in cerkveni organizaciji. V cerkvah, v katerih so se shajali prvi kriatjaui, ni bilo podob in soh in zaničevali so sijaj paganskih svetilČ. Sprememba je prišla od druge strani. Konstantin je postal iustano\ficlj cerkve — Konsta-tin, morilec svojega očeta, svoje soproge, svojega sina, svojega svaka in svojih sinovcev, mož, ki je bil ravnotako pustopašen kakor krvoločen, ravno tako lahkoveren kakor okruten in ki se ni ustrašil nobenega zločina. Po zmagi nad Ma-kscncijem* je proglasil krščanstvo za državno vero in mu daroval mnoge templje. Vkljub temu pa ni nikdar postal kristjan in njegova spreobrnitev je, kakor je dokazal Malvert, samo legenda. Konstantinova naklonjenost je olajšala razvoj krščanstva in dekadenco tedanje rimske drui-be. Poganstvo, ki je zakorcninilo globoko v ljudskem srcu, je bilo sicer poraženo, ampak uničiti ga tudi krščanstvo ni moglo. In ds bi cerkev prodrla lažje med ljudstvo in se v njem v koreni-nila, je prevzela stare poganske obrede. Ko je spoznala, da ne more pridobiti poganov, se je obrnila sama k poganstvu. Saj je tudi Mohamed šel k gori, ko gora ni hotela iti k njemu. Poganski bogovi Olimpa so se preselili v krščanska nebesa in so dobili tam različna mesta; eni, kakor Jupiter, Mars, Janus, Diana, Neptun, Minerva, Merkur so bili označeni za demone, drugi, o katerih se je mislilo, da so krščanoin naklonjeni, so bili proglašeni za svetnike in so dobili svoja bivališča v raju. V sedmem stoletju jc prepovedal sveti Kligij v pastirskem listu izgovarjati imena "demonov kakor Neptun, Diana, Minerva in Genius V, v se-stem stoletju je izganjal sveti Gallus duha gor in duha vod kot demone, Mars in Merkur pa sta imela po učenju Gregorja Turškega več magične sile kakor božanske. Samo manjšina olimpskih bogov jc bila spremenjena v hudiče, večinoma so postali svetniki in so bili pripušeeni v nebesa. Množina po tradiciji in legendi ustvarjenih svetnikov jc nešte-vilna. V petnajstem stoletju se govori, da bi celo leto ne zadostovalo, da bi se slavili vsi svetniki, četudi bi se vsako minuto slavil drug; ker torej ni bilo mogoče dati vsakemu svetniku svojega dnevi, si je pomagala cerkev s tem, da je doloe čila en dan v letu za praznovanje vseh jetnikov. Bolandisti so poskusili zbrati životopise vseh svetnikov. In čeprav obsega njih delo 25.000 svetniških životopisov v 53 folijantih, je ostalo delo vendar le odlomek; končuje s 14. vinotokom. Iznajdljivost redaktorjev vendar ni mogla prikriti neresničnosti raznih čudežev, s katerimi so tako samovoljno obdarjali svoje junake. Isti čudež ge pripisuje mnogim osebam. Osebe, ki se izdajajo za slepe in mrtve in v resnici postanejo slepe in mrtve, vidimo v najmanj 60 životopisih. O kletnih ključih in drugih predmetih, ki so bili vrženi v morje in zopet najdeni, slišimo sedem- krat, Devet škofovskih prstanov pade v vodo; ribe jih ulove in priueso z^ict na obrežje. O znamenjih sv. Frančiška slišimo devetkrat. Tu-dapolna palica sv. ^Gregorja se zasadi v zemljo, požene korenine in v zraste v drevo v'tridesetih raznih vsriacijah. Gotovo število svetnikov ima svoj izvor v starih egiptovskih legendah in v fantaziji koptič-nih pisateljev. Te pripovedke so prišle pozneje v zapadne deiele in so sc označile za zgodovinske kakor življenje svetega Jurija, ki ga je spre Is Anglija za svojega patrona, čeprav nikdar" ni živel, kakor češki Janez Nepomuk. To vel j di o svetem Jozafatu, čigar životopis je pos po Buddhi od nekega grškega meniha v samostanu svetega Sabe v Jeruzalemu v sedmem stoletju. Premenjena so samo sanskritska imena v asirske, in tako je postal Buddha krščanski svetnik in se praznuje dne 27. listopada. Znano je tudi, kako je nastala legenda o sveti «Veroniki. Doznavatno, da je nesel Kristus križ lis Kalvarijo in da ga je srečala žena, ki mu je obrisala pot z čela; na ta način je ostala na prtu slika njegovega obraza. V spomin na to legendo se je slikala Kristusova glava na platno, ki ga drži augelj ali žena, kot naboženski odznak. poraznik sv. Flavija, dan 19. niaj-nika .praznik sramežljive Diane, se je spremenil v praznik sv. Pudaisa, dan 24. majmka, svetek paladija boginje Atene, pa je postal praznik svete Paladije. Mesecu avgusta so bile v starem Rimu slavnosti, ki so se z vale saturnalije; ta paganska sla v nest se slavi v rimski cerkvi dne 22. avgusta kot praznik sv. Satemin a. Slavnosti Gorgon(9. gruden), pekeluih božanstev, ki so simbolizirala najdaljšo temo v letu, so zamenjane s praznikom svete Gorgonije. Po svatbi Hak ha z Zefirom. nežnim vetrčkoau, sc je slavila nimfa Aura placida, krščanstvo jc napravilo iz tega sveto Avro in sveto Placido. . Poganska formula rogarc et donare (prositi in darovati) je l>ila izvor za sv. Rogači ja na i« Donacijatia, enako kakor flor et lux (cvet in luč) za sv. Floro in Lucijo. Pogansko leto se je začenjalo z mesecem suacetn. Bilo je tedaj običajno voščiti v prvem tednu srečno novo leto z izrekom "perpctuain fc-licitatem" (večno stečo). V krščanskem koledarju so se te besede ohranile in spremenile v praznik (dne 7. sušca) svete Pcrpetue in svete Felicite. Slovanski bog Svalovit se je spremenil v svetega Vkla, katerega so praznovali, kakor piše v svoji kroniki menih Helsnond, čisto pogui:wko. S češčenjein svetnikov je tesno združeno če- » » t » ščenje ostankov, ki je nadaljevanje starega fetiši-zuia. To češčenje #5c uvela v Življenje kasta duhovnikov, da si priskrbi bogate dohodke. Srednjeveška zgodovina uaiu podaja mnogo primerov o razprtijah med cerkvami in samostani, kateri izmed njih ima prave ostanke. To češčenje sc jc neznansko razširilo. Znane ko besede opata de Marol* les, ki jih je izgovoril v A imenski katedrali, ko jc poljuboval glavo Janeza Krstnika: "Bogu bodi hvala, to je že peta Rlava Krstiteljeva, ki sem jo poljubil v življenju '. Ludvik Lalan-ne je objavil seznam katoliških relikvij: po tein seznamu moremo sestaviti z relikvij: ' M Blaža........... 1 telo 5 gli.v Za sv. Andreja *.........5 teles 6 glav 17 rok " " Antona ..........4 telesa 8 glav 6 rok ' M Barbaro........... 3 telesa 2 glavi " 99 Bazilija..........4 telesa 5 glav " •• Blaža ............1 tolo 5 glav M " Eligija........... 2 telesi 3 glave " " Klemcnta.........3 telesa 5 glav 99 99 Štefana..........4 telesa 8 glav M " Jurija...........30 teles " " Heleno...........5 teles 5 tflav Hilarijo..........8 teles ' ^ i Janeza Kr........10 glav n " Julijo...........20 teles 26 glav ' " " Leonarda ........5 teles 10 glav 12 rok " 99 Pankracija. .......30 teles " " Lukeža (apostola) 8 teles 9 glav " " Filipa............3 telesa 18glav 12 rok " M Sebastjana........4 telesa 5 glav 13 rok i. t. d. " Janeza Kr.........10 glav Opat Derepiancourt navaja v svojem spisu "Zgodovina klera škcfije Arra&ke" relikvije Fli-neške opatije: Kos pravega križa, lasje Matere božje, velike koje maščevanja rasnih političnih Ik^sov. Farma raki poslanci z juga so ,pa vsi naklonjeni prohibicijr in če se par mokrih stebričkov res omaje, bodo oni odločevali, če wncjo (/hicašecni piti ali ne. Guvernerja Lowdena so pred volitvami smatrali za miokroga. Ali sedaj -se izpreminja v -.ikriv-nostmo sfingo in nihče aic ve, kaj v resnici misli. ¡Nobenega znamenja mi dad od sebe, da bi mogli • mokri uganiti, če jih bo kaj podpiral aLi no. Iz Chicaga se je odpeljali de-putaeija "Združenih društev'1 v Springfield, da poskusi taui svojo srečo za llooič rule. To je tista organizacija, ki je lairi priredila parado na Michigan Avenue v protect »oper Thompson o v ukaz o nedf.ljskfim zapiranju salonov. Otročja igra! Kaj koristi vse pa rad i ran je, če isu ne sledi nobeno deja:ije? Pri volitvah se1 odloča. Ampa.V pri vol K vali so tudi ehienški volikii večinoma marionete, ki jih politični mačinisti vlečejo, kak ir hočejo ln tako se lahko z^^i, da t* Chicago ponuši. četudi .je ja no ha* or beli dan, da Chicago ne mar« Suš». 1'hicaški župan Thonip^^ii je zopet besen. To je že njegova usoda, odkar je postal župan. Vsak hip ga ujezi kakšna reč ifi sreča je ie, da jc trdnciga zdravja, kajti sicer bi ga večna jeza lahko še spravila v grob. In kie bi potem debili ta.ko imenitnega župana t Ni dovolj,, da ga zadnje čase neprenehoma jezi državni pravd-nik Hoyne, ki mu zapira policijo in imenuje vso -njegovo administracijo koruptno; zdaj ga je ujezil zepet sodnik Bernad B. Barasa z maxwelhfkc postaje. Oprostil je namreč vse salunarje, ki so bili jm>-stavljeui predenj, ker so imeli V •nedeljo salunc odprte. Sodnik Barasa pravi, da odpiranje saluna ni kaznivo, anrpak le prodaja alkohola; cigare, soda in druge "nedolžne" reči se"pa labko prodajajo. Za utemeljitev svojega ipra-voreka je imel razsodbe najvišjega sodišča iz leta 1875 in a|>elnega sodišča iz leta 1905 pri rokah. Thompson pač mora biti jezen zaradi te^a. On jc že pogonoma dejal, ds se «aJuni ol> (nedeljah ne smej> odpirati- in kar pravi on, mora vendar biti^ sveto. Tak sodnik se pa predrzne „ . .! Drugi, ki se jezi, je tajnik pro-bibicionistov Clarence E. Pjats; on pravi, da je ta sodba moralna klofuta zakonu in omajan je ljudskega saupanja v sodišča. Well. Pred vsem je prohibicija klofuta zdravemu razumu. A. A. B. 0 lepoti človeškega lelesa. faaniiks u—dm. , Amartški peanik Poa ja živel v veliki Mi. Svoje najboljše delo ja prodal za deset dolarjev in na pokopališče ga je spremile samo osem ljudi. Zdaj pa je nastal pravi kult Poev v Ameriki. Najnetnataejia njegova pisma prodajajo sa neverjetna visoke avote. Ljudje, ki sodijo veljavo takih "rsHkvlJ" po denarju, pravijo, da se prodajajo Pocva pisma mnogo draže od Baronovih; njih csna je dvakrat tolika kaksr cena Shellerevih listov. Zdaj bodo na novo Izdali njegova dela v aademnajetih knjigah. Založniki bodo Imeli ogromen dobiček, "pesnik naj «e pa i nebesih telaši aa hedn, kf jo je užival na tem avetu! Da, neko veselje do življenja »e je lotilo modernega rloveka. Odprle 90 se mu ori in »po/.nal je, kakftno vred-noist v življenju da ima lepota, in kako lep ofttalo telo njegov« orodje, tam smemo govoriti o polni lepoti v naravi — in to jo predvsem pri človeAkem telesu. V njem Aeie duh spozna, da eksistira. In fantazija je podvržena ravno istim postavam, katere so ic tega telesa napravile orodje dufii. Te )>ostave mi čutimo, čemu da imamo te ali one ude, čemu da nam je «dravje. In ta čut, kato-rega imamo za svoje lastno telo, je podlaga vsemu delovanju, katero gre tu le naAi fantaziji. Misli «e po navadi, da lepota človn-itkega telesa obstaja v neki določeni pravilnosti oblik ia linijo. To ni tako; strogo vzeto Je vsako človeško telo ie samo na sebi estetfclno, to ffe posebno takrat ,ko IzvrKuje knko naravno gibanje, ko se njegova du*a rszodene na obrazu. Ta resniea je moderni umetnosti ras-Urila delokrog čel celo nepregleden polje človeškega življenja. Kakor si na pr. pesništvo ne ixbira več svojih jiuia-kov, samo med ljudmi, ki žive v idealnih razmerah, 1 enostranko idealizira-nimi potezami ,temveč je stopilo na realna tla modernega življenja, tako je storila tudi nmetnoftt r drugih svojih panogah, ki kot taka Ilustrira pravzaprav to, kar je zgoraj navedeno. Gledati človeka, ki stoji, hodi, teka ali nosi, je že estrftiee« užitek. Al» ko nejtosredno izraža svoje duševno življenje s te*n, da išče nekaj z očmi, da posluša, ali da misli, opazuje, kaže ali u-kazuje, vabi in ljubi. To so tudi po navadi motivi, iz katerih črpa plastika, ki se bavi izključno le s človežkim, k večjemu. *e z živalskim telesom. Že žival je namreč estetiena prikazen. Ima dušo — narava je nima. Toda kje se da živul le primerjati s človekom! Glavo, ki nejtosredno izraža našo notrajaost, nosimo na najvišjem mestu telesa, onn je krona eele |>ostave. Pri živali pa visi navadno navzdol in nje posamezni deli.nam karakterizirajo bitje nižje vrste: čelo ni dovolj izraženo, sploh ne samostojno in oeesi sta navadno na raalienth straneh, ne ihoreta fiksirati in imata tako nn sebi nekuj prašnega in ločenega; gobec — kar je prav karakteristično — je pomaknjen naprej. A poglejte človeka! Po/nate morda Kak objekt v naravi, v katerem bi bilo združenih toliko barv v taki fini harmoniji? In te barve, ki kar zai-grajo in zažare, če jih objame svetloba, dajejo dovolj jasno občutiti ono bujno življenje, ki se pretaka pod bledikasto barvo kože po celem našem organizmu. Mislite ai kje na morakem obrežju nago človeško telo, še blesteče od mokrote, ko ga zlati solnce, in v kontrast meče voda hladne reflekce na njegovo senco. Koliko barv j ena tej koži, podobni raznovrstni pletenini, katero je narava rasgallla In pokazala v vsem njenem bogatstvul A poleg teh barv raagalila in .pokazala v vsem njenem bogatetvu! A ¡»oleg teh barv odločnejša barva las, ustnic, in oči, belina sob, ki mč.oncje TiŠe poteze obraza, zrcala naše duše. O tem nam stara umetnost ni vedela mnogo povedati; pečala se je bolj t obliko našega telesa, ki je vseskoz dovršen, aepreeegljiv umotvor. Le poglejte roko, katere ai popolnejše ne morete predstvljati, kosti, katerih ima vsaka svojo lastno obliko, mišice, ki tvorijo povsod lepo valovito linijo, ker se so ž u je j o tam, kjer se začenjajo in končujejo, proti sredini pa polagoma narallajo. Kaj *ele, če se zgane katerakoli II-ni »a natega telesa, ki vele različne delo in ude! Koliko mnogovrstnih lepih lini/ na in telo pokaže, kako preeizno nam izrača najmanjše gibanje, kako se naravnost konfttruira v proti