Izdaja »Zasavski tednik- * Trbovijan - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik Stane Šuštar. — Naslov uredništva in uprave. -Zasavski tednik-, Trbovlje J, Trg revolucije 26 - Telefon tt 91 - Račun pr; Komunalni banki Trbovlje 60S-T0—1—14d — List izhaja vsak petek — Letna naročnina 400 din polletna 200 din, četrtletna 100 din. mesečna 40 din Cena izvoda v kotportat 1» din, — Tlaka tiskarna Časopisnega podjetje -Slov poročevalec- s Ljubljani -Rokopisi, tl morajo biti v uredništvu naj Kasneje vsak torek, se ne vračajo
^oio^epoliet
Štev, 31.
TRBOVLJE, 1. avgusta 1958
XI

mmm
Vojna nevarnost na Srednjem vzhodu še vedno ni odstranjena, čeprav je nekoliko popustila. Ni nobenega dvoma, da se bo ta nevarnost povsem zmanjšala, šele ko bodo tuje čete zapustile Libanon in Jordan ter se vrnile domov. Indijski premier Nehru je dejal, da po njegovem mnenju ne bi bilo dobro pošiljati v te dežele mednarodne vojaške sile, ker bi to utegnilo povzročiti nove spore, namesto da bi olajšalo Položaj. Že pred dobrim tednom napovedano zasedanje
BAGDADSKEGA PAKTA
se je v ponedeljek začelo v Londonu. Tu so se diplomati Po opravljenih formalnostih zaklenili in začeli na tajnih sejah reševati probleme Bagdadske zveze. Čeprav ni moč napisati ničesar konkretnega o tem, kaj so se politiki menili, 3e zelo verjetno, da je prinesel ameriški zunanji minister Dul-ies v svoji diplomatski aktovki nove načrte za bagdadski pakt tn ameriško privolitev, da postanejo ZDA polnopraven član te zveze. Na drugi strani pa bodo seveda razpravljali tudi 0 konferenci najvišjih in kate-Te države, članice pakta naj bi sodelovale na tem sestanku. Konferenca pakta dela brez
Bagdada, torej iraka
Zanimivo je tudi to, da nova baška vlada še ni izstopila iz Pakta, novi iraški premier general Kasem pa je izjavil, da }e Irak pripravljen tesno sodelovati z vsemi članicami bagdadskega pakta ter z vsemi državami, s katerimi je bil doslej v prijateljskih stikih. Pred dnevi pa je v Iraku prenehala vzljati stara ustava, v veljavo• P0 je stopila nova začasna Ustava. Nova ustava pravi, da j® iraška republika- sestavni del arabskega naroda, njen'14. "en pa določa skorajšnjo a9rarno reformo. Kot se sliši, *a zdaj še ni pričakovati, da bl se Irak združil z ZAR, po mnenju kairskih političnih krogov pa to niti ni važno, ker •e iraška revolucija že po svo-^m bistvu taka, da utira pot k enotnosti arabskega Ijud-stva. Medtem se še vedno iz-'nenjujeje poslanice med Za-n°dom in Vzhodom za sklicuje
SESTANKA NAJVIŠJIH
^ ponedeljek so bili v Mo-kvi ie vsi odgovori zahodnih rzav. Po odgovorih sodeč, so °hodni zavezniki precej nehotni, kajti Angleži so za ta-ojšen sestanek, medtem ko ,°A manevrirajo in skušajo Vhferenco zavleči na čas, ki J bil primernejši za Ameriko.
Udi odgovor francoskegh ministrskega predsednika je ne-°Hko drugačen. Ta vztraja, bi bil sestanek v Evropi, *er se bodo obravnavale stvari' ki so evropskega pomena. eprau je videti, da imajo ZDA “ločilno besedo, je malo ver-da bo Dulles prepri-Macmillana, naj bi s se-mnkom še nekoliko počakali. j‘cer pa nam bo že najbližji b,s prinesel odgovor, kdaj An ,}e in kdo bo sodeloval l^t/erenei na kateri so bo od-t>>k ° ° mirtI 11(1 Srednjem Nedvomno je najbolje .^govoril indijski premier Ne-l*u< ko je kratko odvrnil, da l Pripravljen sodelovati na JfVerenci, če je to želja vseh piCdetih in če bo njegova JOJ«osf prispevala k stvari
e le kontrolna funkcija
V	sedanji fazi našega razvoja je realno in pravilno, da iščemo oblike sodelovanja prebivalcev in družbene kontrole v trgovini, ne posegajoč pri tem v osnovne naloge (funkcije) delavskega samoupravljanja.
Vsekakor pride lahko skozi svete potrošnikov v skladu z našim družbenim sistemom uspešno do veljave vsa družbena iniciativa. Zaradi izpopolnjevanja te družbene samoiniciative pa je treba najti na tem področja nove elemente, ki bi ljudi čimbolj zainteresirati za aktivno sodelovanje v delu svetov potrošnikov. Prav tako je potrebno, da se odgovorne družbene organizacije še bolj zavzamejo za nadaljnji razvoj teh svetov.
Doslej smo delo potrošniških svetov v glavnem usmerili na kontrolno funkcijo. To pa še ni dovolj.
V	predpisih o razdelitvi dohodka v trgovinskih organizacijah je predvidena tudi možnost odvajanja dela teh dohodkov v korist potrošnikov.
V	praksi medtem do tega ni prišlo. Ce hočemo, da poživimo zanimanje prebivalcev za napredek trgovine, potem moramo vprašanje zagotovitve udeležbe potrošnikov pri delitvi dohodkov trgovine postaviti kot obvezno za trgovino na malo. Tako bi povečali pravice in dolžnosti prebivalcev za sodelovanje v reševanju problemov organizacije in delovanja trgovine. Lahko bi se osvojil princip, da ne glede na to, če pri nekem trgovskem podjetju ali prodajalni potrošniški svet obstaja ali ne, na vsak večji nakup potrošnikov v trgovini daje pravico do delitve dohodka te prodajalne. Razume se. da bo potrebno po splošnih merilih določiti minimum takšne udeležbe po mesečnem ali letni potrošnji, ki daje potrošniku pravico do udeležbe pri delitvi dohodka. Na tej osnovi bi lahko posamezna podjetja nudila svojim stranka blago pod boljšimi pogoji, to pa bi pozitivno vplivalo na konkurenco med podjetji.
Drugo osnovno vprašanje pa se tiče same organizacije. Potrošniški sveti bi morali zajeti vso trgovino na malo. ne glede na to, če obstajajo možnosti za to pri vsaki posamezni prodajalni. V dosedanji praksi za to nismo našli še ugodne rešitve. Nam je bilo vsekakor jasno, da lahko ustanovin o svete potrošnikov pri trgovinah, ki se ukvarjajo s prodajo vsakodnevnih življenjskih potrebščin, ker tn obstajajo neposredni interesi posameznikov, a tndi sam krog potrošnikov okoli takšnih prodajaln je bolj ali manj odrejen ali stalen.
Težkoče pa so nastale, ko se je pokazala želja po ustanovitvi potrošniških svetov tudi tam, kjer ne prodajajo vsakodnevnega potrošnega blaga. Tu pa število kupcev v določeni prodajalni ni odrejeno, prebivalci namreč kupujejo blago v različnih trgovinah po mestu, a tndi izven svojega kraja. Tu postaja krog zainteresiranih širši, v ožjem teritorialnem pomenu pa ni določen.
Iz teh razlogov bi bilo potrebno, da se organizacija sodelovanja prebivalcev in družbene organizacije postavi na širšo bazo in elastičnejše kot doslej. To pomeni, da bi bilo treba sprejeti načelo, po katerem se sveti potrošnikov lahko ustanove za eno ali več prodajaln, prav tako pa tudi na področju stanovanjske skupnosti za eno ali več trgovskih strok.
Stanovanjska skupnost je po svojem pomenu združenje prebivalcev, ki lahko uspešno nudi pomoč pri zadovoljevanju vsakodnevnih življenjskih potreb, ki po svojem teritorialnem obsegu in šetvilu prebivalcev lahko konkretno Izpolnuje vse funkcije na tem področju.
Zbori volivcev in stanovanjske skupnosti naj bi se pojavljale kot iniciatorji potrošniških svetov v trgovini na drobno. V praksi se zbori volivcev že zdaj ujemajo s stranovanjskimi skupnostmi. Zbori volivcev naj bi odločali, kdaj bi se lahko organiziral svet potrošnikov pri posameznih trgovskih obratih in kdaj za posamezne trgovske stroke ali pa več teh na področju stanovanjske skupnosti.