moč, v masino! Kako izrazito govori o delu, o miru in počitku! Tu rma plastika, ki ne v porablja barv, in kateri so oblike omejene, nepregledno polje motivov ,ker nje na loga je v prvi vrsti ta, da izraža na ravno življenje duha, kot so različna gibanja, neposredna in primitivna izražanja duha. Tako je človek deležen vse lef»ote, katero hraai narava, lepote barv, oblik in linij. In to bogatstvo samo ki ie zadostovalo, da bi postavili človeško telo na prvo mesto vseh estetičnih o blik, katere nam nudi narava. Kak šen pomen pa imajo pri človeku že ti elementi prve stopnje, nam kažejo karakteristične oblike moSkega in žen skegn telesa, to je tendenca moškega do ravnih potez, ienskega pa do okroglih in vebočenih. (Dalje.) PENNSYLVAN8KI KON-ŠTABU. Superintendentu penna.vlvansko čete državnih konstablov se zdi, da je premajhen gospod. Dvesto in osemindvajset junakov stoji pod njegovim poveljništvom, in toliko mož šteje v armadah komaj kotnpanija, kateri poveljuje navaden stotnik. Kapitan John C. Uroome bi pa vendar kot povelj* uik državne čete rad igral malo bolj generalsko vlogo. Zato zahteva pomnoži;*v. Kapitan Oroome ima eno dobro lastnost, ki jo mora imeti vsak militnrist: on namreč ni skromen. Od legislature zahteva fie 2tX) mož za svojo ar-madico; to se pravi, da bi jo rad sk iraj podvojil. Kakor tuli, ne zadostuje njegova četa, da bi mogla izvrševati vse funkcije, ki ji pri t i če jo. Te funkcije sestoje kakor je znano, iz zatiranja Strajkov in zadnjo slavo so si pridobili peti-nsjrlvanski konstabli v Wilke^>a rC, kjer so ob štirinajstdnevni stavki cestnih železničarjeV hrabro poganjali svoje konje med ne-oboroieno občinstvo. Kapitan Groome zahteva tudi sa avoje konstahle enako plačo, kakor jo imajo policisti v mestih prvega razreda. Zdi ae torej, da se ljudje ne trgajo prav preveč za to častno službo. Žalostno je, da se jih sploh še kaj dobi. Rekru-t ira jo se vendar iz delavskega razreda in znano jim je ie pri vstopu, da bodo služili zoper delavce. Ajnpak tako je. In dokler bo vladal kapitalistični sistem, bodo njegove razmere porajale tudi taike izdajalce. Zoper prosveto. V Clovelandu je bil dr. Ben L. Keitmann, manager znane Knie Goldmami, obsojen na 1000 dolarjev globe in še*t mesecev prisilne deiavnice, ker je delil literaturo o kontroli porod>v. Porotniki so potrebovali 13 ur posvetovanja, preden so prišli do svojega mo-dregia sklepa. Skoraj neverjetno je, kakšno moč ima hniavsčitva. Vtepla je ljudem v glavo, da je kontrola porodov nekaj nentvoralnega, in sedaj verjamejo, da je nemoralna. Te bi kdo potipa.1 porotnikom na žilico, pa j?h vprašal, v čem je ta nemoralnost, stavimo, da ne bi mogel nc eden izmed ich dvanajstih "ljudskih sodnikov" povedati; kajti kar ni, ac ne more povedati. V resnici ni kontrola porodov prav nič drugega, kakor praktično vprašanje. Ce ni naravno rojstvo Človeka nemoralno, tedaj tudi znanje njegovih okol-fcčin ne more biti nemoralno. A vendar obsodijo človeka, ki ni zakrivil nič druzegs, kakor da je razširjal nekoliko praktičnega znanja, na globo ki prisilno delo! V "Slav. Monatshefte" priobčuje dr. i. Horak pregled češkega kapitala, osredotočenega v t-eAkih denarnih zavodih. Akcijski kapitali, rezervni fondi in vloge tah zavodov znašajo skupaj 4 miljarde in 730 miljonov <4,730,-000,000) kron ter pride na vsako Češko dušo (Čehov je 6,400,000) 780 K. Od tega kapitala je v poljedelskih ta-drugah 140 miljonov, kreditnih zadrugah 900 miljonov, okrajnih kreditnih zadrugah 180 miljonov, hranilnicah 1 fniljarda, hipotekarnlh bankah 608 ml* ljonov, moravski deželni banki 172 miljonov in v 18 trgovskih bankah 1087 miljonov kron. PROLETAREC LIST ZA INTERET K DELAVSKKCA ljudstva. IZHAJA V8.1U TOREK. — Laataik tal inUj.ui). — j éi|Nlmitki rfslav» ka tiakavaa di alba v Qkieaia, llliaait. Naročnina: Zs Am triko $2.00 sa coto Ir to. $1.00 sa pal lata. Z» Evropo frIO sa calo lato, >1.U aa pol lata. Oglasi po dogovotu. Pri spremembi MvaliUa ji polt g novega naznaniti tudi stari naslov. v A ■■HM. — ▼ta pri tot be riada naradnoga poèiljanja frta in drugih narodnoati, jo poftiljati pradaadniku družbe lama Molak. 400® Woat 31. Strwt, Chicago. Ill PROLETARIAN liitk Slavi« VarHsaa'a Pakiakiag Caapaay 6kic.i|a, Mliaais Subscription rates: United Stataa and Canada. $2.00 a year, $1.00 for half ▼aar. Foreign countries $2.60 a year. Il.tS for half year. -:- Advertising rates on agreement. NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" 4000 W. SI. STREET. CHICAGO. ILLINOIS SKR0MN08T IN NESKR0M N06T. se tudi nji in ni treba b*U soiia-lis ms. Ce zmaga, pa bodo um hoteli iiveti od samih koreninic iu kobilie in prebivati v votlih deblih, jim tudi ne too branil. Aiupak njihovi potomci najbrž? ne bodo podedovali takih blaženih lastnosti v devetem kolenu; če bodo videli, kako bogat in lep je ta svet, bodo najbrže rajši posegli po svojem deležu. Nekateri preroki skromnosti prihajajo do svojega nauka iz napačnega opazovanja in .na njem utemeljenega napačnega mišljenja. Ves svet je poln bojev. To vidijo. Najhujši boji imajo ma-terijaluo podlago. To tudi še vidijo. Tukaj se pa ustavi njih o-pazovanje. in na mesto njega prihaja špekulacija. 44Ce bi ljudje opustili poželjivost si mislijo, "pa bi izginili boji. Ljudje naj ne zahtevajo več, kakor imajo, p« bo mir na zemlji iu božične» au angel ju na bo treba vsako leto brez uspeha trobiti svoje pesmi-." Navadno so taki ljudje pravo-Verni in zato bi jim bilo treba priporočiti, da naj *e pomenijo s svojim Bogom. Zakaj pa ni ustvaril človeku s puščavniškiiui nagoni T Zakaj mu ni vsadil skromnosti v srce! Zakaj mu je dal sposobnosti, da neprenehoma pre-ustvarja njegovo zemljo in issle-duje od dne do dne nova bogat-stva in odkriva vsak čas nove sile? Neskromnost iu požel jen je o-značuje vendar vso zgodovino človeštva od tiste davue dobe, ko se je ločtilo od opičjega rodu in nastopilo svojo samostojno pot nezadržnega napredka. Neskromnost je neločljivo spojena z razvojnim zakonom sumim. Skoraj bi se moralo reči, du je neskromnost njegova vsebina. Iz skromnosti izvira, tja naj bi divjak ne želel nič druznga, kakor da ostane divjak. Zadovoljen naj bo s tem, da je divjak, da nima drugega orodja, kakor kamen, ki ga kje pobere, da hodi nag po svetu, da je poln golazni, blata, parasitov, da je neveden in praz-noveren in da je vse njegovo življenje. brez varnosti, brez smisla in brez cilju, igrača njemu neznanih in od njega neobvladanih sil, Igrača slučajev. Logična posledica nauka o skromnosti bi bila ta. da se vrnimo v divjastvo. In tisti narobe reformatorji, ki so zahtevali, da naj ljudje zapuste mesta in vasi in gredo zopet v gozdove, so boli vsaj dosledni. Ampak tudi doslednost ni nič vredna, je če njen prvi vir ne-zuiiselnost. Stremljenje po boljšem in leottem ; je gonilna sila napredka in taka sila je naravna. Kaukor teža se tudi ona ne more u-ničiti. In kakor se morajo po zakonu teže sirkavi svetovi, tako mora človeštvo po zakonu poželenja napredovati. Socializem je značilno poglavje tega napredka in zato nima nič opraviti s skromnostjo. Zahteva po boljšem mu daje moc in cilj, kl je lepši in boljši od sedanjosti, mu daje pomen. Socialisti nismo zato, da bi svet postal ogromen kiošter, ampak da se napravi iz te zemlje iiajkrasnejši vrt, ki ga morejo narediti združene sile človeštva za užitek in za radost vsega človeštva. Kadar bodo človeške sile združene v V.ocializmu, se bo šele prav pokazalo, kakšna velikanska stvarjajoča moč tiči v človeškem nt remi jen ju, kako božaiv.tka je njegova sposobnost proizvajanju in uživanja. Blažena bodi neskromnost, ki je privedbi človeka iz teme do jutra in ga povedi* nadalje do popolnega, sol nr tie ga dneva! V St. Louisu se je izvršil atentat uu ondotno rimsko katoliško ccrkevv Bomba je bilo položena podnjo in je eksplodirula. Šest oseb j« bilo ranjenih. Potres je bil tako močan, da so ga čutile hiše v okolici, na katerih je popokalo nekoliko oken. Anarhisti! Crones, kje si T Ne. Topo t ni nič z anarhisti. Cerkev so hoteli pobožni katoličani saiui ptfgnati v zrak. V cerkveni občini sta namreč dve stranki in boj med njima je tako strupu, kakor da si nasprotujejo kri-voverni Kanaki, ne pa bratje edi-nozVcličavne hiše. In ena stranka dolži drugo, da je hotela pognati božji^ hram V zrak. Mi jim ne moremo kaj. Aiupak kje so pustili logiko T Zakaj ho-če jo kaznovati Bogs, če so s svojimi "brati v Kristusa" v prelum* *v Malokaj je tako zoprnega v sedanji družbi, kakor sladke pridige o skromnosti, o tej čednosti, ki ni nikakršna čednost, ampak vnebovpijoča neumnost. Učiteljev tega puščavniškega nauka je na kupe, a najznamenitejše je njihovo donkitfljanje, da so vzvišeni nad nami neskromnimi, poželjivimi ljudmi. Med njimi je ena vrsta, ki jo je zelo lahko razumeti. Kdor. ima mnogo, pa vidi okrog sebe cele čete takih, ki nimajo nič, govori s svojegu stališča povsem pametno, če pridiga drugim skromnost. On se namreč boji, du pojde njih uezadovoljiiost na njegov račun. Deliti pa vendar noče; kajti on ljubi svojega bližnjega tako iz dna duše in iz vsega svojega srca, da mu ne bi hotel za nič na svetil nastavljati pasti in izkušnja v na tisti poti, ki drži iz revščine in bede te solzne doline naravnost v nebesa. Rajši ostane sani v nevarnosti, da bo do konca večnoatj izkušol we peklenske muke tam, kjer je jok in škripanje z zobmi. 'Naiu sicer ne gre za delitev, ki roji še vedno po glavi takim učenjakom, kakšni sc zbirajo okrog 14Ave Marije". Že zato lic, ker bi morali, če bi se vse, prav vse delilo, prevzeti tudi delež tiste modrosti, ki jo imajo gospodje v svojih glavicah. Te dobrote si pa ne želimo. Kazini tega tudi ne maramo, da bi nas izključila socialistična stranka, ki bi morala to storiti, če bi bili res za delitev. Pač pa smo za boljše življenje vseh ljudi, in v tem oziru je na na poželjivost res velikanska. A naša neskromnost popolnoma so glasa s socializmom. Ta namreč ni nauk skromnosti, temveč nauk zahtev, ne le nauk boljših plač in boljše hrane, ampak nauk vseli užitkov korutti in lepote. (V je razumljivo, da odobravajo kapitalisti evangelij skromnosti, dasi je tudi z njihovega stališča neumen, ker jih soeializem ni kakor ne misli spraviti na beraš-ko palico in obsoditi na post ob kruhu in vodi, jc že nekoliko teže razumeti, da pridigajo to askezo tudi drugi ljudje, ki včasi navi dežno, včasi pa tudi ren nimajo enakih interesov z zastopniki ka pital izma. Včasi — pravimo — j« to le na videano. Kapitalizem ima mnogo služabnikov, ki ne nonijo njegove livreje. NiJiatcri na prhner pri-I »o ved nje jo, da služijo Bogu; in ker ne prihaja ljubi Bog več na zenrijo, kakor v starih dobrih časih očaka Abrahama in čarodejca Mojzesa, je njegovo ime izvrstno zagrinjalo. Nihčp se ne boji, da stopi nebeški oče nenadoma na lečo, pa zagrmi pridigarju vpričo zbrane pobožne občine v obraz: "Lažeš se! Kockefellerju služiš, ki ti je dal sezidat cerkev!" -Sklicevanje na Boga je dandanes popolnoma varen posel. Ampak tudi ljudje, ki res ne stoje v službi kapitalizma, nas včasi osrečujejo s svojimi slavo' spevi o blaženosti skromnega, z razmerami zadovoljnega življenja. Oni so izvrsten dokaz, da bi bil socializem res v velikanski zmoti, če bi učil, da so vsi ljudje enaki, ali pa zahteval, da naj bodo enaki. Hvalahogm socializem tega ne uči in tudi te zahteve ni-ms v svojem programu. Za njih tolažbo jim pa lahko povemo, da Italija in Jugoslovani. Med zavezniki je vse složno. Vse zavezniike vlade soglašajo v svojih nazorih, zahtevah iu po-gojih. Vsakih par ur slišimo tak« glasove. A med jieštetimi lažmi, ki jih je porodila sedanja vojna, je ta ena največjih. Kako naj «bi bile složne države, ki imajo tako nasprotne interese in aspira-cije? 44l/lndependunce Helveti^ue'* je pred kratkim objavila članek pod naslovom "Les vises de I* Italic" (Fantazije Italije), v katerem pravi: 44 Medtem ko se Francija zadovoljuje s tem, da se bojuje za svobodo sveta in za osvoboditev Alzaeije in Lorene, hoče Italija v ekscesu neomejenega imperializma vse zase, posebno na škodo malih balkanskih narodov kakor Srbije, GVike, Albanije, Dalmacije, otokov Male Azije." Rimska 44Idea Nazionale'* je zaradi tega vsa besna in pravi, da je VIndependanee Helvetique" podkupljena o dNemčije. To je tako smešna trditev, da se mora človek držati za trebuh, kajti švicarski list stoji z vsemi svojimi simpatijami na strani Francije. Težko si je misliti, da ga bo Nem čija podkupovala za to, da priporoča, naj se Alza-cija in Lorena vrneta Franciji. Ampak to je stara igra. nc moreš zastopnika nasprotnega mnenja pobiti z argumenti, tedaj kar zatuli, da je podkupljen ali pa da je špi-on. Nezavedneži bodo še občudovali tvojo ko-rajžo, ki seveda ne vel ju niti groia. "Independanee Helvetu|ue'* ima pa vendar prav. "In 44Idea Nazionale" potrjuje to najbolje s svojim besom in zmerjanjem. Italija jc šla v vojno iz imperialističnih razlogov; Italija imu na Balkanu roparske namene ;Italija hoče pogoltniti cele kose jugoslovanskih in drugih tujih krajev. Ali se v^.majo s tem interesi Jugoslovanov ali pa le interesi Srbije ,Črne Gore iu Rusije? Nikakor ne. Jugoslovansko edinstvo je razbito, če se izpolnijo fantazije Italijet Toda pustimo to. Govoriti nismo hoteli o pravicah in krivicah, temveč o interesih. Srbija bi ruda prišla do Jadranskega morja. To je v njeuem interesu. Brez morja je z vso svojo državno neodvisnostjo gospodarsko v ječi. Toda naj jo zavezniki privedejo na kakšen način do morja; seVerno od nje pa dobi Italija kos Dalmacije, južno od nje kos Albanije, nasprotno obrežje Jadranskoga morja je že itak v italijanski posesti; kje ostane tedaj neodvisnost Srbije! Pri morju sedi, aiupak to morje ji je tako zaprto, df se ne more geniti. Vsaka njena kretnja na morju je pod kontrolo Italije, in to postane za Srbijo lahko še veliko bolj mučno kakor njena nekdanja gospodarska odvisnost od Avstrije, ki je bila že neznosna. Italija hoče v Albanijo, zato da zanese svoj imperializem na Balkan. Rusija hoče v Carigrad, zato da utrdi svoj imperializem nu Balkanu. S kakšno čudežno logiko hočejo ta kričeča nasprotja interesov spraviti v soglasje T Iu mi naj smatramo te zaveznike za ideal vsake aliancef Mi naj verjuinemo, da te tisti, ki so sumi polni nasprotnih interesov kakor berač uši bojujejo v prvi vrsti za naše interese? — Sploh se ne bojujejo zanje, ampak Če jih tualitam imenujejo, se zgodi to le zato, ker je v njihovem interesu, da »e pokažejo velikodušne, kjer jih to nič ne velja. ( Med oficielno Italijo in italijanskimi socialisti je tudi glede na pravice Jugoslovanov velikanska razlika. To se je pokazalo že pri mnogih prilikah. Pred kratkim je govoril v parlamentu todrug Modigliano, ki je naglašal, da ne gre ob sedanjem klanja za vojno demokracije, ampak za vojno imperializma. Potem je pozival parla-inenf in deželo, naj se varujeta gotovih imperialističnih fantazij. Želi, da bi ostala misel italijanske vlade daleč od takega grabežljivega poželenja, kar ima Italija opravičenih aspiracij ob Jadranskem morju, pa nujno želi, da se spravijo v soglasje s spoštovanjem, ki smo ga dolžni narodnostnemu načelu." Ce bi prišli iz Rima socialisti, iz Belgrada, Sarajeva, Zagreba, Spljeta itd. pa njihovi sodru-gi na mirovno konferenco in bi bilo njinr prepuščeno, da urede 'bodoče razmerje ob Jadranskem morju, nas nič ne bi bilo strah. Tako lepo bi se pomenili, da bi bilo za Italijane in za Jugoslovane prav. In tak sporazumi bi mora! roditi najlepše sadove, ker bi nujno ostal trajen in 'bi imel složno sodelovanje za vse višje cilje za posledico. Ampak drugi ljudje bodo sedeli za konferenčno mizo ,in kakor vodijo sedaj imperialistično vojno, tako bodo potem hotelr sklepati imperialističen mir. Gospodu Besselliju pridiga sodrug Modigliano zaman. Če bi delavstvo imelo moč, ki je nima, ker si je še ni znalo osvojiti, bi bile njegove besede zlato. • / DEPORTIRAN JE DEZER TERJEV So li Zedinjene države neodvisne, aH imajo tributarne obveznosti napram kakšni tuji vladi? — Če je le kaj remiico na veiteh, ki prihajajo od kanadske meje, *bi se moralo misliti, da tudi naša neodvisnost ni nič druzega kakor kos papirja, kakor je Betlunanu Holl-weg imenoval garancijo belgijske nevtralnosti. Ameriški uase-ijeniški organi so baje zaJ>ranili vstop v Zedinjene države kauad-skim delavcem, ki so hoteli preko meje, ker niso marali postati vojaki. Socialističua organizacija v Watertownu je vložila pri državnem tajniku Lansingu protest, ker je dobila proftnjo za pomoč od treh kanadskih socialistov, katerim žuga iiaseljeniška oblast z depo rt ¡ranjeni. Baje se je zadnje leto sto in sto Kanadeev preselilo čez reko St. Lawrence, da bi ušli vojaški službi. Med njimi je bilo, kakor pravijo, tudi na tucate kanadskih vojakov, namenjenih za preko-morsko službo, ki so dezertirali. Baje so se dezertacijc tako množile, da so .poslali posebne naser Ijeniške inšpektorje na mejo z nalogom, da posvetijo takim naseljencem posebno pozornost, iu če se je le količkaj zdelo, da je prišel Kanadec po kakšni nenavadni poti v Zedinjene države, so sc takoj storili koraki za deportaci-jo. Socialistična organizacija zbiru natančnejše podatke, iu če se izkaže, da je obdolžitev utemeljena, sc bo storilo vse, kar je mogoče, da se napravi konec tej praksi. A ko je to, kar se poroča, resnično, tedaj je to pač žalostno znamenje za našo našeljeniško oblast. Kdo jc dezertiral iz kakšne tuje armade, to nam ni v Ameriki prav nič uiar in Zedinjene države nimajo ne dolžnosti ne razloga, da bi gonile v tujo klavnico tiste, ki so ji enkrat ušli. Vojna in absolutizem. DENARCI V Rusiji manjka zopet municije, Rusko ar-madno vodstvo urgira od juponlKih dobaviteljev dobavo municije, V merodajitm političnih krogih pa se boje, da bo morala Rusija za nadaljne dobave dati zopet velike politične prednosti. — Milnici jska tovarna v Rosa tanj i jc baje zletela v zrak. Tisoč oseb je bilo ubitih. Ni dvoma, da jc imela Rusija tuputum smolo. Strašna eksplozija v Arhaugclsku je bila gotovo ogromen udarec za preskrbo z municijo. Tudi pri nekaterih eksplozijah v Ameriki je Rusija prizadeta. In da ji gre menda res trda z municijo, se da sklepati, ker sc je njena ofenziva na vneli točkah ustavila in jc bila njena dcfcuzivu v Ru-muniji popolnoma brezuspešna. Aiupak posamezne nesreče vendar ne zadostujejo, da bi se to razložilo. Res da nismo posebno interesiraui na tem, če nima kapitalistični svet toliko morilnih sredstev, kolikor bi jih rad. Toda velik nauk te ruske smolo jc tudi za nas zanimiv. Priznavamo, da jc bila Nemčija bolje pripravljena za vojno kakor zavezniki sploh. Popolnoma nepripravljena pa vendar tudi Rusija ni bila; saj jc začela mobilizirati takoj |m> avstrijskem ultimatumu. In mobilizirati nepripravljeno artna* do bi bil pač šc strašnejši zločin kakor vojna sama na sebi. Kajti to bi se reklo gnati miljonc ve-doma rez obrambe v klavnico. Ne glede na to, da se je Rusija zelo okvirno pripravljala na vojno, je pu tudi od začetku k lun ju iniuilo že trideset mesecev, torej časa dovolj za dopolnitev priprav* Rusija pa vendar ne le da še ni gotova s pripravami, ampak je v mnogih ozirih še pa slabšem nego jc bila ob začetku. To kaže, kako nesposoben je absolutizmu v vsakem oziru. Za vojno je treba organizacije. Vse jc treba organizirati: Armado, njeno vodstvo, njene možgane, delo za armado, delo za civilno prebivalstvo, živezno vprašanje itd. Vse to po hočejo v Rusiji nadomestiti z ukazi. Domišljajo si, da se lahko vsaka organizacija avtokratično izvede.- In to je tista osnovna zmota, ki tepe Rusijo na vseh koncih iu krajih. Organizacija je stavba. Imeti »nora podlago, iu čini večje so njene naloge, tem širša mora biti podlaga. Organizacija pomeni sodelovanje in sicer inteligentno, ne pa avtomatično sodelovanje. Organizacija ni stroj, ampak, živ organizem. Njene korenuie morejo biti le v demokraciji in le demokracija more napraviti njeno delo uspešno. Absolutizem iu korupcija sta brat in sestra. Neločljiva Mu. Že pred vojno je absolutizem u-stvaril tako korupcijo, da jc tudi vojna ni mogla iztrebiti. In ona daje sedaj Rusiji bat i ne. C ari zetu sc pa tudi ob tej .nesreči ni ničesar naučil. In avto-kraeija po ostalem svetu, tudi po iudustrialnem. jc ostala enako slepa kakor on. Sloga na Slovenskem. Po potrganih vesteh, ki jih je sedaj še včasi mogoče vjeti iz stari domovine, je posneti, da sc pripravlja ali da je medtem morda že izvršena nekakšna zveza vseh slovenskih in hrvaških političnih strank v Avstriji. Kaj pomeni ta zveza, si je približno mogoče misliti, čc sc ve, da jc prišla iniciativa od 44Slovenske ljudske" to jc od klerikalne stranke. Meseca novembra so imeli vsi 4,u-glednejši' 'slovenski in hrvaški politnčar/ii *c-stanek na Dunaju. Zagrebške "Novinc", ki to poročajo, pravijo: "Do kakšnega rezultata je prišlo posvetovanje,. Iiain nt znano, ampak iz pisanja glavnih organov slovenskih strank 4 ' \ Uradno jc «lognano, ila Japonaka flvatovno prvnmtvo gle»le ra/.porok iu ločitev zakonov. To dok»/, no opira na raemcrjo vHiko*t japon*k<>ga rr*nr-»tva in njenegn prrhivahtva napram «lrugkrt «IHeJ.am. Na Japonskem prHia vafkrat ilo lafitve zakonov kmalu |h> pordkah. Na Angleškem nr računata na vaakik 90.0*0 porok «Ive lofitv* zakon»; torej *elo malo; v ZedUijeaiV ilriavah priti* na 20.000 porok H2 «Iu čajev ra/porok hi ločitev; na Japonskem je pa eie črnce. Bil bi pa tudi čudež, če bi dobil ceaar v Av- * ntriji naenkrat tak vpliv v p-nlitiki, da bi se vršila njegova volja, ne glede na to, da bodo Karlovi nazori o parlamentarizmu približno tako glol>oki kakor tiski mot rvi. tidino, kar je nekoliko opra-vičevalno mnenje,-da bi sc mogel napraviti kakšen poiskus s parlamentom ,jc bilo imenovanje Koerberja za ministrskega predsednika izza atentata na Stuergha; a tudi takrat, ko je on zasedel svoje mesto, smo upozarjali na to, da ne bodo niti njegovi kolikor toliko demokratični nazori kos sedaj vladajočem razmeram. Med tem je Koerbcr misel. Padla jc že enodnevno Spitzniuellcrjcvo ministrstvo, iu kakor se zdi, se tudi Clam Marrtuieovo nevarno maje. Vcfti o pripravah za sklicanje parlamenta se pa od časa do časa še vedno ponavljajo, mVdtem ko ostaja naš skeptizcui še vedno neizpremenjen. Slučaj je prinesel sedaj nekoliko avstrijskih časopisov ši' iz KoerberjeVe dobe v Ameriko in iz njih pada vsaj nekaj luči na govoričenje o parlamentarizmu. Tam je citati o nameravanem sklicanju državnega zbora sledeče cenzurirano uvaževanje: , $ . "Gotovo je, da J*> sklican državni zbor tekom meseca januarja, du zasliši prisego novega tesarja «mi ustavo. — To zasedanje pa bo le kratko m se bo omejilo le na najnujnejše formalne posle. Danes ni gotovo, ali se bo parlament v januarskem zasedanju konstituiral. Vlada bi se rada izognila vsem točkam s tem, da bi predsednik po Starosti otvoril zasedanje in vodil tudi prvo sejo, posvečeno spominu pokojnega vladarja. Takoj drugi dan naj bi se podali zbornici, iu sicer poslanska pod vodstvom svojega staroste v dvorni grad k cesarjevi prisegi ter se nato zopet razšli. Parlamentarni krogi odklanjajo ta načrt z argumentom, da je predpogoj delovanja zbornicc pravilno konstituiranje; državnopravni akt cesarjeve prisege na ustavo se ntora izvršiti pred »branim MILITARISTIČNI VAL. »,* . V^ sv;et stoji y. znamenju,militarizma. Ni še dolgo, kar so hoteli v Avstraliji, vpeljati obvezno vojaško službo, toda na splošnem glasovanju je predlog*slovesno propadel. Podobno je bilo v Novi Zelandiji. V Zedinjenih državah opazujemo napredovanje militarizma od dne do dne..Tudi v Ar-gcutiniji ima vlada enako nagnenje in dela na vse kriplje na to, da bi dobila obvezno vojno službo. A tudi tam se dviga opozicija. Socialistična stranka je v Buenos Aires je priredila veliko demonstracijo proti zakonu o vojaški obveznosti, s ' katero je naredila velik vtisk. Ker je bila policija mirna, sc je vsa demonstracija izvršila v najlepšem redu. Militaristični val» ki gre po vsem svetu, je popolnoma naravna posledica sedanje vojne. Kakor je res, da jo vladala do leta liM4. nekakšna skoraj fatallstična vera, da je v naših časih vojna med civiliziranimi narodi izključena, tako je res, da je nastala prav vsled vojne velikanska reakcija v mišljenju. Kdor jc zadnja leta kaj pisal o vojni — kakor jc znano, jc izšlo nekoliko senzacionalnih romanov — je veljal za fantasta. In če je že kdo priznaval, da jc naposled vojna morda mogoča Je hitro dodal, da pojde v takem slučaju kvečjemu za kratek boj, ker jc daljše vojskovanje popolnoma nemogoč* zaradi finančnih zaprek, ker ni mogoče moderne velikanske armade cilj«* časa oskrbovati z živili, ker no bi mogla transportna sredstva zmagovati takih nalog itd. Vse tc predpostavke jo sedaj vojna popolnoma ovrgla. Trideset mesecev trajc že to klanje, in ne le. da šc vb i konca, ampak vse prizadete države izjavljajo, da so pripravljene voditi boj dalje do odločilne zmage, o kateri jc le toliko gotovo, da jc zanjo, če je sploh na eni ali na drugi strani mogoča, treba še nekoliko let morit ve. Zlasti'v državah, ki niso neposredno udeležene pri sedanjem konfliktu, je bilo pred vojno nekakšno čuvstvo varnosti doma. Vsled vojne iu njenih naukov je to popolnoma izginilo. In popolnoma logično je, da se je prevrglo haš v nasprotni ekstrem. Vladajoče razrede je obšla popolna negotovost, pravi strah, iu povsod hite, da se pripravijo za slučaj, ki jih lahko zadene. Militarističnu strnja jc razumljiva. Iu njen • silni naval se ne bo izlepa ustavil. Kjer so vzroki, tam so posledice. Vzroki za militarizem so v kapitalističnem svetu, in zato bodo tisti, ki vladajo, iz njih izvajali, kar je z njihovega stališča logični;.' m Dobro jc, da se protestira proti takim namenom. Ampak delavstvo morfa vedeti, da taki protesti nikakor ne zadostujejo. f'e ne stoji za njimi moč, na katero se lahko opirajo, se nasprotna moč ne ozira nanje. To je torej tisto, kar otijočuje: Moč mora biti tukaj. Iu če je še ni, jo je treba ustvariti. Njeni pogoji so tukaj, delavski razred je napram kapitalističnemu v ogromni večini; delavski razred opravlja delo/ brez katerega je vse moderno življenje nemogoče. Ako je delavski razred trdno organiziran .ima svet tisto moč, ki je potrebna, da se uspešno upre militarizmi^ Veasi so^resaluaije. demonstracije, protesti v gibanju potrebni. Tode zavedno delavstvo se mo- parlamentom iu ne pred zbranimi poslanci in Člani gosposke zbornice. Dokler pa poslanska zbornica nima predsedništva, tako dolgo ne more izvrševati nobene državnopravne iu ustavne funkvije izvzemši eno samo: volitev predsednika, ki jo vodi starosta. * Preuranjene so tudi vse ve.iti o času in predmetih meritornega zasedanja. Težkoče, ki se sta-, vi jo takemu zasedanju nasproti, so še vedno