Sveti potrošnikov bi morali imeti takšne pravice, ki bi jim omogočale čimvečjo iniciativo na področju trgovine in ki bi jim omogočale vsedrnžbeno kontrolo. Tako naj bi imeli sveti potrošnikov pravico prisostvovati sejam organov delavskega samoupravljanja v trgovini, zahtevati, da na teh sejah govore o določenih vprašanjih, pravico soglašati z odloki delavskih svetov o razdelitvi dela dohodka, namenjenega potrošnikom. Razen tega bi lahko sveti potrošnikov zahtevali od trgovinskih organizacij obširna poročila o stanju poslovnih prostorov in blaga, lahko bi predlagali kontrolo poslovanja odrejene trgovine In zahtevali poročilo o opravljenem pregledu.
Sveti potrošnikov naj bi prav tako na osnovi opravljenih analiz predlagali ukrepe za napredek organizacije poslovanja in vršili naloge, ki bi jim Jih nalagala stanovanjska skupnost ali občina.	Dr. MARIJAN BRECELJ
SONCE, VODA, ZRAK
To je scena te in mnogih drugih prikupnih kopalk in kopajcev v teh dneh, ko je poletje na višku. Iz vseh krajev prihajajo novice o pravi julijski vročini, o velikem številu obiskovalcev ob morju in v kopališčih.
"M V'-	' 1
ZVOKI SREDI TRBOVELJ
Godba na pihala iz Trbovelj se je nekaj dni po prihodu iz Ohrida predstavila Trboveljčanom pred Delavskim domom. Vsi so z zavzetostjo prisluhnili ubranim akordom svojih ljubljencev.
O TEM VPRAŠANJU JE PODROBNO RAZPRAVLJAL PREJŠNJI PETEK OKRAJNI ODBOR SZDL LJUBLJANA — STANOVANJSKE SKUPNOSTI SO 2E ZELO NAPREDOVALE — KAJ PA REVIRJI ZAGORJE- HRASTNIK IN TRBOVLJE TER V RADEČAH? - PRVI BODO PO DOSEDANJIH UGOTOVITVAH V ZAGORJU.
Obširna razprava na zasedanju plenuma SZDL okraja Ljubljana o organizaciji stanovanjske skupnosti je pokazala, da je zanimanje za to vprašanje veliko. Največje uspehe v organiziranju stanovanjskih skupnosti so dosegli doslej v Ljubljani, kjer so ustanovil® že 19 stanovanjskih skupnosti. V desetih skupnostih imajo že izvoljene odbore, v devetih pa delajo še iniciativni odbori, v stanovanj -s-ki skupnosti Stadion in Savsko naselje že delujeta servisni pralnici, stanovanjska skupnost Stadion pa je razen pralnice ustanovila še servis za razna popravila, servis za izposojanje električnih strojev in knjigovodski servis. Ta skupnost je organizirala vrsito tečajev za gospodinje.
V Ljubljani so vprašanje stanovanjskih skupnosti obravnavali podrobno na zborih vollv-
S PLENUMA OKRAJNEGA ODBORA SZDL LJUBLJANA
Stanovanjskim skupnostim j vso pomoč
cev in sestanlkih terenskih organizacij SZDL. O tem vpraša-
V razpravi so obravnavali vlogo podjetij v organiziranju teh
nju so nadalje razpravljali tudi skupnosti. Osnutek zakona o
občinski odbori ter je ljudski odbor občine Ljubijana-Center imenoval posebno komisijo odbornikov, ki obravnava različna vprašanja razvijajočih se stanovanjskih skupnosti in že pripravlja predloge za občinski ljudski odbor.
Razprave o delu stanovanjskih skupnostih Pa so zajele tudi že ostale občine, med njimi Zagorje, Trbovlje in Hrastnik. V Zagorju so to vprašanje že po-bliiže obravnava® in bo verjetno stanovanjska skupnost Farč-nikova kolonija v Zagorju med prvimi v Zasavju ustanovljenimi stanovanjskimi' skupnostmi. Načrte za ustanovitev teh skupnosti pa imajo tudi v Hrastniku in Litiji teir se bo tudi v Trbovljah to vprašanje premaknilo z mrtve točke.
Občine — osnovne družbene in politične enote
Dr. Leo Gerškovič, sekretar sekretariata za zakonodajo in organizacijo Z1S, je odgovoril na nekaj aktualnih vprašanj, v zvezi z našim komunalnim sistemom
V Rt Mb
** čas od 1. do 10 avgusta ^®cej nestalno vreme s postnimi, večidel kratkotraj-padavinami in razmeroma ®dno. Padavine 9e pričaku-. Predvsem v roku med 2. ^ avgustom ln med 8. in 10 vmes razjqsnltve.
V nekem nedavnem intervjuju je bil dr. Leo Gerškovič, sekretar sekretariata za zakonodajo in organizacijo zveznega izvršnega sveta naprtišer. da odgovori na nekaj aktualnih vprašanj, v sveži z našim komunalnim sistemom. Dr. Ger-škoviču so bila postavljena vprašanja: o dosedanjem razvoju občin kot komunalnih samouprav, o opravljanju določenih funkcij komun, o družbenem samoupravljanju v komunali, o dosedanjem in bodočem delu komun pri dviganju družbenega standarda in o današnjih najvažnejših skupnih vprašanjih komun.
Prvo vprašanje se je glasilo takole:
— Zadnjič »o bile razširjene pristojnosti občin v decembru preteklega leta, ko je zvezna ljudska skupščina spremenila in dopolnila zakon o pristojnosti ljudskih odborov In okrajev. Kako sc od takrat razvijajo občine kot komunalne samouprave?
— Obdobje od decembra do danes je še prekratko, je odgovoril dr. Gerškovič, da bi bilo mogoče ugotoviti pozitiven ali
pa negativen razvoj. Medtem pa je bil izdaja predpisov o pristojnosti občin v decembru 1957 ifr.emeljena s tem, da so občine že takrat postale dejansko zelo samostojne in zadosti sposobne družbene ln politične enote, ki morejo samostojno reševati določena vprašanja na svojem področju. Zaradi tega so bile določene omejitve, ki jih vsebujejo predpisi iz leta 1955, stvarno ovira za razvoj komun, tako da Je bila razširitev njihove pristojnosti posledica obstoječega razvoja in možnosti naših občin. Občine so na osnovi teh predpisov stvarno dovršavale proces razvoja, nakazan v letu 1955. Danes lahko mirne duše rečemo, da so občirte resnično osnovne družbene in politične enote in so v stenju, da rešujejo vsa vprašanja svojega področja.
Pomanjkljivosti pri posameznih občinah ne Smemo več iskati v njihovem pravnem položaju, pač pa v materialnih in kadrovskih sposobnostih. Premagovanje teh težav je v stvari proces našega gospodarske-
(Nads'jevqnje na 2. str.)
stanovanjskih skupnostih namreč predvideva prispevek gospodarskih organizacij kot enega izmed virov dohodkov stanovanjskih skupnosti. V okraju Ljubljana pa s te strani doslej še ni pmšlo do nobene pobude.
Ko obravnavamo vprašanje pomena stanovanjskih skupnosti, je treba pomisliti, da urejene družinske razmere in pomoč raznih servisov v stanovanjskih skupnostih dvigajo delovni? storilnost v podjetjih zaposlenih žena. Neurejena gospodinjska vprašanja v diružtinah zaposlenih žena zaradi pomanjkanja raznih servisov v pomoč gospodinjam pogosto Povzročajo izostanke od dela, kar razumljivo neugodno vpliva na proizvodnjo v podjetjih. Kako pomagati stanovanjskim skupnostim, da bodo lahko odpravile take in podobne nevšečnosti, bo naloga .poklicanih činiteljev.
VLOGA SZDL PRI ORGANIZIRANJU STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
Prav gotovo bi bila huda napaka, če bi poskušali nastanek oziroma ustanovitev stanovanjskih skupnosti dekretiirati, ne da bi se ozirali na interese prebivalcev v takih združenjih in pomislili na želje in potrebe prizadetih ljudi. Proces nastajanja stanovanjskih skupnosti je namreč po-kazai, da samo prostovoljna združitev prebivalcev, soseske v mestu ali naselja v industrijskem kraju rodi življenja sposobno stanovanjsko skupnost. Tega kajpak ne bomo dosegli s kakšnimi dekreti niti ne s kakšno kampanjo pač pa s konkretnimi razgovor) o tem, kje lahko organiziramo stanovanjsko skupnost, kakšni so 'interesi določenega naselja, kakšne so potrebe ljudi In kakšne možnosti obstajajo. Naloga odborov SZDL je torej v tem, da na določenem predelu razmišljajo, kakšnj pogoji so dani za ustanovitev stanovanjske skupnosti in kako ljudje l8hko v njih konkretno skupno rešujejo razna porajajoča se vprašanja. V pogostih primerih so do sedaj organizirane stanovanjske skupnosti rezultat Prizadevanja in aktivnosti organizacij SZDL. Koristnih izkušeni določenih stanovanjskih skupnosti naj se poslužijo pov-tod, kjer že ustanavlja« ln bo-
do še organizirati take skupnosti. Iz nekaterih poročil o ustanavljanju teh skupnosti je razvidno, da marsikje niso razumeli pomena in vloge teh skupnosti. Tudi p n tem vprašanju bo prišla do izraza vloga SZDL s pojasnjevanjem zakona o stanovanjskih skupnosti.