jako velike. Položaj je le v toliko spremenjen, da ministrski predsednik Koerbcr sodelovanja državnega zbora ne odklanja, kakor je to storil njegov prednik. V ostalem se je kompleks težavnih zadev še pomnožil za eno zelo važno: galiako. Stranke, ki hočejo, da se v Avstriji vzpostavi res parlamentarno življenje, se naravno urotivijo vsaki parlamentarni razrešitvi velikih državnih vprašanj in zastopajo stališče, da je bolje, ako se državni zbor ne sestane na meritorno zasedanje, kakor pa da bi postal le nekak postranski stroj državne uprave, ki bi mlel skrbno mu odmerjene — otrobe samo radi fikcije o "obnovljenem parlamentarizmu". — Resni parlamentarni krogi opozarjajo s prav posebnim poudarko mna dejstvo, da je bilo ono vprašanje, ki je bilo kc^ prvo izmed velikih bodočih državnih zadev postavljeno-oficiclno na dnevni red, vprašanje gališke avtohomije, odka-zano na parlamentarno pot. kajti cesarjevo (Franc Jožefovo) lastnoročno pismo je izrecno predpisalo njega "zakonito" razrešitev, t. j. parlamentarno. To edino pravilno načelo mora seveda veljati tudi za vsa druga vprašanja, važna za notranji preustroj monarhije. Sem spada n. pr. zadeva avstro-ogrske nagodbe, vprašanje ureditve narodnostnih okrožij na ('eskeni, pa tudi zadeva takozvanejra državnega jezika. Z gotove strani se spravljajo namreč v svet govorice, da je vlada izdelala osnovo o uvedbi državnega jezika in da jo hoče uveljaviti naredbeuini potom. Resni politični krogi ne verjamejo, da bi se ministrski predsednik dal zapeljati na pot, kjer bi že od vsega začetka zadel na najostrejši odpor vseh, ki jim je ustava in interes države pri srcu. — V ostalem so vsa ta vprašanju" ,ako izvzamemo nagodbcno, v sedanjih razmerah manj aktualna in vlada, kateri je iui tem, da omogoči res koristno zasedanje državnega zl>ora, bi jih morala postaviti zaenkrat v drugo vrsto. Ako tvorijo navzlic temu posebno velik iu težak kamen na potu k obnovitvi na št* ga parlamentarizma, je tega vzrok predvsem dejstvo, da se postavljajo gotove radikalne stranke na stališče, da mora vlada, preden so sestane državni zbor. potom yklwia Izločiti Galicijo in uvesti državni jezik — sicer se hočejo te stranke zasedanju državnega zbora upreti. To je totVka, pri kateri je seveda vsaik kompromis izključen. Parlamentariaem, ki naj se prične z oktroiji je ubsurdum, o katerem mogoče razpravljati. V V ostalem ni nikakršna tajnost, da si vlada sama glede delovanja programa eventualnega zasedanj* državnega «bora še ni na jasnem. Razvidno je tudi iz dejstva, da je ministrski predsednik sicer že stopil v stik z raznimi strankami, da pa so bili ti razgovori le informativnega značaja. Kot novi ministrski predsednik se je hotel dr. Koerber podučiti o naziranjih posameznih političnih in navodilih skupin, ni jim pa predložil nikakršnih pozitivnih načrtov, ki bi naj tvorili podlago za sporazum, ki je za uspešno zasedanje državnega zbora brezdvoinno potreben. Iniciativo za tak sporazum med vlado in strankami ter med strankami pa more dati Je najvišji šef eksekutivc. Že iz teh kratkih navedb je razvidno, tla so vse vesti o skorajšnetii zopetnem delovanju državnega zbora skrajno optimistične in da jih je sprejemati z največjo rezervo. Brezdvomho je pot do rednega delovanja državnega zbora še jako dolga."---- Tega mnenja smo tudi mi sedaj, ko ni več Koerber ministrski predsednik, in sicer sedaj še nekoliko bolj, kakor prej. Da bi radi sklicali državni zbor zaVadi cesarjeve prisege, nam gre v glavo. Dokler se suče ustavnost okrog takih foriuulnosti, so gospodje že ustavni. In cesarjeva prisega res ni veliko več kakor formalnost. Kolikokrat jo gospod cesar prelomi, je največ odvisno od tega. kako dolgo vlada. Pokojni Frane Jjžef jc dolgo vladal iu je imel vsled tega tudi mnogo prilike za to. Kaj je tudi smešno postavljati vse življenje narodov na prisege, pa naj bodo cesarske, ministrske, poslaniške. vojaške ali pa kakršnekoli podobne prisege. Ce bi se tako obljube držale, bi se moral za večnost ustaviti ves razvoj in države bi moral» tako okameueti, da bi bila najmanjša izpreiucmlsi nemogoča. Ampak |>otrebe časa Se ne ozirajo na to; kadar je izpreinemba neizogibna, se izvrši, pa če ji nasprotuje sto nsjlepših priseg. Tudi cesarska prisega je velik humbug. Njegovo veličanstvo obljulmje zvestobo komriituciji. Resnični namen njegove prisege pa ni ta. da je 011 vezan, ampak da je prebivalstvo vezano na njega. Ker je prisegel "zvestobo" ustavi, ga mora ljudstvo priznati in ima zaprto pot 11. pr. do republike. Kljub vsem prisegam pa vendar padajo monarhije in krone se spravljajo v muzeje. fl Ampak vladajoči gospodje imajo vendar nekaj zaupanja v prisege, ne v tem zmislu, da bi jih sami smatrali za nedotakljive svetinje, ampak od ljudstva pričakujejo, da se Ik> s takimi rečiui dalo uklcniti kakor z verigami. Zato je bilo na Ogrskem kronanje tako važno ,zato je v Avstriji cesarjeva prisega važna. S tem, da bi sprejel cesarjevo prisego, naj bi pa parlanlent ,kakor vidimo, smatral svojo na- ' logo za dovršeno, dokler se ne poljubi vladi, da ga zopet skliče, kar se pa ne z#odi, dokler se sama ne resi svojih težav. Kdaj bo to, pa ne ve nihče. V Avstriji se torej igra s parlamentom enaka, oziroma še nekoliko bolj umazana igra, kakor z dumo na Ruskem. A če ne pogleda stvar povsem trezno, tudi ne more biti drugače, Avstrijski par-laineut je bil torišče najbolj nasprotnih interesov in besnih bojev, dokler je vsaj v presledkih zasedal. Če bi bil »bran kratko pred vojno iu tekom vojne, bi se bili notranji boji nekoliko polegli. A če naj se snkle sedaj,po treh letih,ko so bile stranke ves čas ločene druga od druge, morajo nusprot-ja se z večjo silo trčiti drugo ob drugo. Po stari avstrijski tradiciji bodo to zopet v prvi vrsti narodna nasprotja, in razvidno je že vsaj približno, v kakšnih oblikah se pojavijo nasprotja, ki dobivajo zopet svoje najradikalnejše geste. Nič ho%* vega, le staro se vrača s potrojeno silo; na eni strani noeionalna federacija, na drugi naj popolnejši centralizem, seveda z barvo germanizucijc. Tudaj se zahteva narodna avtonomija, tam se tir-ja nemški državni jezik. s Ali si je mogoče misliti parlament, v katerem ne bi zadonela ta gesla t In če se zglase — ali si jc mogoče misliti, da ne povzroče bojev, ki razkrije jo vsemu svetu staro bolezen Avstrije T Tega pa vlada ne pretrpi v času, ko prihajajo zavezniki z zahtevo avtonomije za nenemske in neinadjarske narode. Vlada ne more-sklicati parlamenta zuto, da bi podul sovražniku hote ali nehote dokaz za-opravičnost njegovih pogojev. Prepričani smo, da čuti tudi avstrijska vlada škodljivost absolutističnega sistema ; toda še bolj kukor \e skodljivosti .se boji neizogibnih posledic parlamentarizma. Podobna jc trudnemu človeku, ki ima izbirati ined dvema stoloma, pa ve, da ni ne eden ne drugi trden, a v dvomu je le, na katerem se hitreje zruši. Sistem je tega seveda sam kriv; a kar je zakrivil v dolgih desetletjih, tega ne more sedaj čudežno popraviti. Boji se bolezni in boji se zdravila, pa ostane naposled vendar rajši brez medicine; kajti svojo sedanjo klavrnost vsaj pozna, kaj bo, če se poizkusi kurirati, pa ne ve. Clam Martinic dela morda priprave za sklicanje pariauieuta; za resničen parlamentarizem gotovo ne. I V E R «J E. ANGLIJA O C IT A AMERIKI Moskovska "Ga/.eta Potiska" poroča, da se pogaja Rusija z južnoameriškimi državami za naselitev pol miljona Poljakov. Ruska vlada bi dala vsakemu izseljencu prosto vožnjo ip še nekaj denarja za nabavo potrebnih sredstev za poljedelski obrat. To je zelo čudna vest. Če je na njej kaj rcstii-ee, postaja ruska obljuba o osvoboditvi Poljakov še bolj sumljiva, kakor je bila že doslej. Tako od vlade protežirano izseljevanje Poljakov ne more imeti druzega namena, kfkor da se oslabi poljsko prebivalstvo in da so nadomesti 7. ruskim. Zelo podobno je hakatistični politiki na Pruskem. Tam so bili poljski posestniki prisiljeni prodajati svoja posestva nemškim in tako so se pod zakonitim terorizmem čisto poljski kraji izpremenili v nemške. Tako je ravnala znana Suedmark na Štajerskem in Koroškem, četudi ne z zakonitim pritiskom; čim je prišla kakšna slovenska posest na prodaj, je skrbela, da so se tam naselili Nemci — z Bavarskega ali pa iz avstrijskih nemških kra* jcv. In zdaj misli Rusija na ta način odgnati pol miljoua Poljakov, da bo lože rusificirala. —- "Beli" car je pa po nauku naših šovinistov "zaščitnik vseh Slovanov." Krasna zaščita! » ' Albert Dalimier, francoski podtajnik za lepe liUietnostL Je jmkIiiI kratko izjavo v zadevi rhcid-ske katedrah» iu njenega popravila. Kakor sč je pred kratkim poročalo, je papež naprosil nemškega cesarja, naj bi dovolil, da sc takoj prične s popravljanjem katedrale, ker je sicer nevarnost, da se poruši. Dalimier pravi v svoji izjavi: "Francoska vlada je že leta 1JJ14 izdala nalog, da se streha katredrale provizorično popravi.. Vojaška u|>rava je rekla, da je katedrala Se vedno poti sovražnim ognjem iu naj se zato počaka, da se opravi to delo, kadar bodo razmere dovoljevale." Ruska duma bi morala normalno dne 25. januarja zopet začeti s svojim delom, rarski ukaz odklada njen sestanek do 27. Februarja. Novi ministrski predsednik Galicin je izjavil, da se sklicanje zakonodajnih zborov ne bo odlašalo čez termin, ki je "določen za to. Knez Ualicin se je torej lagal. Carizem bi rad zopet vladal brez dume. Ampak carizem se bo grdo urezjil. Sedaj jc vojna in sctlaj je menda revolucija 1111 Ruskem prav tako nemogoča, kakor v drugih mobiliziranih deželah. Ainpak prejalislej bo vojne konec. Tn tedaj se ruski narod ne bo dal pohniti nazaj v absoluticuo suženjstvo. Po vojni manj kakor prej. Bebasti Nikolaj ¡11 predrzni Galicin uganjata zelo nevarno igro. Peščica teh privilegiranih rnh-ljev smatra ruski narod za narod samih tepcev. Ampak če imajo okrvavljeni falsti moč v svojih tolovajskih krempljih, še ne sledi iz tega, da imajo modrost v svojih vodenih htrfah. Ruski narod se je bojeval za svojo svobodo. Ruski narod do- prinaša sedaj nezaslišane žrtve. Večje žrtve doprinosa, nego bi bile tudi z oziroin na vojno potrebne, ker so njegovi mesarski gospodarji ua vojni enako nesposobni, kakor so bili v miru. I11 za vse te žrtve se ne bo ruski narod meni nič dal zopet vpogniti pod tiraniski jarem "belega carja", in ne bo pred njim klečeplazil, ližič 11111 prah s škornjev kakor naši zabiti šovinisti. Ruski narod si je stokrat zaslužil svobodo in s sedanjo vojno si jo, služi vnovič ;po vojni bo predložen račun. Ce bi imela tolovajska handa v Carskem se-lu in v okolici količkaj soli v glavi, bi razumela, da ne morejo njena banditstva povzročiti nič druzega kakor še več prelivanja krvi. Ce bi količkaj poznali psihologijo narodu, bi rajši nastopili pot naprednih reform, kakor da gonijo narod šiloma v revolucijo. A če so jih bogovi tako udarili s slepoto, da ne razumejo niti toliko, kolikor jc razumel Trepov, tedaj bodo imeli revolucijo in naposled bodo utonili v i.jej. Škoda ne bo zanje; škoda bo le za narodovo kri, ki bo še tekla, da se prihodi, kar bi sc lahko v miru izvršilo. Ti ljubi Bog! Zdaj mora postati vojna kmalu tudi Nemem neznosna. V Monako vem so se vojaško oblasti polotile že tega. kar je bilo pravemu Bavarcu od nekdaj najsvetejše. Regulirale so konzum piva. Zdaj greš lahko v Ilofbrau-haus, pa no dobiš h zajtrku več kakor pol in h kosilu ne več kakor tričetrt listra piva. Nezaslišano! Res da zoto še ni treba od žeje umreti. Ce greš po kosilu v Spateubran iu si tam še enkrat naročiš obed, dobiš tudi tam tričetrt litra piva. Ampak ljubi kristjan, za to je treba debele mošnje, iu te so sedaj tudi v katoliškem Monako->em redke. Miss Winifrcd Holt, ki se je vrnila iz tivrope, pravi, da je dva tisoč francoskih \ojakov oslepelo v vojni. Velike» jih je oslepelo od začetka vojne, ko še niso imeli inask ,katere nosijo sedaj, da se varujejo proti strupenim plinom. Miss llolt je poučevala slepe vojake, da bi si pozneje služili kruh, četudi so slepi. Pravi, da so slepi stenografi boljši kot pa oni, ki vidijo. Srečnejši pa zato gotovo ¿liso. Umdouskc "Times" objavljajo elauck, ki razpravlja o ruiminskih pritožbah proti ententi, ki je Rumunijo zapeljala v vojno. "Times" prs-vi, da je povzročila Ruinunrja ententi same neprijetnosti. Rumuni nimajo uobene odporne sile in bili so na vojno tako ioalo in tako slabo pri-pravljeni, da zgodovina vojue kaj podobnega sploh ne pozna. To je "neomajna sloga" zaveznikov. A tako je bilo vedno izza vsakega poloma. Policijski proces v Chieagi, razkrivajoč brez-dno gnilobe, postaja zanimiv; prijateljčkovanje med lloynom in Schuettlerjem pa tudi. ra vedno spominjati, da ta sredstva ne odlrtčujejo. Moč odločuje. Moč je pa v organizaciji. Tudi zo- per militarize »a je najvažnejša organizacija in a gitacijs za njeno povečanje in utrditev. poslanik Cecil Spring-Rice- je izbočil ameriški vladi že preti dvema tednoma noto, ki vsebuje obtožbo napram Združenim državam za radi kršenja nevtralnosti. Nota še ni objavljena in najbrž tudi ne bo, vendar se je izvedelo toliko, da tirja angleška vlada ogromno odškodnino od Združenih držav v imenu zaveznikov; odškodnina ima priti, kadar bo vojna končana. Nota toži, da so zavezniki, predvsem pa Anglija, trpeli veliko škodo zaradi aktivnosti Wolf von igla, uslužbenca v nemškem poslaništvu, ki je bil obtožen zaradi kršenja nevtralnosti že pred več meseci. Igel je hotel — tako pravi nota — . cjposlati več ladij ameriškega orožja iu streliva revolucionarjem v Indijo, tiha teh ladij je bila že odplula iz San Francisca pod pretvezo, da gre v Mehiko, toda na morju so jt>mjcli Angleži, Angleška vlada zdaj toži, da je ameriška vlado zanemarila svojo dolžnost, ker ni preprečila tega čina. dasiravno je bila s tem prelomljena nevtralnost. Nota toži dalje, do je hotelo Nemčija organizirati revolto v Indiji s pomočjo svojih agentov včlanili, kar se pa ni posrečilo. Nato je bilo organizato-rično delo premeščeno v Združene države ill Wolf von Igel je bil vodja tega dela. V tukajšnjih uradnih krogih sklepajo, da je Anglija poslala noto zato, da zmanjša odškodnino, katero jc dolžna ameriškim trgov¿#11 za zaplenjeno blago. Tirjatve teh odškodnin znašajo več sto miljoiiov dolarjev iu Anglija bi rada nekoliko pokrila ta račun z odškodnino, katero zdaj tirja od Amerike zaradi škode vsled kršenja ne\> train ost i. V nemškem poslaništvu izjavljajo, da je bila res odpreinljena ladja z orožjem in strelivom iz San Francisca, katera jc padla v roke Angležem. toda orožje ni bilo namenjeno v Indijo, temveč nemškim četam v iztočuo Afriko, vsled češe r da ni bila kršena nevtralnost. Corriere d' Italia poroča, da je v Siriji 510.