KAKŠNE SO GLAVNE NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
Stanovanjska skupnost je skupnost državljanov, stalno naseljenih v določenem naselju, (Nadaljevanje na 4. str.)

OLIMPIJE ZA GRČIJO
j Naš fotoreporter je Izkoristil priložnost, ko je tovorni vlak, do f vrha naložen z avtomobili, postal v Brežicah. Pogledal je še ^ listek na tem vagonu, kjer se je ponosno šopirilo 14 bleščečih jf limuzin znamke Olrmptja — Rekord — Atene! In že je vlak t	odsopihal naprej proti juga
DOBRO SONCE NAD NERETVO
Nebo nad Jablanico ponoči žari od tisoč žarnic in fluorescentnih luči nove elektrarne in novega stanovanjskega naselja. Nova Jablanica. Kri Zenice in Nikšiča. Sodobnost za tisoče.
Zjutraj na tlaku ropočejo vprege, ljudje in tovornjaki. Po stopnicah nove šole na griču se vsak čas vsuje nekaj mladih nog. V dalji se pno visoko čez hrib bakrene žice. Elektrarna iz bližnjega žrela v hribu peneče odvaja odvečno vodo.	'
Stari Hasan s posivelo brado in nagubanim čelom, mimogrede, ko poganja tricikel:
Bila je kasaba. Z umazanimi hišami. Kavarno. Brez elektrike, kina in gledališča. Z blatom, na cesti, razmajano šolo, z ljudmi brez dela.
Temnooko dekle v širokih dimi j ah v trgovini ljubeče premika v rokah zavitek z nylonkami.
Na griču je zraslo novo delavsko naselje. Predvojna zakotna vas z nekaj sto prebivalci se je spremenila v delavski kraj z 2500 ljudmi. 350 delavcev vsak dan zjutraj zapusti svoje domove in se napoti v priznane jablaniške granitolome. Drugi najdejo delo v elektrarni, v večjih in manjših obrtnih in drugih podjetjih. Zvečer se mladi rod izživlja v Partizanu, v kultumopro-svet.nem društvu, v Ljudski univerzi...
S predsednikom občine se mimogrede srečava v njegovem uradu. Obema se mudi.
Z nekaj fotografijami in poročili me popelje v minulost in sedanjost doline ob Neretvi, v svet divjine in borbe starega z novim.
K starim, razgubanim poslopjem se priraščajo po vaseh povsod naokoli nova, svetla in sodobna.
Sarvale izpodriva konfekcija iz Sarajeva in Beograda,
Noč moti žarka luč elektrike in glas spi-kerja is Sarajeva.
Legla bolezni ubija zdravstvena preventiva.
Gigant na Neretvi je spremenil kraj in ljudi.
Njihova hidrocentrala.
Žice se pno preko hriba: v železarno Nikšič, v desetine oddaljenih vasi, proti Sarajevu ...
Velika ura v .dvorani hidrocentrale. ki vztrajno leze proti številki 12. Ropot šestih agregatov in turbin Fluorescentne svetilke na visokem stropu, dobrodejna toplota in red, obilica zamotanih instrumentov in velika kontrolna soba, kjer delata skupaj Mariborčan in Bosanec, Vse globoko pod skalnatim hribom. Sele pred nekaj minutami sva prišla s sekretarjem podjetja s sončnega pomladnega dne.
Privid: topot krampov, lopat in gradbenih strojev. Žuljave dlani ljudi, ki so začele 1947, leta tu spopad z naravo.
Spomin iz minulega dne: že pri Konjiču smo vsi planili proti oknom in zrli v začetek jablaniškega jezera. Zdaj so v beležnici številke, ki povedo, da je dolgo 31 km, njegova površina pa 14 kv. km. Ima 318 milijonov kubikov vode. Zapornica je visoka 80 metrov, njena debelina pa je okoli 8 m. Voda priteka v elektrarno po dveh odvodnih kanalih. Srednja letna proizvodnja je 714 milijonov kWh.
Dva voda se pneta proti Mostarju, trije proti Sarajevu.
“Elektriko z Neretve izkoriščajo skoro po vsej domovini,-« mi pravi spremljevalec in neverjetno dobro mu de. ko pripomni, da je tu pionir, da je prišel k elektrarni že takrat, ko se je še porajala.
Zvečer je v Jablanici zbor volivcev. Prebivalci govore o nadaljnjih nalogah svojega mesta. Navzlic vsemu, tako pravijo, vendarle ne bi bilo škoda, ko bi nekoliko več skrbeli tudi za razvoj turizma. Zanj so tu lepe možnosti, trditev pa podkrepili z obilico tehtnih dokazov.
Pod nebo se utrinjajo fluorescentne luči, reka šumeče pada v skalnato tesen. -jalt
ŽE LETOS NOVI TARIFNI PRAVILNIKI
Urejanje tarifne politike je že dalj časa v središču pozornosti, pristojnih državnih organov, gospodarskih organizacij, sindikatov, zbornic in združenj. To je povsem razumljivo. Letos Je uveljavljen nov gospodarski sistem, sedaj je sproščen sistem delitve čistega dohodka gospodarskih organizacij, na področju nagrajevanja pa je še vse Po starem. Način nagrajevanja lahko spodbudno vpliva na rast proizvodnje in storilnosti. Ce ni vsklajen z ostalimi stvarmi, lahko povzroča določene težave. Zato, da bodo vse te vsklajene, je urejanje tarifne politike sedaj prvenstvena stvar in to ne samo pristojnih državnih organov, temveč tudi gospodarskih organizacij samih.
Zvezna tarifna komisija je pred časom razposlala 2 tisoč podjetjem anketne liste. Vrsto podatkov je bilo treba vpisati tako, da bi lahko povzeli ugotovitve, kaj vse je bilo doslej napak in kako naj bi uredili tarifno politiko v bodoče. Zvezna tarifna komisija te podatke že proučuje in pred dnevi so njeni člani razpravljali o dosedanjem delu ln bodočih nalogah, bolje rečeno, kako naj bi v bodoče uredili tarifno politiko. Med drugim je bilo rečeno, da bi morali čimprej določiti enotne kriterije za tarifne pravilnike, izdelati načrt zakona o minimalnih osebnih dohodkih, skratka, sprejeti splošne osnove za izdelavo novih tarifnih pravilnikov. Podlaga za ugotavljanje teh dohodkov naj bi bila določena delovna mesta, ki so skupna za vse gospodarske organizacije vsaj v eni veji gospodarske dejavnosti. Minimalni osebni dohodki naj bi bili tudi osnova za obračunavanje obveznosti gospodarskih organizacij do skupnosti kakor tudi za zagotovitev določenega osebnega dohodka delavcev.
Nove osnove za nagrajevanje znotraj gospodarskih organizacij pa naj bi sprejemali delavci sami oziroma njihove organizacije. Seveda velja te osnove tudi vsklajevati. Vsklajevanje naj bj bilo prepuščeno dogovoru med sindikati, strokovnimi združenji in ustreznimi zbornicami. Tarifni sporazumi, določeni na osnovi teh sporazumov, naj bi obsegali vse osnove osebnih dohodkov delavcev, vključno premije. Zato naj bi tarifni sporazum vseboval ne samo skupna načela, po katerih naj bi izvajali premijski sistem, temveč tudi konkretnejša navodila za vse gospodarske panoge.
Določanje enotnih osnov za tarifne pravilnike je splošna naloga. Pri tem morajo sodelovati tudi gospodarske organizacije same. Gospodarske organizacije namreč tudi razpolagajo z določenim gradivom kot izhodiščem za urejanje teh stvari. Gre za podatke, ki so Jih zbrale ob analitični oceni delovnih mest. Kjer so vestno opravili prvi dve fazi analitične ocene delovnih mest in kjer bodo vestno opravili tretjo fazo, to je oceno, bodo imeli pri roki zelo tehtne podatke, kako odgovorno je neko delo, kako zahtevno je neko delovno mesto in kako ga velja upoštevati pri nagrajevanju. Seveda pa nudi gradivo o analitični oceni delovnih mest še marsikaj drugega. Vsebuje namreč podatke, kako je doslej organizirana proizvodnja, kakšni so delovni pogoji, kakšen je strokovni sestav delavoev itd. Iz vsega tega pa je mogoče povzeti marsikaj, izboljšati organizacijo dela, urediti delovne pogoje, zboljšati strokovno raven delavcev. Vse to namreč tako ali drugače vpliva na rast proizvodnje in storilnosti ln vpliva tudi na nagrajevanje.
1850 ton premoga na dan
Zidarji gradbenega podjetja »Pionir« pod strokovnim vodstvom tehnika zagrebške »Vatrotehne« obzidavajo novo Hofmannovo ' peč. Čez nekaj časa bodo prišle iz nje prve žgane opeke
Zagorski rudarji so lanskoletni količinski plan proizvodnje, 580 tisoč ton premoga, presegli za 2000 ton premoga, ali za 0,35 odstotkov. Na prekoračenje količinskega proizvodnega načrta Je lani znatno vplivala povečana rudniška storitev, ki je znašala 1,15 tone na delavnik in je za 1,8 odstotkov presegla predvideno rudniško storitev. Pa tudi povečana mehanizacija je ugodno vplivala na proizvodnjo. V zagorskem rudniku so v ir nskem letu spustili v obratovanje še 8 enoverižnlh grebeljnih transporterjev; pokazali pa ao se že tudi povoljni rezultati uvajanja jeklenega jamskega podporja, kar ima z ozirom na stalno naraščanje cen jamskega lesa dz dneva v dan večji pomen.
Proizvodni načrt zagorskega rudnika pa predvideva letos dnevno proizvodnjo 1850 ton pre •
Nova opekarna v Brežicah
Cez mesec dni bo pričela obratovati nova peč v modernem obratu brežiške opekarne. — Proizvodnja se bo podvojila in bo znašala 30 tisoč opek dnevno
Cez mesec dni bo pričela poskusno obratovati nova peč v mednarodnem obratu brežiške opekarne.
Proizvodnja se bo podvojila ln bo znašala 30 tisoč opek dnevno
Zraven brežiške opekarne je zraslo veliko novo tovarniško poslopje. To je nova opekarna, ki bo zamenjala stare vse preveč izrabljene opekarnlške naprave. Novo opekarno je pričelo lansko jesen graditi domače gradbeno podjetje Pionir. Zunanja gradbena dela so končana, sedaj pa je pričelo zagrebško podjetje Vatrotehna montirati novo peč. Ta Hof-mannova krožna peč pomeni ta nas precejšnji tehnični napredek, saj bo to tretja peč te vrste v Jugoslaviji... Ostali dve je Vatrotehna montirala v Bački Palanki in Gornji Radgoni. Opekarniške peči so bile prej zidane, po novem načinu pa jih grade b specialnega betona.
Ko bo pričela nova opekarna redno obratovati, bo to ena največjih opekarn pri nas, saj se bo proizvodnja več kot podvojila in bo znašala 30 tisoč opek na dan. Sedaj daje opekarna v Brežicah 10 tisoč opek dnevno.
Opekarno so zgradili v Brežicah leta 1904*ob področjn odlične gline. Kasneje je brežiška opekama po tvoji kakovosti prekosila vsa pričakovanja in velja še danes za najboljšo v Sloveniji. V letih, odkar obratuje, pa so se naprave obrabile In postale tudi drugače skrajno zastarele. Le malo del Je mehaniziranih in te to samo na pol, medtem ko opravlja ves transport na roko. Izdelovanje opeke za slemena se še danes vrši na isti način kot pred 50 leti, na istem stroju, kjer jo en sam mojster s pomočjo svojega sinčka oblikuje na roko.
Poslopje stare opekarne Je zgrajeno iz lesa, zato samo zaradi skrajne pazljivosti vseh zaposlenih ni prišlo ves čas do požara. Kajti ta bi v trenutku uničil vse obratne prostore s stroji vred. Delo pri zastarelih strojih in posebno v pečeh, kjer morajo vlagalel delati na
velikih temperaturnih spremembah, je skrajno nezdravo.
Kljub težkim delovnim pogojem pa si je kolektiv opekarne ves čas prizadeval, da bi ustregel potrebam po opeki. Izpolnil je izbor opeke, ki jo proizvaja, med katerimi je posebno važna opeka za stropne nosilce. Kljub največjim naporom pa so lahko dosegli zavidljive uspehe samo v kvaliteti svojih izdelkov, medtem ko niso mogli izdelati dovolj opeke, da bi zadostili vsaj lokalnim potrebam.
Ze leta 1953 so v opekarni pričeli misliti na modernizacijo svojega obrata. Zaprosili so za kredit, ki jim je bil odobren
v višini 70 milijonov dinarjev. Dela so stekla in nova tovarna je lansko jesen pričela rasti. Danes so dela toliko napredovala, da lahko že prihodnji'mesec pričakujemo pričetek poskusnega obratovanja nove peči.
Za dokončno rekonstrnkcijo p« bo opekarni zmanjkalo vsaj 20 milijonov. Od odobritve kredita so se cene gradbenega materiala občutno dvignile, zato je sedaj nastal ta primanjkljaj. Uprava je že sestavila dodatni elaborat in ga predložila Investicijski banki. Upamo lahko, da bo ta odobrila dodatni kredit, ki ga opekarna nujno potrebuje.
Saj vložena sredstva ne bodo zaman. Naša najboljša opekarna bo s tem razširila svojo proizvodnjo, tako da bodo lahko dobili njeno odlično opeko tudi drugi graditelji, ki so bili
do sedaj za njo prikrajšani. Opeka, ki jo bodo proizvedli v novem obratu, pa bo jasno tudi mnogo cenejša.
moga. Obrat Kisovec bo tako proizvedel 780 ton premoga na dan. Tu so pogoji za odkopavanje z mehaniziranimi širokimi čeli najugodnejši. Letos nameravajo tudi povečati število verižnih transporterjev. Obrat Kotre-dež bo dajal povprečno 770 ton premoga na dan. Zaradi težjih pogojev pri uvajanju širokočel-nega odkopavanja bo potrebna zato večje število odkopov. Mehanizirana čela bodo predvsem v poljih G in H, kjer je širina sloja večja. Postopoma pa bo možno mehanizirati z novimi transporterji tudi ostala polja in tako povečati število mehaniziranih čel na račun prečnih odkopov. S tem bodo uspeli izvršiti« koncentracijo delovišč. Obrat Orlek bo povečal svojo proizvodnjo na povprečno 300 ton premoga na dan. V ta namen je že preurejen izvozni stroj, večjo proizvodnjo pa bo omogočilo odkopavanje najvišjih delov Orle-ške vijuge, ki so jih ugotovili lansko leto ob jušnem krilu Or-leške kadunje. Delovni kolektiv Separacije se bo moral truditi, da bo za zdaj še z obstoječimi stroji in napravami predelal vso proizvodnjo. Skrbeti pa bo L dj moral, da bo čimmanj okvar ln zastojev.
Ldsnl obrat bo v mizarski delavnici Izdeloval stavbno pohištvo za potrebe stanovanjske In investicijske gradnje. Ta ukrep jo pomemben, ker so s tem dani vsi pogoji, da se ta delavnica usmerja v proizvodni obrat, ki se lahko v najblišnjl prihodnosti razvije v samostojno gospodarsko enoto.
Tovarna »Varnost« bo predvidoma izdelala 5000 naglavnih električnih rudarskih svetilk ln 100 polnilnih postaj za te svetilke, 100 električnih cevnih ventilatorjev premera 300 mm za zaplinjene jame s motorji v izvedbi Sb, 6000 nateznlh vijakov in še nekatere signalne naprave za rudnike. Nadaljevali pa bodo z izdelavo čistilnih strojev za jamske vozičke ln z večjimi popravili strojnih In električnih naprav v jamah ln na drugih obratih.
INTERVJU Z DR. LEOM GERSK0VICEM
Občine so dejansko osnovne družbene in politične enote
(Nadaljevanje s 1. strani) ga in družbeno-materialnega razvoja. Razen tega imamo nekaj občin, pri katerih še ni povsem stabiliziran njihov obseg, ker so še vedno premajhne in nerazvite, da bi zmogle svoje funkcije — na drugi strani pa bi vsaka razširitev onemogočila funkcioniranje demokratskega mehanizma. Zato je njihov materialni problem povezan s teritorialnim formiranjem, a ne teritorialno formiranje samo po sebi. Stvarno gre namreč za to, da je v določenem številu občin komunalna ureditev vprašanje perspektive, a ne obstoječega stanja
ODNOS MED KOMUNAMI ' IN PODJETJI
— Komune Imajo svoje določene funkcije Kako jih vrše proti podjetjem In v čem Je glavna vloga sveta proizvajalcev?