- 000 ljudi poginilo od lakote. Zlasti Libanon je strašno trpel. Samomori iz obupa se silno mno-že. V t Številka je strašna. Ainpak po tem, kar se je že dlje časa poročalo iz Sirije, se ne more reči, da je neverjetna. A ta zločin ima svojo posebno barvo. Lakoto v Siriji je res povzročila vojna. V tem oziru 11e bi bila turška vlada nič več kriva, kakor vse druge vlade, ki so pahnile z vojno svoje narode v bedo. • Ampak nekaj druzega povečava zločin turške vlade. Amerika je hotela 1 »omagati nekaj z živili, nekaj s prevozom prebivalcev, ki so želeli oditi. To je Turčija branila in s tem je zakrivila stotisočeri umor. Avstrijski vj*jno tiskovni urad poroča: Ker so zasedle osrednje velesile velike dele Ruinunije, so že uvedle upravo osvojene zemlje. Vojaško upravo v Ruinuuiji vodi general Tuliff pl. Tseheppe iu Weidcnbach* ki je začetkom vojne vodil 8. pArenski zbor. Podrejenih mu je več oddelkov, ki so jini poleg ncmškfti pride I je ni tudi zastopniki osrednjih držav. Torej prideljcni. Komando ima pa zopet Nem« čija. Njene zaveznice so res njene vazalke. AMV*tfYI«fcAlK\ í A i ' SLOV. DELAVSKA ! ; FOI IPC ÍRN Il 1 mi ÜShwIími d»« if. »rua im j v i je glasilo, da 8. D. P Z. tali «druiitev pod pogojem, da lahko ostane članstvo aavarovano tako kot jo bilo do sedaj; odgovor gl. tajnika S. N. P. J. so jo pa na to pismo glaail, da jo gl. odbor gs obdolžilo, da ni hotel čokov xa bol. podporo dostaviti, tor da so so končno čeki naili na neki kuhinjski omari, ki mu jih pa sedaj vrača, kajti društvo si jo bilo vaoto $60.00 odtrgalo S. O. P. Z. ravno nasprotno «klonil, na asesmontu tor bol. podporo samo Sede*: Conemaugh, P GLAVNI URADNIKI: PRKDSKDNIK: Ivan Prostor, 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. POjil'ttEDBCDXIK: Josip Zorko, K. ¥. D. 2, box 80, West Newtoa, Pa. TAJNIK: Bias Novak, 20 Main St., Conemaugh, Pa. /POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vldrirk, 170 Franklia Main St., Conemaugh, Ps. BLAGAJNIK: Josip 2ele, 0108 St. Clsir Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank PavloviU, 20 Main St., Ooaemaugh, Pa. NADEOKNIKI: 1. aadsornik: Ivan A. Kaker, 207 Hanover St., Milwaukee, Wis. ?. nadsornik: Nikolaj PovŠe, 1 Craib 8t., Numrey Hill, N. 8. Pittsburgh, p* ! »J» Pi«"®, W ga Jo sobr. Sitter pisal; 3. qjdxofnik: Jskob Kocjan, 1400 E. 52d St., Cleveland, Ohio. POROTNIKI: 1. porotnik: Anton Lavrii, box 8, Yukon, Pa. 2. porotnik: Frank Bavdek, 0803 Glass Ave., Cleveland, Ohio. ' 3. porotnik: Anton Welly, box 53, Superior, Pa. VRHOVNI ZDRAVl^K: F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Clovelaad, Ohio. kur jo iolol odbor S. N. P J. tor da se bomo na ta način lahko le dolgo ¿asa združevali". Ta odgovor je sdru-iitveni odbor S. D. P. Z. tolmačil kot da naj so pogajanja sa »družitev t S. N. P. J. pretrgajo, in jo tako priAol do zaključka, da so odbor 8. N. P. J. noče nadalje pogajati. V Um smislu jo tudi pojasnjeval na noji gl. odbora S. D. P. Z. dno 3. nov. 1916., ko je bil poklican v to svrho. Povdarja, da so ni nikdar mogel dobiti stvaren odgovor od S. N. P. J. na rasna vprašanja in ni dobil odgovora niti na sad- POMOŽNI ODBOR: Frank dkufca, 485 2nd St., Conemaugh, Pa. t Ivan Jager, b. 543 Woodland Ave., Conemaugh, Pa. Frsae Kos, Conemaugh, Ps. •—. Mihael Flek, B. F. D. 7, b. 143-a, Johnstown, Pa. Jakob Bupert, b. 238, South Fork, Pa.* Ivan Hribar, 70« Brood St., Johnstown, Pa. GLAVNI UBAD v kiii it. 20 Main St., Conemaugh, Pa. končsje: to som imel poročati, da no i bom doiien, da som jas sdruiitev za-| drioval. Poročilo so vsamo na ananj«. Tajnik poroča, da jo, kar so tiče sdruiitvo Pensijske druibe, im vso vpeljano; nadaljo poroča, da pot članov ni bilo sprejetih v viAji zavarovalni rasred, to pa vslod toga, kor niso navodli resničnih podatkov pri zdravniški preiskavi. ¿l^J^. Poročilo so vsame na xnanje. Varščine na novo priklopljenih društov se preslabe enake, kot jih imajo ostala društva. V, sadovi sobr. Louis Pajka so sklo- J ne, da so mu vsota $7.50, ki jo jo izplačalo, (kar je proti pravilom); onako pismo predloši od dr. št. 69., ki je bilo skoro slično prvemu. Uvidi so. 4a so mu nokatori gl. uradniki kakor tudi omonjona društva napravila nepotrebno žalenje, in isreka tom potom skupni gl. odbor zaupnico; to naj sprejme v zadoščenje, a društveni odborniki so najodločneje opozarjajo, do bodo imeli glavni uradniki vedno pravilne njih naalove, da ne pride zopet kaj takega na dnevni red. Ker ni navzoč 3. nadzornik, se nn mosto njega Izvoli začasno Frank Bav-dok, (2. porotnik) za novoletno revizijo. Tsjnik prosi za nel(aj dni velo d preobiloga dola v glav. uradu, da so mu da pomočnik. So mu dovoli. S tem je dnevni rod iačrpan, nakar preda, zaključi sojo.ob pol 6. zvečer. Andrej Vldrlch, zapisnikar. Skrivnosti svetega pisma. ! Uradno Glasilo: PROLSTAREC, 4008 W. Slst St., Chicago, IU. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudao proieni, pošiljati TM|*pl«čal pri dr. št. 78. vrne iz Zvesint dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar na oe pošilja edino potoui Poštnih, Ezpresnih, ali Bančnih denarnih nakasnie, nikakor pa ne potom privatnih čekov na naalov Blas Novak, 8. D. P. Z. k Conemaugh Deposit Bank v Conemaugh, Pa. ~ V slučaj*', da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo aradu glavnega tajnika, da oe v prihodnje popravi. blagajne, kor ni bil sprejet, kor so ni mogel izkazati glede starosti, tor je s tom zadeva končana. NOVOLETNA SEJA GL. ODOBORA S. D. P. Z. dne 4. januarja 1917. Navzoči: Ivan Prostor, Jos. Zorko, Blaž. Novak, Andr. Vidrich, Joa. Žele, Anton Lavrič, Frank Bavdek in Pavlovčič. Preds. otvori sejo ob pol desetih dopoldne. Na dnevni rod pride čitanje zapisnika novembrske seje 1. 1., ki se sprejme, kakor je čitan. Br. Pavlovčič se opraviči, da ne mo- Blagajnik Josip Žele so pritožuje proti zadnjim obdolšitvam nekaterih glavnih odbornikov in društov; obdol-šitev je bila priobčena v zadnjem zapisniku z dne 3. nov. 1916. Povdarja, da je vodno in totno odgovarjal na razna vprašanja prvemu nadzorniku ter mu tudi dokazal potom svojega vsporednega vpisnika odposlanih pi-- . ..... 4 . .. . . , ®em; nadalje predloži navzočim pismo rt. &pr^8td",k!; i! 7* «o ujmi«. W oblasti, da takoj obvesti dotični društveni odbor v smislu tega sklopa, v slučaju pa, da se društveni odbor temu protivi, ima suspendirati za en mesec društvene odbornike, v tem slu- karja, on kot gl. tajnik pa izpolni prestopni list članu v glavnem uradu. Dodatek: V vseh enakih siučajih ima gl. tajnik popolno pravico, ako je sprevidel, da je član opravičen zahtevati pre- prosi za oprostitev, da je društvo nje- Žensko imajo v vsakdanjem živijo-njtf dostikrat priliko, da se izkažejo kot diplomatinje; zakaj bi torej iz te sposobnosti no napravile poklica zase? Prva ženska, ki je v tom osiru storilk prvi korak, jo Klotilda Nursi iz južne Ameriko. Nursijeva jo bila nastavljena. kot poročajo listi, za atašeja pri poslaništvu državo Uruguay v H ruse I ju. Seveda je Nursijeva študirana ženska. Nspravila je na univerzi v Montovideu juridični doktorski ispit. Nekdo se je jezil, tla mu teče voda s hriba če/, njegov travnik. .Šel je do vira. tu m je lovil vodo v steklenico, pa jo je zlival proč. Pravite, da je bil neumen? Graft. zločin, prostitucija, de-generacija teče iz vira, ki se imenuje kapitalizem. Družba pa nastavlja ljudi, da love vodo v steklenice in jo zlivajo proč. Seveda vsakdo krogiii MESEČNO, POLLETNO IN LETNO POROČILO o finančnem potlovanju m«d krajevnimi društvi in gl. uradom S. D. P. Z. re prisostovati soji, ker ga kliče dolž- stopni list, da postopa%v smislu ome-nost in mora odpotovati v Fo^est City njenega sklepa. Društvo vplačalo Društvom izplačalo: kot novi gl. tajnik dr. sv. Barbare, i Priporoča gl. odbornikom Zveze, najl St. 14. Glede premostitve društvenega sedeža ima pravico ukrepati le stoje vedno zvesto za združitev slov. večina članstva, to pa le v sporazumu podpornih organizacij; obenem pov-jz glavnim odborom (seveda iz ene v darja, da bo kot gl. tajnik dr. sv. drugo naselbino); posamezen odbor-Barbare vedno deloval za združitev, nih ali član nima nikakršne pravice kolikor mu bodo razmere dopuščale, samovoljno premestiti društveni se- nakar se od navzočih poslovj. ,dtu. -Glavni odJx>r zahteva, da se 'Rajnik prečita pismo 8. nada, bt\ fdcáiHo naaoU v tisti naselbini, kjer Jakob Kocjana, ki prosi, da se oprosti, ^stanujjp največ društvenih članov, ter ker se mu ni mogoče udeležiti seje niti n*J tam tudi ostane za stalno, novoletne revizije; obenem pripomi-1 Tajnik poroča, da je aktuar gotov nja, da bi bil zadovoljen, da se mesto s svojim delom; rezultat jo bil priob-njetra drug izvoli za stalno. G!avni ¿en v glasilu Proletarcu; usmrtninski odbor izprevidi, da jo najbolje, ako se "klad je prekratek za 13 in 161.00; potom splošnega glasovanja izvoli no-1 poroča, da je v to svrhe razpisal po- vi .3. nadzornik, ki bi točno izvrševal svoje dolžnosti. Sprejme se predlog, da se 3. nadz. odstavi, ter na njegovo mesto izvpli nov. Glavni odbor priporoča članstvu v . izvolitev kandidate, ki naj bi bili vešči in točni, in ako je ntpgoče v bližini glavnega urada, da se tako Zvezi prihrani nekoliko na potnih stroških. Kot zmožnega in točnega predlaga gl. odbor članstvu v izvolitev enega izmed sledečih članov: Sobr. Mirko Intihar od dr. št. 2., ali Frank Kaučič od dr. št. 11., ali Andrej Ogrin od dr. št. 40. v Tajnik poroča, da je potrebno, da se dajo na splošno glasovanje tudi kandidati za pomožni gl. odbor, ter je mnenja, da naj se da na splošno glasovanje vse naenkrat. To so odobri. Splošno glasovanje se konča koncem meseca marca 1917.; med tem čdsom se seje udeleži II. nadz. br. Nick Povše. f, Društven« nadeve. seben asesment za vse -uzrede razun otroškega oddelka, tako kot je bilo sklenjeno na zadnji konvenciji. Ker je solventnost Zveze predpogoj za združitev, in ker tozadevni zakon zahteva solventnost za podporne organizacije, priporoča odbor vsemu članstvu S. D. P. Z. naj vpošteva, da je bil povišek asesmenta prejalislej potreben i*t naj si ga pravilno tolmači. Seja se prekine za dpoldanski odmor. Nadaljevanje seje ob 1:30 pop. Navzoči vsi prejšnji. Seje se udeleži I. nadz. sobr. Ivan Kaker. Preds. vpraša br. Kakerja, kaj da se ni udeležil seje že zjutraj. Br. Kaker se opraviči s tem, da je krivda voznega reda, ki je p pri-no tudi pri št. 1., ker je za Slovence pomni pn, da so prejeli pri 8. N. P. J. Dr. it. • J il n V 2. pol. I. 1910. 1....... $ 211,43$ 1,033.55 2....... 70.28 613.94 9....... 89.98 605.54 4....... 85.70 564.94 6....... IM.05 001.12 0.....1.. 15.70 65.88 I 7....... 00.01 ! 445.6 r, 8....... 23.70 100.010 9....... 50.72 390.84 , 10.. 87.78 559.48 ...... 102.08 712.60 1 12....... 29.53 228.68 i 13....... 107.39 694.07 14....... 54.20 352.85 ! 16....... 07.51 420.20 10....... 26.40 173.46 1Ï....... 8.72 58.701 18....... 44.29 228.94 119..... 10.14 72.941 20....... 29.48 202.38 21....... 27.05 210.38 22....... 86.00 004.18 ,28....... ...... 980.01 24....... 33.15 • 209.99 25....... ...... 600.98 20....... ...... 614.01 ¡27.... .. 38.09 270.li; 2«....... 70.40 310.04 La*....... 01.88 388.47 30....... 95.37 647.49 ai........ 0.26 14.48 ¡32....... 10.94 112.84 88....... 02.07 411.17 u....... 59.15 373.02 36....... 98.60 009.451 ,30....... 70.80 464.67 37....... 56.68 359.73 38....... 81.76 501.03 3»....... 67.04 57.04 40....... 61.04 > 327.00 41....... 118.07 774.98 42....... 69.36 404.95 48....... 30.41 * 186.22 44....... 28.73 01.98 46....... 41.15 281.04 40....... 9.12 00.41 47....... 20.76 190.97 48........ ..«..v 190.54 49....... 82.78 669.8* 60....... 78.48 576.43 61. 090.671 62....... 10.32 68.92' 53....... 13.90 . 13.90 44....... 10.31 87.32 ' 66....... 21.67 128.00 60....... 90.57 008.39 67....... 35.8,8 190.74 UM . 1*9.79 010.06 00....... 72.80 597.96 «1....... 37.94 ¿78.04 ti....... ...... , # 041.80 03....... 27.01 124.22 #4....... 84.87 681. $*2 fr,....... 5.05 6.05 Ä0. .'.... ■ 07....... 47.46 310.77 1 08....... 41.42 274.67 ....... 