Dr. Gerškovič je na to vprašanje odgovorih
— Odnos med komuno In podjetjem je še vedno eden izmed najvažnejših problemov
v našem družbenem razvoju. Naš gospodarski mehanizem, ki je zasnovan na planiranju v gospodarstvu in blagovni proizvodnji, zahteva samostojnost gospodarske organizacije, ki ima svoj občedružbeni položaj ne glede na komuno; gospodarska organizacija je splošna družbena Institucija, a ne samo ustanova neke komune. Na drugi strani pa je naša komuna neka družbena enota, asociacija proizvajalcev, ki nujno upravlja gospodarstvo na svojem področju, Pri nas še vedno ni dovolj jasno preciziran odnos med družbenim upravljanjem gospodarstva kot celote na nekem področju in upravljanjem posamezne gospodarske organizacije. Tu obstoje določena protislovja, ki imajo stvarno svojo osnovo v protislovju med občimi in osebnimi interesi, ker v gospodarski organizaciji, v kateri proizvajalci ostvarja-jo svoje pravice na osebni dohodek, prihajajo do izraza osebni elementi, osebni interesi, medtem ko komuna stvarno predstavlja družbene Interese,
NAS KOMENTAR
ln kaj sedal?
Srednji vzhod je ie vedno v središču mednarodne pozornosti. Oči vsega sveta so uprte v arabske dežele od Egipta do Perzije ln tudi v prestolnice velikih držav, v katerih razpravljajo te dni o ukrepih za rešitev srednjevzhodne krize.
Skoro vsi politični komentarji trde, da se je v zadnjem času, odkar so odgovorni državniki začeli razpravljati o sestanku na najvtšjl ravni, na katerem bi govorili o Srednjem vzhodu, kriza nekoliko ublažila, vendar samo nekoliko In za nedoločen čas. Velesile namreč še vedno niso enotne, kje naj bi bil tak sestanek, kdo naj bi se ga udeležil ln kakšne naj bi bile njegove kompetence. Sovjetski premier Hru-ščev je najprej predlagal, naj' bi se predsedniki vlad Sovjetske zveze, ZDA, Velike Britanije, Francije in Indije sestali v Zehevi ali kjerkoli drugje. Na sestanek naj bi prišel tudi generalni sekretar Združenih narodov Dag HammarskJBld. Predsednik indijske vlade Nehru je takoj odgovoril, da se strinja s predlogom Hruščeva, podprl pa ga je tudi HammarskJBld In tudi de Gaullovi pomočniki so Izjavili, da francoska vlada ne nasprotuje zamisli o sestanku. Predsednik
ZDA Elsenhower In predsednik britanske vlade Macmlllan pa sta formalno sprejela lamlsel o aestanku, vendar bi bil po njunem mnenju tak sestanek edino mogoč v okviru OZN, se pravi v Varnostnem svetu. Zahodni politični komentarji so sedaj napredovali, da Hruščev prav gotovo ne bo sprejel anglo-ameriške pobude, kajti v Varnostnem svetu ima Zahod večino. Toda ušteli so sc. Hruščev je takoj odgovoril, da sprejme pobudo Londona in Washingtona, predlagal pa Je, naj bi na sestanek povabili še predstavnike zainteresiranih arabskih držav. Anglo-američani, ki so upali, da Sovjetska zveza ne bo sprejela njihove pobude
—	kajti sestanka, ki bi razpravljal o njihovi samovolji in nevarni imperialistični akciji so se bali in se ga boje
—	so danes v težavnem položaju in sami ne vedo, kaj naj store, da bi vsaj malo oprali pred svetovnim javnim mnenjem svojo oboroženo intervencijo na Srednjem vzhodu.
In kaj sedaj?
Do sestanka, kot kale, bo v kratkem prišlo, čeprav ie ni gotovo, kje bo, kdaj In kdo se ga bo udeležil. Toda kaj nam takšen sestanek lahko prinese? Na to vprašanje je danes težko odgovoriti, Eno pa je gotovo; dokler bodo skušali reševati srednjevzhodne probleme s sestanki, bodo topovi molčali. S tem pa, seveda, še ne bo rešen niti en problem Srednjega vzhoda. Narodi. ki žive na tem področju, so trdno odločeni izbojevati svobodo In neodvisnost. Vsako imperialistično vmešavanje v njihove notranje zadeve, vsaka akoija, ki ima za cilj uničiti upravičene težnje arabskih narodov, lahko povzroči le napetost in neti nova nevarna žarišča vojnega spopada Trden in pravičen mir na Srednjem vzhodu Je mogoč le tedaj, če se imperialisti odpovedo svojini preživelim težnjam, če odpove pomoč Izkoriščevalskim In izdajalskim režimom In sc pomirijo z razvojem teh narodov in njihovimi upravičenimi težnjami. In prav v tej smerf mora delovati dandanes vsa svetovna javnost — v e na-
predne In miroljubne države, gibanja, njihovi voditelji ln posameanlkl, delovati tako, a takšno odločnostjo, kot deluje n. pr. naša domovina. Zato bi bilo prav koristno (verjetno veliko bolj kot sestanek nekaterih državnikov ▼ okviru Varnostnega sveta, ali Izven njega) če bi se sestala Generalna skupščina OZN, kar je takoj po vpadu anglo-amerišklh čet v Libanon In Jordanijo predlagala Jugoslavija. Mir je danes nedeljiv in idejni spopad na Srednjem vzhodu bi povzročil svetovni polsr. Zato so za mir v tem delu sveta la-interesirane vse države na svetu, ki bi lahko v okviru OZN veliko prispevale k pomiritvi Srednjega vzhoda.
Svet se je torej znašel pred odločitvijo; če se bodo svobodoljubni narodi z vsemi silami uprli Imperializmu in pomagali, da bodo zmagale upravičene težnje arabskih narodov, bo mir zagotovljen; če pa jih Imperialistična sile ne bodo dobile po prstih, če jih narodi ne bodo prisilili, da se bodo umaknile s Srednjega vzhoda, potem bo to področje sveta še vedno sod smodnika, ki se lahko v trenutku vžge In povzroči svetovni požar.
Od jamskih investicij je najvažnejše odpiranje novih obzo-rov v jamah. V kotrederški jami jc nujna priprava 6. obzora. Perspektivno pa bo treba kmalu misliti na odpiranje 8. obzora, pri projektih pa bo treba ipoštevati tudi nove ugotovitve v orleški vijugi in severnem krilu Zagor-ske terciarne kadunje. V orleški jami pa je predvsem nujna ureditev glavnega izvoznega jaška za prevoz moštva in izdelava zavornega jaška nad prvim obzo-rom za pospešeno odkopavanje slojev na jugu.
Med zunanjimi objekti je za zagotovitev povečane proizvodnje gotovo najvažnejša rekon strukoija separacije iu izdelava sistema za odvoz premoga. V letih 1597 — 1959 bodo v Žagi rju povsem preuredili separacijo. V ta namen so najeli pri investicijski banki posojilo v znesku 284 milijonov din, s 3 odstotno obrestno mero in 15-letnim odplačilnim rokom. Del strojev bo , zagorskemu rudniku dobavila tovarna WEDAG iz Bochuma. Po tej rekonstrukciji bo separacija sposobna, da kvalitetno in pravočasno separira predvideno po večano proizvodnjo 770.000 ton premoga na leto. Separacija bo imela po rekonstrukciji kapaci-
teto, ki bo zmogla predelati ce« lotno proizvodnjo vseh jam v dveh tretjinah. Delo z velikimi stroji z avtomatsko regulacijo bo dalo kakovostno boljši tremog. Poleg tega pa bo bunker ob vhodu na separacijo odpravil nevšečnosti, ki nastopajo sedaj zaradi pomanjkanja vozičkov ob vsakem nepredvidenem zastoju na separaciji. Za boljši odvoz premoga pa že izkopavajo traso za lzvleč-ni tir na zagorski železniški postaji, kar bo omogočilo boljše, lažje in hitrejše manipuliranje z vagoni na železnici.
V zvezi z odkopavanjem v loški jami, ki se približuje varnostnemu stebru loškega rova. bo treba misliti na usirezen način prevoza premoga od loškega jaška do separacije, če iz tehničnih in ekonomskih razlogov ne bo več mogoče vzdrževati loškega rova. V zvezi s prezidavo kopalnico kotrederškega obrata, v katero se bodo preselili reševalna postaja, obratne pisarne i» del delavnic, bo tudi predelana sedanja lamparna, k,i ima alkalne svetilke nemške Izdelave, » kislinskimi svetilkami domače izdelave »Varnost«. Staro strojnico pri orleškem jašku pa so Ž® preuredili v lampamo za nove naglavne svetilke »Varnost«.
družbo kot celoto. Nasprotja nastajajo pri vprašanju žbira-nja viškov dela, ustvarjenih v gospodarski organizaciji, in njihovi razdelitvi. Medtem pa je vendar komuna najpriprav-nejša oblika za reševanje teh protislovij, zato ker komuno neposredno upravljajo proizvajalci, ki morejo videti in vplivati na ostvaritev skupnih in teresov.
V to vlagajo posebne napore sveti proizvajalcev, ki predstavljajo gospodarske organizacije. Tako se protislovja med komuno ln gospodarskimi organizacijami v vsakodnevnem življenju rešujejo »kozi cel demokratski mehanizem ljudskega odbora ln njegovih nasvetov. Medtem pa protislovja niso v sistemu. Potrebna Je vrsta družbenih norm ln politične zavesti, da bi ta mehanizem mogel pravilno funkcionirati, kajti težko Je zahtevati, da se vsi tl odnosi rešijo z določenimi predpisi. V odnosu med komunami in podjetji in v njegovi rešitvi pa je bistvo našega razvoja.
8.8.
KAM PRIPELJE NEODGOVORNO GOSPODARJENJE
Peta etaža pomeni rešitev
Delovni kolektiv industrije gradbenega materiala v Zagorja je odločen zastaviti vse svoje sile za izboljšanje gospodarskih razmer v podjetju in čimprej likvidirati ostanke klavrne zapuščine prejšnjega tehničnega vodstva
Nekateri ljudje so že pred nekaj leti opozarjali vodstvo Industrije gradbenega materiala na posledice, ki jih utegnejo povzročiti nepremišljeni ukrepi tehničnega vodstva pri organizaciji proizvodnje. Zal do letošnje zgodnje pomladi nihče ni ugriznil v kislo jabolko in šele, ko so postajale razmere nevzdržne, ko je postalo jasno, da je v nevarnosti proizvodnja, je kolektiv napravil konec samo-pašnemu in neodgovornemu ravnanju z družbenim imetjem.
Za kaj gre? Podjetje je nekaj let sem stalno dvigalo proizvodnjo in letni proizvodni načrti so bili zadnja leta celo preseženi. Kolektiv je potemtakem marljivo izpolnjeval in ceio presegal vse naložene naloge in se tudi prizadeval nuditi potrošnikom čimvečje količine prvovrstnega apna. Pokazalo pa se je, da je bilo moč dosegati in presegati proizvodne naloge več ali manj samo z -ravbanjem". kot pravijo v kolektivu, ker so iz kamnolomov samo jemali, ničesar ali pa zelo malo pa storili za obnavljanje in pripravljanje novih slojev apnenca. Delavski svet je nekajkrat razpravljal o tem važnem vprašanju, vendar tehnični vodja sploh ni dopuščal takih razprav, češ da je to samo njegova stvar, ki jo bo sam izpeljal tako, da bo v redu in prav.
Nič čudnega, če so začele iti stvari po zlu in da se je šele letošnjo zimo pravzaprav pokazalo, pred kolikšno nevarnostjo stoji podjetje in z njim celoten kolektiv. P° letošnjem proizvodnem načrtu bi morala dati Industrij* gradbenega materiala 45.000 ton apna. Upravno vodstvo pa je enostavno zaključilo pogodbe s konsumenti v višini 56.000 ton, ne računajoč s tem, da bo moralo sklenjene pogodbe količine apna dobaviti, ki pa jih sploh ne bo imelo na razpolago. Se več: naenkrat je postalo kazno, da podjetje niti rednega letnega načrta ne bo moglo izpolniti, ker je razumljivo začelo primanjkovati apnenca. P° odstranitvi bivšega tehničnega vodstva si je kamnolome ogledala posebna komisija, ki je ugotovila, da je pripravljenega oziroma dosegljivega apnenca komaj tja do julij*' avgusta, in ker V. etaža, k| jo zdaj pospešeno pripravljajo, še ne bo dajala niti tone kmenja, in je celoten P®®" izvodni načrt v nevarnosti.
Razumljivo je, da je novo tehnično vodstvo naglo 1° energično ukrepalo. Kolektivu je povsem odkrito povedalo, da ne kaže nič drugega, kot pospešeno začeti delati na V. etaži in vložiti v to delo večino svojih lastnih sredstev ali pa misliti na zaprtje podjetja. Kajpada je celoten kolektiv razumel važnost pospešenega dela v pripravljanju V. etaže in brez vsakršne debate sprejel edino pravilu0 rešitev: nadaljevati z delom In vse sile osredotočiti n* kraj, kjer se pripravlja V. etaža. Do tega časa pa ne kaže drugega, kot pripraviti vse razpoložljive sloje apnenca vsaj zagotoviti normalno delo in s tem izpolnjevanja pogodb.
Kot rečeno, se dela na pripravljanju V. etaže pospešeno nadaljujejo. Po predračunih bo stalo delo prlbližn® sedem milijonov di»r ki jih podjetje daje iz lastnih sredstev. V podjetju menijo, da bo etaža pripravljena do konca zime, če pa bi se kar koli zataknilo, bodo morali enostavno troje peči ugasniti. Na tej etaži so zagotovljene zadostne količine dobrega apnenca, ki bodo zadostovale ** najmanj 20 let. Seveda pa novo tehnično vodstvo že zdaj misli na bodočnost ln pripravlja projekte za odpiranje novih kamnolomov, s čimer so zagotovljene perspektiv* podjetja.
Čeprav za zdaj letni proizvodni načrt ni v nevarnosti-so delavci do konca junija nakopali 21.000 ton apna, a s® vseeno bojijo prihodnjih mesecev, ko bodo malone vse zaloge apnenca povsem izčrpane. Morali bodo resnično napeti vse sile in poiskati vse razpoložljive vire, miu* tega pa poskusiti prav vse, da bodo kos težavam, ki J11” že zdaj pogumno zrejd v oči. Čeprav doslej še od nlkode^ niso dobili kdo ve kakšne pomoči, pa je kolektiv po tre** nem preudarku odločen premagati vse težave ln se Pr®j tolči do zime, ko bodo na peti etaži lahko začeli lomi* apnenec. Nadaljnje in obstoječe težave se drugorazrednega pomena. Čeprav jih kajpada ne gre podcenjevati. publiški kontrolni In Inšpekcijski organi so naložili nov® mu upravnemu vodstvu kopico neodložljivih nalog, ki J1 mora nujno rešiti, ker so bistvenega pomena za nemoten^ In varno delo v podjetju. I*rav zavoljo tega bo nepreceu Ijlva pomoč in zavzetost kolektiva za vztrajno In pri** devno delo in reševanje vseli problemov podjetja.
Menda se vsi do zadnjega zavedajo, da pomeni etaža rešitev In s tem zagotovljen kos kruha tudi za Ju* In pojutrišnjlm. Mnogo laže bi bilo tista sredstva, ki i morajo zdaj dajati za odprtje V. etaže, enostavno rl liti, vendar sc kolektiv zaveda, da bo lahko delil preše*11 plač šele potem, ko bodo podjetju zagotovljene perspektiv oziroma neovirana rast.	(v’
V. FESTIVAL JUGOSLOVANSKEGA FILMA V PULI
- jugoslovanski Cannes
Letos je bil v Puli že petič tradicionalni festival jugoslovanskih filmov. V dvanajstih
*A, ja sam, majko, curo fina. udat ču se za marina...» je pesem, ki se jo večkrat sliši ob večerih na obali. Toda naša slika prikazuje jugoslovanske mornarje, ki so na nedeljskem sprehoda po Puli in so prav tako kot drugi veliki ljubitelji filmov, saj ni bilo predstave, ki je ne bi videli
dneh so se zvrstmi na programu vsi najboljši filmi, proizvedeni v zadnjem letu. Ce pa Prikazane filme primerjamo s filmi prejšnjih let, lahko rečemo, da kvaliteta tokratnih filmov ni bila najboljša. Med najuspešnejšimi filmi so bili “Črni biseri-«, »H-8«, Aleksa Dundič«, '♦Dobro morje«, »Kala«, »Skozi veje in nebo« in •►Edini izhod«.
»Črni biseri« v produkciji Podjetja »Bosna film« živo in spretno prikazujejo življenjsko usodo mladih ljudi, k; so zašli na krive poti. Film je žel dosti priznanja.
»Poišči Vando Kos« je film, ki ga je izdelalo podjetje -Avala film« v Beogradu. V njem išče glavna igralka Olga Spiridonovič v vlogi Olge Bo-janič svojega brata, ki so ga ustaši ubili. Išče krivca, ki je izdal njenega brata in se hoče nad njim maščevati. Ko pa na koncu spozna, kako je z zadevo njenega brata, se maščevanju odpove.
»La Tour, čuvaj se«, izdelan v koprodukciji »Ufus« — Les Films Vegas«, Pariz, je film lahke vsebine, ki se zanj samo čudimo, kako je našel mesto med najboljšimi jugoslovanskimi filmi in da se je predvajal v puljski Areni.
Film »Tri korake v prazno« je produkt podjetja »Lovčen film«. Po pravici ga lahko imenujemo film, v katerem zagrabiš v prazno.