43.19 280.67* 70....... 60.58 374.02 71________ 35.65 248.27 72....... 64.04 474.09 78....... ...... 276.75 74....... 87.00 220.77 76....... 31.00 204.10 70....... 21.72 156.24 77... rt,.-. t.80 87.29 178....... 10.61 82.37 79........ 80.14 510.79 80....... 13.71 72.86 «1....... 32.82 . 218.07 82....... ...... .....V... 83....... 30.90 36.90 *4....... 186...____ 14. 24.40 §«....... tl. 70 11.70 ....... 10. 34 10.84 88....... 12. 12.23 89.:..... 27. :<> 27..18 ,90....... 0. 66 6.06, [, »»Skiipitj. ¡$.n,!».i# i* $?8 ,?9\.it o s > 2 «t -o 1 C -o 3 > 61.00 $ 26.00j ' 41.00 220.00! 43.00 61.00 49.00 17.00} 22.00 36.00 72.00 1,112.67 1,100.501 1,185.38 1,270.54 176.7»; 995.37 299.29! «25.4?? : 1,099.54 1,466.111 613.40 1,842.60 I 611.71 1 720.00 ........ 361.84 j........ 116.03 ........ 608.72 !........ 211.34 I........ 399.51 26.00 364.96 9.00 1,136.73 64.00 2,U4.40M 75.00 427.08 ........ 1,211.35 355.001 942.87 8.00 557.61 89.001 021.04 18.00 707.33 ........t 896.80 106.00 23.1?,, 56.00 235.34 ........ 820.26 569.00' 701.27 32.00 1,269.43 i 78.00 768.32 10.00 626.76' 9.00 1,001.11 ¡ 7.00 57.04 ........ 712.22 149.00 1,616.45 56.00 948.35. 43.00 310.71 86.00 101.63 ........ 466.31 31.00 139.29 . 413.55) 400.62. 1,126.761 990.27 l,107.01t 137.83, 13.90 212.84 571.08 92.121 896.60 397.69 1,121.76' 1,026.63 558.601 1,112.93 254.53 870.69 145.40' 48.41 640.22 529.43 676.76' 622.77 473.00 701.30 487.14 419.91 440.57 317.81 183.00 lt4.52 916.40 146.27 404.77 86.90 ..... I 24.40 11.70 10.84Î 12.28 27.83 m 30.00 25.00, 90.50! 7.00 1,787.00 323.50 139.00 583.00 1,124.00 28.001 448.00 146.00 406.00 465.00 499.00 567.97 328.00 218.00 36.00 63.00 35.00 34.00 292.00 342.00 155.00 1,548.00 38.00 500.00 236.00 522.00 80.00 159.00! 426.00 56.00 522.00 780.00 65.00 706.00! 79.00! 87.00 274.00 326.00 201.00 712.00 252.00 136.00 207.00 27.00 170.00 573.50 338.00 12.00 / ■ ;;;;;; 236.00 v 29.00 61.00 14.00 14.00 44.00 286.00 29.00 154.00 331.00 395.00 500.00 l,2fi3.00 ...... 19.00 79.00 408.00 11.00 11.ÓÓ 156.00 50.00 485.00 ...... 48.00 ...... 37.00 33.00 71.00 134.00 514.00 40.60 270.60 97.50 . út é • . 76.00 ...... 22.00 ...... 68.00 ...... . 425.00 33.00 223.00 . V . .. . 12.00 119.00 ...... 332.00 ......... • 4 . . . • ...... ::::::::: 48.00 48.00 Iii,'• Ii 2,560.00 589.50 767.00 1,263.00 1,6&1.96 36.00 1,202.00 dHnije 921.00 921.00 921.00 1,159.00 790.00 413.00 151.00 176.00 12.00 161.00 217.00 839.49 353.00 380.00 2,725.00 144.00 1,119.00 371.00 1,553.00 388.00 354.00 769.00 56.00 630.00 1,467.00 664.00 1,402.00 827.00 318.00 4,465.00 616.00 1,015.00 856.00 2é"4.00 124.00 287.00 28.00 219.00 168.00 413.00 918.50 1,297.00 59.00 94.00 512.00 158.00 65.00 438.00 71ÍUH» 532.00 1,593.00 608.00 507.00 150.00 40.00 606.00 810.00 244.00 257.00 252.00 659.00 636.60 597.00 597.00 61.00 188.00 538.00 329.00 12.00 361.00 48.00 O knjigi, ki je Klara že pat tisuč let, bi Človek mudil, da mora biti že do dobrega preštudirana, vsa. v tem oziru, da se natančno ve kaj je v njej in kaj ui. Takoava* no sveto pismo je talca stara kuji ga. Pravzaprav je več knji(f \ njem, ampak vso zbirko smatrajo 41 pravi' 'kristjani za eno. Da st še vedno itndira, kako so postali posamezni deli biblije, ki je v reaniei ravno toliko sveta kakor Odiaeja, Ilijada, ej>oi o Oil. gumwu, koran ali pa pesom o k ca JjeviČu Marku ,ni čudno. Tu Je namreč trab* reševati ugenLe. Govori se nam na primer o Mojze-«ovih knjigah, a-dognauo je, da jih ni apiaal Mojzes. Tudi to ui čudno, da se «e preiskuje, kako je nastal ta ali oni del, kje ao zadnji viri bajk, zabeleženih v "svetem" pismu. Njty aveze z drugimi oricn-taktiiui mitaini ao očitne; ampak še preden so priAle do laraeliča-nov, ao turna le od dežele do deiele, od naroda do naroda in se spotoma izprevninjale. V tem oziru je torej preiskavam še široko odprto polje. Toda kaj je v teh svqtih knji-gah, ki so — s krščanskega mo-al-nega in tudi a splošno moralnega stališča — polite grehov, bi se vendar že moralo vedeti, ali ne? ne pravimo, da bi moral to vedeti. Še v pietionih Amerike, kjer hodijo s svetim pismom spat m vstajajo s svetim pisni oni in ga jemljejo pod zglavje in na železnico, ne poznajo vsakega verza m vsakega psa Ima. Ampak cerkev ima svoje nastavi jence za ta nameu; v katoliški imajo celo doktorje svetega pisma, in od ujih bi se moralo vse izvedeti. Tako torej ne bi moglo biti uobene nejasnosti o njegovi vsebini. . Pa vendar! Vsi cenkveni uče-njjkki doslej še niso poznali vsega njegovega bogastva. Še je to zakladnica, v kateri se nahajajo skriti saci, nebesa no pa tako do-brotljiva, da nem pošiljajo od časa do časa novo luč, ki nam prižge par velikih sveč v glavi. V knjigi "Koiiee sveta" opisuje glasoviti astronom CatuHle Flam-ni ari on neko sejo francoske aka-oši prihodu ,4ne\*annc" repatice, na kateri se oglašata nadškof in njegov koadjutor s citati iz svetega pisma, a geolog je odgovoril: "Biblija je prerokovala vse, vodo in ogenj, mraz in vročino, in nadarjeni duhovi najdejo tam I a lik o vse, po čemer hrepene.'* Čitatelj bi to smatral za ljubeznivo satiro. Pariški geolog tudi natlalnjuje svoje predavati je brez obzira na sveto pismo; toda sedanji dnevi nam kažejo, da ni*o bile njegove besede ironične, tomveč globoko resnične. Da, v svetem pismu je vie. In Bog nam je poslal nadarjenega duha, ki je našel v njem zopet nekaj, po černier je hrepenel. Mi strmimo, obenem pa prihajamo v zadrugo. Kaj je bolj zanesljivo, kaj bolj popolno, kaj bolj učeno: Zvezde ali irveto pismo? Pred kratkim smo čitali vedeŽe-vanjč velikega ameriškega astrologa za tekoče leto. Čudežne modrosti smo našli v njem. Astrolog jih je zajel — seveda — iz zvezd. Sedaj zajema svet mož skoraj enake modrosti iz — svetega pisma. K. O. Alexander se unonuje sveti mož. Dotna je v Charlotti v Severni Carplini. po civilnem poklicu je pa mešetar z bombažem. Nič se ne »potikajte ob tein. Bog, ki jo ustvaril bombaž, potrebuje menda tudi mešetarje zanj. Kljub temu opravilu, spominjajočemn na trgovcc, ki jih je mladi .Jezus izbičal iz tcni'pla, je bombažar lahko učen kristjan, in to hoče menda izraziti, kadar se označuje za "fckotako irskega presbiterian-ea'\ Kadar ne mešetari s bombažem, študira Alexander »veto pismo, in v njeiu jd odkril — strmite 1 — sedanjo svetovno vojno. To je pravil v Wash in g tonu, D. C., kjer je imel pridigar.iko predavanje za verne ljudi. Zakaj, vprašamo, zakaj se ni oglasil Alexander že leta 19141 Takrat naj bi bil poučil Wilsona, da je ta vojna v svetem pismu, pa bi iLam bil prihranH hlamafo pred Bogom in ljudmi. f> je vojna v svetem pismu, tedaj je seveda zaman m>liti za mir. Ampajk ne le da lx> vojna, tudi v*e ena naaelbin«, bodiai Conemnu^h pismo od br.jVsnk Černeta, ki pa ni t.MriÍíáoo.ítr f4,Í79.0O|$22>O4.07|$47.537.76 js^drobtn-Ml t ß*fojti§ sli pa Franklin. Glavni tajnik «o po-! bilo priobčeno v "Prosvetr. Pismo •o v sve4eosled imel pravf Vseeno. Treba še bo ¡»preobrniti. Treba bo pometati vse druge knjige v peč in se poglobiti v samo sveto pismo. Kdo ve, kaj je še vse v njem, o čemer nismo doslej imeli niti pojma! Če je Bog razodeval, se gotovo ni omejid le na sedanjo a ojno, in če se naučimo čita t i sveto pisino tako kakor Mr. Alexander,najdemo morda v njem še navodilo, kako bi prišli do miljonov enakih Roakefellerje- VHU. Morda bi v sv. pismu tudi kaj našli o socializmu, pa bi potem vedeli, če je vredno, da se bojujemo za osvoboditev človeštva ali ur. Kdor zna v bibliji tako natančno računati na dolarje kakor Alexander, izračuna nemara tudi iz knjige sodnikov ali pa iz Salomonove Viaoke pesmi, kako dolgo bo vladal pakitalizem. Čc je tam zapisano, da bo večen, smo tepci, ako hočemo porušiti, kar se ne da; če je pa zabeleženo ,kdaj da pade, smo zopet tepci, ker pade tudi brez našega boja. Torej tepci na vsak način. Zbogom, gospod Alexander! Ako bi se dolgo bavili s tvojo razlago sv. pisma, se bojimo, da bi se lutin še res zmešalo. I PROCES V BAN F&ANCISGU. Cudeu je proces, ki se sedaj vrši v San Francticu zaradi bombe, ki je eksplodirala med lansko parado za preparedness. In najbolj čudno v vsem procesu jc postopanje ondotnega distriktnega pravd-nistva, ki nasprotuje vsemu, kar zahtevajo pravniška načela. Javni tožitelj ima nalogo, da preganja krivce, kadarkoli se izvrši zločin v njegovem področju. Nikakor mu torej ne zamerimo, čc izpolnjuje svojo nalogo. Ne zamerimo mu tega niti tedaj, če se sami pregrešimo proti zakonom, ki ovirajo našo svobodo ali pa so kakoj: že bodi krivični. Če so za-koni slabi, pada krivica na tiste, ki so jih napravili in posredno na tiste, ki so volili take zakonodaj-ee. Niti ene kritične besede ne bi torej rekli, če bi distriktno odvetništvo* zahtevalo kazen za krivdo. Zakon jo .prepisuje, javni pravd-nik je izvrševalec zakona, torej mora opravljati svojo dolžnost. Toda «e zahtevam kazen za krivdo, se moram predvsem potruditi ,da najdem prave krivce. Oblast, ki obtožuje, se mora z največjo briinostjo varovati, da ne stori sama krivice. Z njenimi nalogami so nikakor ne vjema, da Izbere kogarkoli in ga požene pred -sodišče, češ: ,4.taz ga dolžini; če je nedolžen, naj sam gie-da, kako se izmota iz mreže, katero bom jaz stezal, kolikor le morem. • % Ravnanje distriktnega pravd-ništva v tem procesu je pa tako, kakor da nima javni tožitelj skrbeti za nič druzega, kakor za to,* da spravi tistega na vislice, katerega je enkrat Obdolžil. Dist-riktno pravdništvo v San Franci scu zbira materija! proti obtožen- BLAS NOVAK, tajnik. Ifi/imn. Sicer smo tudi mi že včasijeem; kakšen je ta materijal, mu navidezn^^ pre- |>o*ljp gl. tajniku «kupne stranke, ce, ker je na dnevnem redu vafltta glavic. Da bi bilo treba tehtati sodr. Adolf Germerju, 80H W. Ma- eadeva, «auire^ volitev kosiferen- materija 1 in ne prepričati, če ima diaou Street, Chicago, 11L Snega odbora. Ta atvar se na «ad kakšno vtokaiilno vrednost ali ne,j Original naj se glasi takole: nji konferenei lil ntn^la «javiti, mu prdiaja na misel. In tako To the Socialist Party, Executive ker je ibila udeležba premajihna, stopa pred sodišče * dokazi, ki bi Secretary, Atiolf Oeriuer, 1 Sodrugi in sodružjce, izpolnjuj-bili naravnost humorist ioni, če ne 803 W. MadisoniBtreet, bi bila aaiua atvar, ki se obravnava, preresua in bolj primerna za tragedijo, kakor za komedijo. Distriktno pravdništvo je začelo metati to afero z anarhistično pošastjo iu pripoveduje pred soil iščem take retfi, da se Človeku ježe lasje na glavi. Na neki seji je 1 >oinožni distrkktni prpvdnik Inward Cunha pravil, da je pred tedni v pisarni urednika Aleksan-«Ira Borkmaua našel pisma, ki kažejo, da hočejo anarhisti ne le u-moriti prejšnjega guverporja in sedaj za zveznega senatorja izvo: Ijenega Hiram W. Johnsona, ampak pognati 44vso Kalifornijo" v /rak. Sodniku Oriffinu samemu se je to malce čudno zdelo, pa je vprašal» zakaj ue predloži takoj vele-poroti tega materijala, ec ga iuia Ciuiha je ie odgovoril, da raiali ta pisma porabiti naprej v sedanjem procesu. , «.,'•• Par dni pozneje pa je nastopil €unha s sledečo izjavo: j4 pokazal bom, da so se že pred januarjem 1916 Mooney, Alexander Bet-lun an, gospodična M. K. Fitzgerald in drugi zarotili, da u-prizore vstajo .¿oper h iene posest -pike, da konfiseirajo privatno iastuino iu da razklenejo vlado. Imenovali so »e "blatite" in ao o-znanjevali svoje cilje v anarhističnem listu "Blast", ki ga izdaja Alexander Berkman. Za dokaz je predložil Cunha sledeči članek: 44Zvezna vlada je zatrla lista 44Alarm" v Chicagi in ."Revolt" v New Yorkn. Ne pravimo, da je bil to izgred. Ne pritožujemo se. Razumemo Wilsonov položaj. U-bogati mord povelja svojih gospodarjev. Svarimo pa vremenskega petelina v Beli hiši, da to ravnanje morda ni varno. Zatiranje glasov nezadovoljnih vodi do a-tentatoV. Zgled V Rusija". C'e so vsi Cunhovi 44dokazi" taki, tedaj je vsa obtožba distrikt-nega pravdništva farsa. Iz tega članka se ne more eitati niti grožnja z atentati, ie "Veliko manj pa zarota, ampak le svarilo. In vpri* Chicago, III. Dear Comrade: * This is to inform you that our branch, in regular meetiug as aembled, have seconded the aub mo svpje dollnoeti! ' Jolin (ioriek, konfer. tajnik. Utet*tUra Rasno 19.44 10.00 Decembers Članarina ....... u Č|anske knjlAice. . Znaki ............ Literatura ..... Razno .............. Cleveland, 0. Slovenski socialistični klub št. stiiute motioii submitted by the!27, je sklenil prirediti letošnjo «i-Ninth ward branch of the Hocial-jmo več predavanj, katera bi moist Party of Cook County Illinois,! rala zanimati vsakega delavca, to take place of the proposed na- Ta predavanja se bodo vršila en* tional referendum initiated by | krat nu mesec za dobo 6 the 18th, 20th, 22nd ami 29th As-, iu sicer;. sembly Districts of Loeal New v nedeljo, dne 28. januarja: York. |44Politične zahteve aoc. stranke." 44That a speeial national con-j v nedeljo, dne 25. februarja: vention b^ held in the City of i "Podiiavljenje industrij." Chicago beginning Sunday, the second day of September .1917.J The representation .to the eonven IZDATKI: Oktober. Stranki za ¿lanarífiq.,. Fond zvezne tiskarne.'.. Plaie ............... Poštnina............. Literatura ........... Rasno ... ;........ $ 463.41 $ 418.10 1.38 * 4.90 10.91 15.62 9 461.00 92,482.84 'j, Almanah aa Slav ti i»u> »i» t» »«tej tutu v. v pnO« ju v» Mag» lakiruirj« mm J. dobit« ga I»-■ion). Air« g* um Dim», pilit« un. Kašelj ie navadno eden najbolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krivite davioe in Influtn ce. Da uatavite ta kašelj ia da »p.oino odpomorete bolezni, mmm Severa'h Gothard m iro tMhunl-»ko uli«> te dol »i..' liai meat t* omejitev buteC ui, IU S»-•Uukjo v»ted K*-hUuia. fermstlziua ia vnttte- Ceea: t& lAf0«MU>V. v nedeljo, dne 25. marca: "Naše politične stranke," v nedeljo, 22. aprila: 4 4 Naloge delavske politične orga-niiacije," v nedeljo, dne 27. maja: t ion shall be on the baais of two hundred delegates (instead of three hundred as provided in the National Constitution)." The ex-li4_ . t. JX __. . . . pense* of such convention, which ^Socialističnafranka in mestna shall include payment of railroad! . Pf1*, . , , , fare and per diem as provided by Ta predavanja bo obdržaval the National Constitution, shall Matt Petrovieh in se bodo vrbe raised by a per capita asses-i*ila v Mubovih prostorih, na 5W< ment of twetny five cents to be I »t. Clair Ave. Namen teh preda-paid by each member in • good | vanj je, podučiti slovenske delav-, standing iu the same manner a*l<* v Clevelandu, kolikor mogo-the regular party dnes. No Na- o programu in ciljih soc. stran-tional Committe meeting shall be k» »* « nalogah politične organi-held in the year 1917 if the pro-^acije. poaal to hold a convention is| Po predavanju bo vedno sledi- 9 380.44 November! Stranki sa članarino. .,...$ 186.24 Pond zvezne tiskarne.....; 97.10 Plaie ....................................96.00 Poétaina ...______v..............15.00 Uradne potrebščine ...... 27.28 Literatura ............................85.60 Razno...............* .. 58.14 9 568.26 217.51 106.05 62.00 12.73 10.20 4.80 SEVERA'S BALSAM FOR LUNGS (SEVEBOV BALZAM ik PLJUČA). ' t Otroci, kakor tudi odraičeni amejo vlivati to zdravilo, da, celo najmanj&i otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote. Rabite je proti kailju, prehladu, hripavosti, pri ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kailju. krčevitem kaliju in kaliju sploh, kakor tudi pri influenci. Cena: 25 in 60 centov. Vprtiajte it Severov* Zdravil« v testend, lxoc&ite m ponaradb. t tem (te vedno Mbtevate prutuu Severov» sdravite. Alte Jih oe morete dobiti v vali lekarni. |ih naroČite naravnost od * W. F. SEVERA CO., Cedar Rapide, Iowa December: Stranki sa članarino... Fond zvesne tiskarn«:.. Plače ............... Poitaina .......... Uradne potrebščine .... Rasno t,..,,......... « fi adopted. Members in good standing Chairman. Secretary. South Slavic Local No..... , la splošna disku zija in se bodo dajali odgovori na morebitna vpra- šanja. Prvo predavanje se vrsi torej «v nedeljo, dne 31. decembra ob 2:30 pop. Razpravljalo se bo o osem-urnem delavniku, minimalnih pla» 4 'Dohodki...... Izdatki .. r.... ,..h . 9 402.29 91,850.99 . .92,482.34 .. 1,350.99 City of................... ¿ah, državnem zavarovanju za Date....................1917. | starost, bolezen, brezposelnost itd. .Zapomnile si, to jo prepisati Vsi rojaki v Clevelandu se va-dobesedno in poslati po seji sodr. bijo, da se udeleže tega predava-Adolf Oermerju gl. tajniku soci- nja. alistične stranke, kakor gori omenjeno. Tajništvo J. S. .Z Mfttt Petrovich, tajnik KLUBOM J. 8. Z. MA ZNANJE. Ravnokar je izšla strankina platforma (načelna izjava) in ___ program za 1. 1916. Ta izjava bo| ¡¡¡^^ j^o bi jih büi iadaU ▼ AMERIŠKIH DRUŽINSKIH KOLEDARJEV" ZA LETO • 1917 NI VEC NA TRGU, V8I SO RAZPRODANI. * Nacpcene koledarje smo razposlali in zmanjkalo Jih je. Vae na ve r6 nije Ne vemo, če je Mooney sploh anarli¡«t. Vemo, da ni socialist in veljavna sedaj nadaljna itiri leta (t&gUm kot >m0 po. - m »» • • _ iln 1)0 vodUo na5e a^tacije m P1*0' | tem bi ne bili ra*drli tiaka in pro- co lakih člankov ptwtajajo trcU-1 pagande. Treba je torej, da jo po-: w iih ^ ^^ ^ v. ^ '4 eksptodtranjru celo KatifViT- zna in razume vsak aktiven ^ ¿^ge slovenzke firme. Sodmgi v resnično smešne. ' .1 J. S. Z. , 01e;eUndu B0 v dvlani. Član-afvo je dalo druitvu ime "Oorjan-*ki hrib", in je uvničeno kot 91. dnwtvo D. P. Z. Na j več-«asi u-ife za iaveditev ideje je pripisovati že staremu i» vodno za napre-8. D. P. Z.'doslednemu sod>ra-tu Forjan Avšecu. S ^ . Na deceiubi^kib rednih sejali krajevnih društev "Mkala" st. 5« in "Balkan" st. 69, v Pittsburgh,! Pa. je članstvo obeh sklenilo poslovati v bodoče kot eno društvo in si-eer pod imenom "Skala in Balkan" St. 56 S. D. P. Z. Od nekaterih drufrtev so došle v- ffl. urad pritožbe zaradi razpisane naklade za dosego solventn.v .sti. .Sklepom zadnje konvencije ibi morala S. D. P. Z. biti solventnn 1. januarja 1917, kar je tudi omenjeno obenem z raejiisom naklade. Olasonl pravil se lie ante naložiti naklade več kot1 25e mesečno, ia-viemši v svrho dosege solventno-sti. Vsakdo, kdor se. zanima za napredek «naše organizacije, zasleduje nase gibanje, mu mora -biti jasno, da »e je to ukrenilo le v ko-'iil|t članstva samega ki za napredek skupne organieacije. Z ^lačanjem določene naklade V smrtninsfki sklad bo tu nn sol- ventni podlagi rn bo.nedvomno o- ^ -TVoletarec", i« katerega stal. Solventnost bolniškega «kla- " m • " y ., A • , , \x - vara ,h0 Jn^no. /n to vendar i-da se pa aamgura šele z .vttanjem lnamo rednih prwpevikov v ta sklad, o . v- , ; , . .. . J . . , .Nemogoče je odgovarjati na ra-eemer je zadnja seja g . odbora ^¿Ix^Z__r • " . potrel.no uk>rnH«. ((Moj vpisnik Z " ndnj« aeje rI. odbora). kor «a ,pm,fr. kam p« *ro Vr .prrîeklth letiih je bHa nana or-ganizacija prisiljena t-fyzpiftavati izredno naklado v bolniški sklad v polovico mesecih vsacega leta, da je s tem omogočila pokrivanje tekočih izdatkov bolniške podpore. Ako hočemo te večne izredne JUL IZVIRNO POTRDILO m podpisano po osebi, kateri se denar pošlje v staro domovino, omego-čuje, da pošiljatej istega vsak ^as lahko dobi naz*). Bnojavno ? staro domovino m $2.50 odpošljemo vsako denarno pošiljatev, in za isto jamfimo. Pošiljatve izrofene bodo naslovnikom tekom 6 do 10 ani. PAROBHODNK LISTKE. - Vsakdo, kateri želi potovati v Evropo po vojni, naj si takoj osigura prostor na parobrodu, ako* hofe, da dobi «nega od prvih in najboljših.—Vse druge informacije aaje: KASPAR STATE BANK « 1900 Blue Island Ave. t: :: CHICAGO, ILL. mm ^nai==imi=»i=iiii==iwi=irai^ m Na|vet|a slovenska zlatarska trgovina R FftANft (ERNE 6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio QJ Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonškt, itd. Popravljamo ure po nizki ceni. Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila. Puit« po c«nik, kateri se Vam posije breaplačno. Najboljše blago. Najnišje cene. E1E naklade odpraviti, -moramo na vsak način zvišati redno nie«ečni-no v dotični sklad. nar", "ali «bo že enkrat konec teh naklad" i. t. d. V«em sličnim vprašanje m naj tem poto.ni obenem oik govorim: "odgovor najdeta v glasilu, kjer vsak meneč ponebej ile-vilkc onieti, takajjka iu v svojem poročilo priporo-smo imeli tolikokrat ieredno na- ča legislaturi, naj opusti ta eks-klado v bolna/e i sklad, in périment. Namesto tega svetuje, zakaj moramo za ^ »lventnost neko naj j^c ptniržavi vsa policija. Po liko več plačati. ( ujenwu pretllogu naj bi se nasta- ljenih pet pomožnih komisarjev. Nc moremo reči, da bi nas načrt državne policije prav posebno navduševal. V sedanjih razmerah ima taka centralizacija oblasti lahko prav slabe posledice. Centralizem in avtonomija so veliko bolj taktična kakor načelna vprašanje. Njih korist in škodljivost je odvisna od razmer. V popolni demokraciji ne more centralizacija škodovati i n v socialističnem sistemu bo gotovo v niaterijaluih rečeh mnogo več cenlralizma kakor dantlanes. Ampak v sedanjih razmerah je centralizem velik po-nmčnik despocijc in ni zaradi tega nikakor priporočljiv. Vendar pa je hvale vredn », da je padel vanj mičrt o ktnuttvblih, ki niuo nič druzega kakor čela za' sistematično nasilno pora/anje štrajkov, kakor kažejo zgledi iz Pennsylvanije, kjer si je ta slavn« organizacija zaradi svoje brezobzirne brutalnosti pridobila ime ka-zakov. Proti čenmr bi*ru>\i ka- ; enkn., vbratje; zasleduj.I vil policijski komisar z íXXX) do- zaki pravzaprav pravici lahko te Ribanje 8. D. P. Z. v nnšem larjj plače, kateremu bi bilo dode-, protestirali. BR UTRINKI. Iz Amsterdama prihaja poročilo, da je vrhovno vojno sodišče zvišalo ka*en drja. Karla Lieto-knechta ¿e za štiri leta teike ječe in z izključitvijo i* odvetništva. I* poročila ae ne more apozuati, ali je to povišanje prejšnje kazni, ali pa je nova kasen. Lieb-kneeht je bil namreč tudi denunciran, da je piaal vojakom na fronti pisma, v katerih jih je pozival na nepokorščino. Kaj je a to obdoliitvijo in če mu je nova kazen morda naložena zaradi tega greha, ne pove poročiK Na vsak način pa oavet-Ijuje ta obaodba Odkritosrčnost nemške mirovne ponudbe. Hkoraj tiati hip, ko ofieielno govori o miru, naklada Nemčija Liebknechtu k prejšnjim štirim letom še štiri leta težke ječe, zato ker je agitiral /a mir brez aneksijt Ker ni mogoče pomnožiti pridelovanja premoga in je dovoz premoga v razne kraje jako oviran, je avstrijska vlada izdala naredbo, ki omejuje razsvetljavo in kurjavo. Tako je za trgo-. vine in prodajalne, iivzemši trgovine z živili, odredila, da morajo zapirati dotične prostore ob 7 zvečer. Dovoljene pa bodo olajšave pri preselitvah in v času za inventuro. Ker se porabi uaj-Več plina in elektrike v gostilnah in kavarnah, ne bodo smele biti odprte gostilne po 11. in kavarne po polnoči. V izložbah se bo morala razsvetljava skrčiti za dve tretjini, razsvetljava pred vsakovrstnimi lokali in vsaka reklamna razsvetljava pa je sploh prepovedana. — \i tega sledi, da mora primanjkovati premoga in plina tudi za privatno rabo. To je zelo veselo. Še stradati se mora v temi in ob hladni peči, Od začetka vojne do 31. decembra, to je v 29 mesecih znašajo kanadske izgube 68,290 mož. Med temi je 10,854 mrtviti, 4010 jih je umrlo za ranami, 484 jih je umrlo na raznih boleznih, 1108 je najbrže mrtviti, 48,464 ranjenih in 2970 pogrešanih. Leta 1915, Jco je imela Kanada samo eno divizijo na bojnem polju, so znašale izgube 14,453. Preteklo leto pa je imela štiri divizije in so naravno tudi izgube večje. Pravzaprav: Kaj pa ima Kanada dobrega od vojne? Kaj ima Kanada sploh od tega, da pripada Angliji? Zdi se nam, da ne bi bilo vprašanje neodvisnosti, o katerem se sedaj toliko govori, niti za Kanado brez pomena. Kaj bi neki na to dejal Lloyd George in King George? Na južni železnici v Avstriji je nastavljenih več ženskih sprevodnikov, ki svojo službo zelo točno opravljajo. Nadzorovalni nastavijenci pravijo, da so ženski sprevodniki mnogo bolj strogi kot moški. Nova metla navadno dobro pometa. Poroča se, da je od 1. novembra naprej na progi Dunaj — Trst nastavljenih 120 ženskih sprevodnikov. Toda kaj bo, kadar se vrnejo poški sprevodniki iz zakopov? Če jim ne vrnejo službe, ki so jo imeli pred vojno, je to vnefoovpijoča krivica. Ca pomečejo sprevodnice, ki tako imenitno o-pravljajo svojo službo, na cesto, je tudi vnebovpi-joča krivica. Južni železnici bi bilo pač najljubše, da bi njene prejšnje uslužbence postreljali na fronti. Italijanska vlada je imenovala posebno komisijo, ki bo morala skrbeti za obširnejši in hitrejši sistem razdeljevanja živil. Italija torej ne posnema Nemčije kakor Francija in ne imenuje živežnega diktatorja. Ampak ta specialna komisija vendar ni nič drugega kakor diktatura v drugi obliki. Italijo tepe pomanjkanje hrane kakor vse druge vojskujoče se dežele. To se ue da usta-jiti. Istrska deželna upravna komisija je poslala občinam naslednjo okrožnico: Z ozirom na na-mestništveno naredbo z dne 12. novembra 1916 L. Z. Z. in N. 47. s katero je bila odrejena rekvizi-cija olja letine 1916 v Istri, odrejuje deželna u-pravna komisija temeljem navedene naredbe naslednje. Za vsako oljno prešo naj občina postavi pooblaščenca zaradi nadzorstva v obče in zaradi izvedbe rekvizicije posebej. Vsak pridelovalec olja ima pravico, da za lastno potrebo domačega gospodinjstva obdrži»od lastnega oljnega pridelka po osem litrov za vsakega nad 7 let starega člana družine in po 4 litre za vsakega člana družine pod sedmimi leti. Ostanek se mora v smislu namestništvene naredbe odstopiti deželni upravni komisiji in takoj izročiti občini. Občina je dolžna prevzeto olje na najprimernejši način shraniti. Miljonake eksplozije v Ameriki se tako rano-JJe, da bo zgodovinar v zadregi, če ne bo moral tudi Zedinjene države šteti med vojskujoče se dežele. Kakor poroča londonska "Moming Post" se je dne 15. januarja v Varšavi sešel novi poljski 4državni svet." To je tista korporacija, ki jo i-menujeta Nemčija in Avstrija "poljsko vlado." V resnici je to "svetM, ki nima kaj svetovati, ker se Nemčiji nič ni treba ozirati n^ to, kar svetuje. Vladar v Varšavi je nemški generalni guverner. V Ameriki imenujejo izdajatelji svoje liste kaj radi delavske, pa mislijo, da je s tem opravičena vsaka neumnost, ki tiči v njih. "Za delavce mora biti list 'domač', priprost, ne pa 'učen' in vi-Hok" — to je njihova filozofija. In menda se niti ne spomnijo, kako žalijo s tem ravno delavstvo. Kajti to, kar imenujejo domače m priprosto, je v remici le pisava brez jedra, ibrez misli in brez navajanja na mišljenje. DeVavc» imsjo lahko pomanjkanje znanja; zato pa vendar niso