»Dobro morje«, film podjetja »Triglav film« v Ljubljani, je
bil v Puli kar dobro sprejet. Mladina je zlasti nagradila z aplavzom svojega vrstnika Tomaža Peska in ljubko Evelino Wohlfeiler.
Prav dobro je bil nadalje sprejet film »Aleksa Dundič«, izdelek koprodukcije »Avala filma«, Beograd, in Kind studia »Maksim Gorki«, Moskva.
Tudi film »H-8« produkcije »Jadran filma« je publika v Areni prav toplo sprejela. Enako koprodukcijski film »Velika
dolga pot«, posnet po »Triglav filmu«, G. E. S. I., Cinemato-grafica. Rim in »Play Art«, Pariz.
Mislimo, da ne bo pretirano, če zapišemo, da je bil film »Kala« podjetja »Viba film« iz Ljubljane med najboljšimi.
»Vrnil se bom« je film, ki je po zaslugi glavnih igralcev-Steva Žigona, Irene Kolesarjeve in Staneta Severja še kar solidna ustvaritev naše kinematografije in ga je tudi pu-
Srečanje z Marijo Kohn
Bilo je na terasi hotela »Ri-vijera« v Puli, kjer so se pred dnevi zbrali domači filmski umetniki, novinarji in ostali. Revija »Šport in svet« je razpisala anketo o najboljšem filmu v letu 1957 ter o najboljši ženski in moški vlogi. Za naj-
igrala na tem veličastnem odru — je odgovorila Marija Kohn.
— Ravno te dni se prikazuje film »Svojega telesa gospodar« v Trbovljah in v Zagorju. Ali ste bili presenečeni nad prizna-znanjem, ki ste ga dobili za najboljšo žensko vlogo?
— Niti malo nisem pričakovala tega priznanja, ki sem ga bila zelo vesela.
Marija Kohn nastopa tudi v filmu »H-8«, ki so ga na letošnjem festivalu uvrstil) med najboljše in ga bomo prihodnje leto videli tudi v Trbovljah.
Vsem obiskovalcem kina v revirjih in bralcem »Zasavskega tednika« je popularna jugoslovanska igralka Marija Kohn izročila ob tej priliki tople in prisrčne pozdrave.
-ar
blika toplo sprejela. Film je izdelalo podjetje »Bosna film« v režiji Jožeta Galeta.
Film »Te noči«, izdelek »Sla-vija filma« in »Rafal v nebo« v produkciji »Ufus«, Beograd, je film s tematiko iz NOV, v katerem igrata glavno vlogo Bert Sotlar in Dara Calenič Film je bil prav 'simpatično sprejet. Tudi film »Skozi veje in nebo« ima partizansko tematiko in je bil kot film »Rafal v nebo« toplo pozdravljen.
Zadnje tri dni so na festivalu predvajali film »Štiri kilometre na uro« (Avala film), film »Cesta, dolga leto dni« (Jadran film) in film »Edini izhod«, v katerem se dejanje v glavnem razvija v Postojnski jami.
Na petem festivalu jugoslovanskega filma v Puli je bilo prikazano 13 celovečernih filmov domače proizvodnje, 3 filmi, izdelani v koprodukciji, ter 28 raznih kratkih filmov. V posebni festivalski dvorani izven Arene so pa prikazovali izven konkurence še okrog 50 kratkometražnih filmov.
Festival v Puli je tudi letos dosegel svoj namen ter ima vsako leto večji pomen, ln to ne samo v reprezentativnem in manifestatlvnem pogledu, temveč je predvsem delovnega značaja. Tako igra vsakoletna prireditev v Puli kar pomembno vlogo v razvoju našega mladega filmskega ustvarjanja.
Stane Šuštar
Nepozaben je pogled na puljsko Areno. V soboto zvečer so bile ceste vse polne ljudi, domačih in tujih. Zastave so plapolale v lahnem puljskem vetru. Reklame za domače filme ustvarjajo poseben čar vsemu dogajanju. Vstopnic za v Areno je zmanjkalo. Mnogi so ostali brez njih. Dobijo se še, toda nekaj dražje. Toda tudi preko tega so mnogi šli in jih kupovali od preprodajalcev, ki so na skrivaj spraševali došlece pred vhodom v Areno: »Želite karte?« — Mnogi pa so ostali prvi večer zunaj Arene, čeprav so imeli vstopnice, kajti naval je bil prevelik.
Naslednji dan ln pozneje je bilo že bolje
ČRNI BISERI
Ta film je zastopal na festivalu v Puli Bosno in Hercegovino. Režiserju Tomu Janjiču je uspelo ustvariti iz zgodbe o otrocih iz doma za zapuščeno mladino nadpovprečno delo
Plesna glasba na avtocesti
Gimnazija pripravljena
5. SEPTEMBRA BODO TIHI
Hodniki sedanjega gimnazijskega IN BODOČEGA poslopja reformirane gimnazije, ekonomske
SREDNJE ŠOLE IN VIŠJIH Razredov osemletke spet oživeli.
Pred bližnjim šolskim startom smo zavrteli telefonsko številko ravnatelja gimnazije, tov. Jožeta Turka. Stekel je pogovor o starem in novem.
9 V minulem šolskem letu na zavodu izdelalo razred 617 dijakov ali 80,1 odstotek vseh vpisanih. Najboljša razreda na gimnaziji sta bila 4a *hed nižjimi in 6a med višjimi.
#	Maturo je opravljalo 31 kandidatov. Za medicino se jih je odločilo 5, za agronomijo 3, *a slavistiko 1, za germanistiko 2, za tehniko 1, za elektrotehniko 4, za vojaško akademijo 2, za kemijo 1, za glasbo 2, 2a šolo za medicinske sestre 1, Za ekonomijo 2, za geografijo t, za farmacijo 1, za gradbeništva i in za gozdarstvo 1.
#	Družbeno upravljanje na soli je naredilo že lep korak naPrej. Šolski odbori ne pre-
vito dijakov vključenih tudi v prosvetnih in drugih društvih n? svojem področju.
© Letos se je v gimnazijo vpisalo 173 dijakov. Med temi je 110 žensk in 63 moških. Za Trbovlje je že nekaj let značilno znatnejše število dijakinj kot pa dijakov v višjih razredih gimnazije.
© V novi reformirani gimnaziji bo ostalo 12 učnih moči, 4 so premeščene izven Trbovelj, 16 pa jih bo poučevalo na osemletkah.
© Šolsko pročelje bo skoraj dobilo novo podobo, ki bo veljala milijon in pol dinarjev. Nekaj razredov bo na novo pobeljenih.
boljši jugoslovanski film je bil izklican film »Svojega telesa gospodar« v proizvodnji »Jadran filma« iz Zagreba. Fedor Hanžekovič je kot režiser tega filma prejel v nagrado zlat prstan, prav tako Marija Kohn za najboljšo ženslgo vlogo. Za najboljšo moško vlogo pa je bil nagrajen Rade Markovič, član beograjske drame, za vlogo v filmu »Zenica« (produkcija Ufus, Beograd),
Ob tej priliki se je tudi naš dopisnik razgovarjal z Marijo Kohn, ki ji je pripadla čast najboljše ženske filmske vloge v letu 1957, ln ji zadal nekaj vprašanj.
— Vi ste letos gostovali v Trbovljah v okviru študentskega festivala v Delavskem domu. Kakšen vtis so napravile na vas Trbovlje in Delavski dom?
— Prav rada bi še kdaj
Koma) so se trboveljski godbeniki vrnili z Ohrida, kjer so zasedli prva mesta v zveznem merilu, so se odločili, da pobite Se med graditelje avto ceste na Dolenjsko in jim posredujejo vse tisto, kar so pokazali kulturnikom bratskih republik na Ohridu. Na Dolenjsko jih je vodilo prepričanje, da zaslužijo vsi naši mladinci, ki grade cesto, a jim ni bilo mogoče neposredno sodelovati pri uspehu, ki so ga dosegli trboveljski godbeniki na ta pomembni glasbeni reviji, da sliSijo vsaj v reprodukciji to, s čimer je bil ta uspeh dosežen.
Preteklo soboto je Sel zabavni orkester Delavske godbe Svobode-Center (z Trbovelj na obisk k brigadirjem — graditeljem avto ceste v Mimo peč na Dolenjskem. Na tem delovnem odseku dela 18 brigad, med njimi tudi »Nestlova« mladinska brigada, ki je postala že Šestkrat udarna in jo sestavljajo absolventi trboveljske in zagorske Industrijske
rudarske Sole. Njim je veljal tudi uvodni govor direktorja Sole v Trbovljah, tov. profesorja Mata Filipiča, ki je iskreno pozdravil predvsem vse absolvente, nato pa Se vse
druge brigadirje, ki hočejo z združenimi močmi doseči cilj, postavljen pred pričetkom gradnje ceste: »Cesta mora biti končana do 29. novembra letoSnjega leta!«
m1
v.