tako neumni, da b» jih bilo treba krmiti s samimi neumnostmi. Če je njihovo znanje pomanjkljivo, česar večinoma niso sami krivi, ima ravno časopisje nalogo, da jim pomaga, do boljšega znanja. Utrjevati nevednost s praznimi čenčami je zločin nad narodom. ^ Ubogi Bogi Če bi bil vedel, kaj mu bodo ljudje vse nalagali, očitali in podtikali, bi si bil najbrž rajši še enkrat prižgal svojo pipo, kakor da jeiel mesit Adama in mu potem jeinat rebro. V Berlin sta prikolovratila avstrijski ministrski predsednik Clam Martinic in general Hoher od avstrijskega oddelka za živila (seveda, tudi to razume v Avstriji general bolje od civilista!), da ae pomenita z nenslkimi oblaatmi o vprašanju živil (kar je dokaz, da ni v Avatriji nobene težave s hrano, kakor zagotavljajo avstrijaki Uiti.) Predsednik nemške agrarne zveze, znani gobez dač dr. Roesicke je ob tej priliki kvasil sledeče: "Bog nam je namignil. Napravil je, da je svetovna letina tako slaba (razun Nemčije, kajneda), da ima Anglija težave s prehranjevanjem prebivalstva (Nemčija pa seveda ne). Če sedaj ne preprečimo, da dosežejo žitne ladje iz Avstralije in Indije Anglijo, je dvomljivo, če nam poda Bog še enkrat tako priliko, kajti on hoče, da primemo roko, ki nam jo ponuja." Kdor ima toliko Boga med zobmi, kolikor agrarni Roeaicke mora hiti pobožen mož. In ta pobožni moi dolži ljubega Boga, da je nalašč pokvaril letino. Kraana pobožnost! In ta Bog ponuja Nemčiji roko — najbrže je to povedal dok-torju oderuhov na privatni avdienci — zato, da potope nekoliko stotisoč ton božjega daru na dnu morja. Kdo ve, če ni Roesicke malo napačno tli-šil? Morda ni Slo za pšenico. Kaj pa, če je Bog dejal, da ne bi bilo najslabše potopiti Roesieka in njemu enake na dnu morja! Na Dunaju so bili pred novim letom baje zopet veliki nemiri zaradi draginje. Na Silvestrov večer bi si bili v raznih hišah radi priviščili kaj kiuretine, da bi vsaj zadnji dan malo pozabili na 'pomanjkanje vsega leta. Ker je bilo perutnine mnogo man je, nego so je na»kuppjoče gospodinje zahtevale, so mesarji baje navili ceno*kokoto na 30 kron. V neki mesnici so razkačene ženske silyo ostro kritizirale to oderuštvo, mesar se je zagovarjal, nastal je hrup, ženske so hitele na kup in naposled so se iz teg* razvili izgredi, zoper katere j% bila poilicija brez moči. Plenile so ie prodajalne in promet cestne železnice je bil nekaj časa ustavljen. Tako pravi poročilo, za katero seveda ne moremo prevzeti odgovornosti. Neverjetno pa pač ni, da se Zgodi kaj podobnega, četudi so morda podrobnosti nekolUto drugačne kakor v poročilu. Če se je rabuka začela zaradi kokoši, je to zelo značilno. Kajti perutnina ne spada v Avstriji v sedanjih čiaiih med.proletarsko hrano. Delavv ske žene na Dunaju znajo biti odločne in energične. Ako bi nastal prepir zaradi dragega krompirja, se ne bi prav nič čudiK. Ampak "finejše" dame, ki amejo še misliti na kokoši, gledajo tudi na Dunaju v prvi vrsti na " dostojnostčevje toraj mogoče,, da se je is njihovih krogov poro7 dila taka rabuka, da je morala nastopiti policija in da ji ni bila kos, tedaj mora povrzočiti draginja že nevarno nezadovoljno*!. Izplačalo bi se tudi v Ameriki vpošrtevati take rezultate. Ako se bo pri nas draginja Še nekaj časa tako razvijala, kakor se je začela, se ne bodo sme oblasti prav nič čuditi, ako izgube tudi tukaj gospodinje prejaiislej petrpežljivost in začno*po-snemati evropske tovarišice. Draginja je tukaj še manj opravičena, kakor v Bvropi, m s samimi preiskavami ni občinstvu prav nič pomagano. Za peto avstrijsko vojno posojilo je bilo doslej vplačanih 4,412,800.000 kron m 300 miljonov je pa Še neplačanih. Zadnje posojilo je največje od vseh dosedanjih. Prvo posojilo je znašalo 2,217,000.000 kron, drugo 2,688,300.000 kron, tretje 4,202,600.000 kron in četrto 4,520,300.000 kron, skupaj s petini posojilom okoli 18,400,000.000 kron. Ogivika državna polovica ni plačala niti po-t lovico toliko kot Avstrija. Avstrija in Ogrska sta; skupno nabrali okoli 26 miljard; ker znaša avstrijsko posojilo 18 miljard, znaša ogrsko komaj 8 miljard. qT Sicer je pa 20 miljard za obe drzažni poli skupaj že tako ogromna svota, da bo prebivalstvo nedogledeo čas stokalo pod tem bremenom.' Mi-' ljarda in niiljarda ni povsod enako. V vseh deželah bodo vojni dolgovi strašne butare. Ampak Avstrija vendar ni Anglija; v svoji mogočno raz-" viti industriji ima Anglija vse drugačne vire, kot jih ima Avstrija, na Ogrskem jih je pa še manj. To pomeni, da bo avstrijsko prebivalstvo po vojni gospodarsko še bolj trpelo kakor angleško; in ker bo že v Angliji za delavske sloje po vojni kos pekla, bo v Avstriji še povečan pekel. Municijske tovarne na Angleškem izdelajo danes več granat v 48 urah, kakor so jih vse prvo leto vojne. Produkcija pa raste teden za tednom, ker tako zahtevajo priprave za veliko ofenzivo na zapadni fronti; katero mislijo zavezniki začeli po mnenju militarističnih kritikov na spomlad. Vojno,ministrstvo noče povedati aktualnih številk z ozirom na količino izdelka, toda nižji uradniki izjavljajo po ovinkih, da se izdela vsak teden trikrat toliko 155nfilimctrskih, petkrat toliko 200 milimetrskih in trikrat toliko 230-milimetrskih granat kot so jih izdelali vse leto v začetku vojne. Vseh granat izdelajo zdaj v enem tednu toliko, kolikor so imeli vse municije v zalogi, ko je izbruhnila vojna. - Nemški listi poročajo, da so se v Rimu zgodile proti papežu poulične demonstracije, ko se je zvedelo, da je papež poslal umirajočemu avstrijskemu cesarju "apostolski tbjagoslov" in po cesarjevi smrti «poročil avstrijski vladi svoje soža-lje. Leoninaki del Rima so morali zasesti čmoVoj-niki, da so demonstrantom branili vstop. Sedež društva "Giardano Bruno" je stražilo 300 re-daVjev. Jt'1 . Vojna ne trpi niti najenostavnejših človeških občutkov. . = NEDOTAKNJENA BOOASTVA SIBIRIJE. Sibiriji j« namenjeno, postane naj bolj bogata (letela n« svetu, ksjtl ona Ima naravna bogatet v* tako raalitae vrste In so tako nedotaknjena kot v nobenem drugem delu atarega »veta. Kako »Mirna ao ta bogaatva, popisuje A. Ka miner v La Nit ure. P rad vojno je pofevajala Sibirija od 1,000,000 do 1,3000.000 ton žita na leto. Kot detel a paŽnikov je akoro brec meje ter kevaia velike in noži ue usnja, masti In surovega tnaala. , Glede mineralnega bogaatva ao možna le ugibanja, ksjtl velji del dežele ni bM Ae nikdar strokovno preiskan. Ima pa ie aedaj več velikanskih pe-trolejskih jm>1 j in ono v Kunmeeu ob-aega nSkuko 30.000 kvadratnih milj ter ae ceni, da vsebuje 920,000,000 ton petroleja. Ono v Irkutaku vaebuje baje 260000, 000 petroleja in iatotako onadva v Je-niaejaku in Semipalatinsku. Ta polja pa ao akoro nedotaknjena. Kotlina Kuaneea vaebuje nmlalje velike ntno-iine želmne rude, nekako .16,1ty0,<>00 ton. Druge rude, ki obetajo bogaatva o nim, ki jih izrabijo, ao baker, tisto, cink, antimon, e i ti obe r, živo srebro, aai peter, grafit, nsfta ter poleg • dragih Ae navadna sol. Sibirske roke ao polne rib, ali/ste o-nim v Britiah Colnmbiji. V neizmernih množinah ae nadalje lahko prideluje Ur ae ie sedaj Isa, bombni in druge vrste koristnih raatlin. Skuinja j« najbolj«« iola. Samo blazni ljudje se na podučijo is skušnje drugih ljodi. Pameten človek si napravi sodbo o zdravilu po ČasoJžkih poročilih in se jih spomni ob času potreb«. Berite, kaj piše Mr. Di-mitru Drig, 1006 Monroe Ave., De-troit, Mioh., o Trinerjevem Amar. Elizirju Grenkega vina: "Hudo sem. trpel na želodčni bolezni 8 let. Mnogo zdravil sem rabil brez uspeha. Končno mi je dal nek lekarnar Trinerjevo Amer. grenko vino in sedaj sem zopet močan in popolnoma zdrav. Ni zdravila, ki bi bolje učinkovalo pri zaprtju, vetrovih in drugih želodčnih boleznih pri glavobolu, nervoznosti, premembi življenja, splošni oslabelosti izgubi teka. Cena 1.00. V lekarnah. — Tisoč prej in i h trpinov zna za vrednost Tri-nerjevega Linimenta za revmatiseip ip nevralgijo. To izvrstno zdravilo da gotov in hiter uspeh. Imejte je tudi na roki za slučaj nezgod, apahpenja, ozeblin itd. Cena 25 in 50c v lekarnah, p opoiti 35 in 60c. — Trinerjev Zlati koledar je lep stenski okras. Pošljite lOc za poštnino. 0 0 0 0 V lekarnah. Osno $1.00. Joe. Tri-ner, izdelovalec, 1SSS-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. ( MODERNA KNIQOWNIQA Okusno, hitro in jrpjtns ésto sa privatnike in društva. Bprajs mamo naročila tudi izven Imamo modama stroja, cene Id pošten» postrdfba. BRAT» SOLAS, 1638 Blat Usai Am, » A«1v*r > CARL STROVE» Attorney at Law Zastepa sa vseh ssMšik. specialist za tožbe v odškodninskih zadevah, št. soba 1001 (S3 W. WASHINGTON STIHI CHICAGO, ILL. Telefon: Moderno urejena gostila» VILLAGE uni s prostranim vrtom a» islets MARTIN POTO KAR, Ofden Ava, blixo oestno ike posta)*, Lyons, OL Telefonska fttev.: 224 ■ Dr. Ab Umi Steaktat Joka ruelh A. V. CsfUfsr John C. Krasa KriiMt Kuiul« Jamas ¥. Su»l» C.B. Wal lack Sleptaa, ^^^^ R»vnitel|ftk! e4ber predsednik. **** ChrftstUi fc MfaBeck, I. podpreda Eaainel Beraatk, II. podpreda AMf J. Krati. blagajnik. Ameriška Državna Banka 1826-27 Blue laland A vernic, bliao 18-aU ulic«, CHICAGO, ILL. Glavnica1 in prebitek * •. $500,000.00 nnDDTfl- Pondeljek in v četrtek do 8$ zvečer UUrnllla vse druge dneve pa do 5J popoldan Poiiljamo denar v stari kraj brzo in točno. POZOR1 Zaradi nepričakovanega naglega dviganj» in nsstalnosti kronske vrednosti, nemogoče je določiti stalno osno, ali vse naše oene bodo računane po najnižjem dnevnem kursn. Upraiajte ali pilite po oene. Obscinj denarni premet in nizke cene. Vse potiljatve garantirane. Direktna sveta s Prvo Hrvatsko hranilnico in posojilnieo v Zagrebu in njenimi podružnicami. Poiiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo. Anglsike in Francosko. / Govorimo vaa slovanske jezik«. Največia slovanska tiskarna v Ameriki je = Narodna Tiskarna= »ha« le len» Av Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljekem, kakor tudi v Angleškem in Nemdkem jeziku. N»ša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. "PROLETAREC" se tisk» v naši tiskarni ie...........s...................t................... t^ADAR potrebujete društven« po-trebičine kot zastave, kape, re-galij«, uniforme, pečate in vse drugo obrnit« s« na svojaga rojaka F. KERŽE CO., 2711 South lilllard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zaatonj. «t» Vse delo garantirano. Metesesetatstseeceoeeeeooeoooecooaeeoeeseeeeeeissas« Edini slovenski pogrebnik MARTIN BARETINÛC 324 BR0AB STREET Til. 1475 JOHNSTOWN. PA. Ne igraj se z zdravjem! Zdravje je več vredno ko bogastvo. Ako ae počutil dobro, nikar ae apravljaj v nevarnost avojega zdravja a tem, da poakuiai raznovrstne alkoholne grenčlce, ki ne oslabe samo krvi, marveč več ali manj uničujejo krvne celice. Kri je takoreč reka, ki Ti daje dragoceno iivljenje. Ona ae preteka po arterijah ia žilah in prinaia hrano vaaki posamezni celici in okrepčuje vse telo. Iatočaano odatmnja nepotrebne anovi, ki te prehitro zbirajo, in, pokončuje raznovratne bacile. Kadi tega se treba Dr. Rlchtsr's Pain Expeller sa rmutUM Se- otrpualoatt pev la Pravi m dobi la > zavitku, kot va» k a te ta slika. Ho vzemite ga, afce nima aa savttk« naša trina sa asa U o Wdro. 20 la 00 centov T vseh lekarnah, si pa naročita si aa> ravnost od F.Ad.RIcMiràC*. 74-S0 pr . . .. _ ogibati vaega, kar bi oalabljevalo in atorilo nezmoine krvna celice. Edinole ailna, močna krvna telesca so sposobna, da izvrlujejo namen, ki ga imajo, namreč: Ohranjevati in varovati. Cisto naravno vino jim nikakor ne ikoduje. "Ono okrepčuje živčni sistem in usposablja taio, da isvržuja svoje glavne namene", pravi dr. Armand Oauthier, član francoskega zavoda, v svojem predavanju, ki ga je imel pred zdravniško komisijo v Parizu. Trinerjev Ameriški Eliksir iz Grenkega Vina. To sredstvo, a kojim ae nobeno primerjati» ne da, je sestavljeno is rsatlis, koreninie, ki ao priznane zdravnUke vrednoati, in iz naravnega, ¿istega, popolnoma zrelega vina. Nim* r.ikakih kemikalij ali strupov. Pospešuje prebavo, okrepčuje organe, jih oživlja in daje moč živcem. Pomaga pri ¿APBKI VETROVIH NAPENJANJU OI*AVOBOLU NERVOZNOSTI SLABOKRVNOSTI POMANJKANJU ENERO UE SPLOSNI 8LAB08TI hitro in ai irno. Odkloni kratkomalo vae ponaredbe, ki žro asmo densr! Ns*e načelo je, da izgotovimo sredstvo, ki je dobro, ki pomaga — is naia cena ostane — naj se cene tvarin, posebno vins, že tako dvigajo — vedno iate: $1.00, — PRI VSEH DRUG ISTIH. 8edanji letni čas pripelje seboj rsznovrstna nezaželene goate, posebno revmatizem in nevralgijo. Ali vež, kako jih aprejetit Najboljži način je. da rabiž TRINERJEV OBMZ. Je izvrstno zdravilo, ako Te boli vrat, ako imai otekline, razpokline itd. Cena 25 in 50c, pri vaeh drugiatih, po požti 35 in ftOc. Prt vseh boleznih, ki ao spojeno s kailjem, rabi Trifterjevo zdravilo za ksželj (TRINER'8 COUGH SEDATIVE), cena 25 in 50c, t»o požtl 35 ia 60c. JOS. TRINER kemik izdelovalec, ums» So. Ashland Ave. Chicago New York, M. T. LOUIS modamo urejen salun IA 481 9MID AIE., » lEIOIRà, VU Telefon 1199 najboljših ravi i v anglsšksm josdkn v kl js: " INTERNATIONAL 00-CIALIST RBVmW." — Ishajs mesečno in stane $1.00 n» lee* — ffaalov: Int. 800. Review, 941 ■ Ohio 8t, Chicago, DL Central Hotel Conemaugb, Pa. Fred. Mosebarger, LASTNIK. Dr. W. C. Ohlendorf, Ma k lAravmik aa iva bi I« aira vil a. IV», Chicago. Uradaja «4 1 4a S p»