»Kala« je slovenski film, ki Jebil v Puli simpatično pozdravljen. Prav na okusen način sose tudi naši poslužili zanj reklame, ki je prijetno udarilavsakemu v oči ob cesti, ki drži v Areno. Reklama tudi našemu reporterju ni ušla
Nato se je pričel v naravnem amfiteatru s pozivom tov. Franca Princa: -Mi vam urico razvedrila — vi nam minerski ,Horuk’l« razvijati kulturni spored zabavnega orkestra pod vodstvom dirigenta prof. Mihe Gunzka, ob nepopisnem navdušenju navzočih brigadirjev. Na zahtevo brigadirjev je moral orkester izvajati Gershvoinovo -Serenado v mesečini«. Pri tej izvedbi je sodeloval z igranjem klarineta sam dirigent in s tem dal še poseben poudarek skladbi, saj se ne zgodi dostikrat, da bi tako nesebično nastopali naši mojstri ob podobnih prireditvah.
Po končanem sporedu so brigadirji vse sodelujoče glasbenike pogostili, se z njimi prisrčno razgovarjali in vzpostavljali nadaljnje kulturne stike, dokler se niso pozno v noči razšli z željo, da bi prišlo do takih spontanih stikov še večkrat, dokler se gradi naša avto cesta.	-a-
£. S. tfisch
predstavlja
SMG-SMG
(Nadaljevanje in kanec)
kesajo samo materialnih '/Prašanj. Spoznavajo se s celotnim delom in življenjem Šolske mladine, spoznavajo uči-kljevo delo v razredu in zu-baJ šole ter rešujejo probleme ^gojnolzobraževalnega dela. V oružbenem upravljanju šole ®odelujejo tudi dijaki, Izbrani na sestanku šolskih dijaških s*upnosti.
Šolski odbor je v minulem Niškem letu precej razpravljal o razširitvi telovadnice in ure-aRvi šolskega dvorišča. Nehotno telovadnico, ki Je zdaj brez osnovnih stranskih prostorov, je treba razširiti. Na-Crll za to so že pripravljeni.
© Mladina trboveljske gim-,.azije se je doslej pridno uve-lavilu tudi v izvenšolskem de-Tu velja omeniti pisano “Portno In kulturnoprosvetno ^javnost na sami šoli Med JtDiRlm je gimnazijska igralska bru?ina v minulem letu uprl-*°rl 1 h dvole eledsliškh del *'azRibano le tudi d^lo nrirodo-**°vnegn krotka, fotoamaterji so s| na Soli uredili lastno *®rrinieo. Hhrntl na 1" veliko šte-
Blizu jedilnice je soba predstojnika Mutual Welfare League, Sing-Simgove jetniške organizacije. Vsak nov jetnik postane član te organizacije in kot taik sme sodelovati pri volitvah vodstva svoje delavnice ali svoje delovne skupine; po en delegat zastopa 45 jetnikov.
Na zboru delegatov sestavijo Izvršilni odbor, ki mu načelujeta Izvoljeni sekretar in Sergeant-at-amis. Slednji vrši redarsko službo pri vseh jetnišklh prireditvah In igrah ter pri zajtrku, kosilu in večerji. Organizacija varuje interese jetnikov pred direkcijo zapora in poravnava spore med jetniki. (
Samo tej organizaciji moramo pripisati zaslugo, da v Simg-Singu ne nosi noben uradnik ali paznik orožja. (Na drugi strani pa so na primer v Tombsu, v newyorškem mestnem zaporu, nadzorniki oboroženi z revolverji ln »hokserji«, ne da bi mogli s tem preprečiti, da jetniki katerega med njimi v enakomernih časovnih presledkih ne ustrelijo.)
Nogometno moštvo MWL dnevno po 16. uri trenira na igrišču, cfokroženem s tribunami, ob obali Hudsona. Samo enkrat na leto doživljajo športni užitek, ko igrajo tekmo proti klubu od »zunaj«: vsako leto pridejo »New York Glats« v Slng-Sing ln premagajo »MWL«.
Medtem ko borbena mladina igra nogomet, gre prl-letnejš! mož na sprehod ali čita dnevni časopis, na katerega Je on ali njegov kolega naročen; raznašalcev ali časopisnih kioskov v tem zaporu ne trpijo.
Ko se zmrači, zadoni signal: »Vzemite vedra«. S to posodo v roki jetajlikl potem stopajo po poti k svojemu stanovanju. Deske, ki predstavljajo postelje, pa še niso na svojih prostorih, ker tiste kaznjence, ki so v Old Cell-house dobesedno »v luknji«, zopet odpeljejo: morajo v kapelo — h kino predstavi. Morajo — čeprav so gledalci film že štiri ali petkrat gledali — do pol desetih ven iz skalnatih lukenj, kajti vsaka ura bivanja v njih poveča v Slng-Slngu umrljivost!
V bolnišnici je trenutno 62 bolnikov, takih, ki so skoraj oslepeli, talklh. ki imajo od protina na rokah in nogah otečene sklepe, tuberkuloznih.
Cerkev je razdeljena v tri vzdolžne ladje, srednja služi katoliškemu bogoslužju, leva protestantskemu, desna židovskemu, pa tudi duhovnim vajam raznih sekt, kot n. pr. -Christian Science«, Tukaj lahko vsak vernik v bpsedab svoie vere posluša, da le božja milost neizčrpna. Ce pa usmeri svoj pogled naskrivaj skozi okno. vtdi »mrtvašnico«, stavbo Iz rdečih ouek. v Kateri živijo mrliči, dokler lih n« »avlečejo m električni stol . . ,
Kdo bi se zanašal na bo*jo milost? Očitno H je ravno tako nemogoče prodreti skozi zidove zapora, kot je onim znotraj nemogoče prebiti se ven.
Kdo ne misij na beg, kdo ne sanja o svobodll Toda povsod tam, kjer se križajo zidovi, kraljujejo stekleni stolpi nad reko in kopnim. Stražniki v njih so v službi ponoči in podnevi; en sam prijem in žarometi začno iskati sled za ubeglo divjadjo.
Zadoni lovski klic. Pomen njegovega zvoka je nabit na vseh deskah: »V primeru bega zatulijo sirene 10 minut s 30«sekundniml presledki, medtem ko v primeru upora zatulijo le petkrat po 2 sekundi; po teh signalih morajo vsi pazniki pohiteti v urad glavnega paznika (principal Teeper), ki bo z njimi razpolagal«
V lanskem poletju se je na reki Hudsonu prevrnil čoln, komaj 300 metrov od obalnega zidu zapora. Ponesrečenca — mož in žena — sta klicala na pomoč. Skoraj vsi jetniki so se ponudili in moledovali, da bi smeli odplavati k obema in ju rešiti. (V kaznilnici samoumevno ni niti enega čolna.) Pazniki tega niso dovolili in pred očmi stoterih mož, ki bi radi reševali, je, moral par utoniti.
Pred nedavnim *o naSll v kurilnici okoatje Jetnika, ki se Je tukaj skril pred desetimi leti, da bi ob ugodni priložnosti pobegnil. Toda raje Je umrl za lakoto v svojem skrivališču, kot da bi se prikazal ln ■ tem za vedno onemogočil, svoj načrt za beg.
Stopamo čez prag Claultlcatlon Prlson Clinlc, ki Je določena za kriminološko preiskovanje zločincev iz vae Amerike ln ki bo razdelila, spravila pod atreho in vzgajala Jetnike po starosti, Izobrazbi ln nagnjenjih. Za prvo so s tem delali le mnogo reklame. Ravno tako Je s tistimi Izven starega kompleksa postavljenimi šestnadstropnlml trakti celic s 680 oziroma 704 kletkami; manjšt trakt Je sezidan po outsldeslstemu torej z oknom v vsaki celic! večji pa po Inside-sistemu — blok, ki Je pokrit s hišo.
Objekt z angleškim straniščem In vodovodom v vsaki celici Je že dograjen, gradijo tudi cerkev s tremi ladjam! priredili so že ekskurzijo, ki naj bt obiskovalcem pokazala, da Je konec grozot starega Sing-SInga. Za zdaj Je v tem objektu le 279 ln 308 kaznjencev, več Jih ni mogoče spraviti pod streho dokler objekta ne bo obkrožal zid. Na to bo treba le dolgo čakat!
Old Cellhouse Je še vedno ves zaseden ln čeprav bi ga morali prikazovati kot primer grozotne preteklosti tako kot (sicer prostornejše) kasemate Petropavlovske trdnlave, ostaja še naprej dokaz strahotne sedanjosti.
Pojdimo naprej Tukaj le popolnoma nova stavba, sezidana Iz prijazno rdeče opeke: 300,000 dolarjev so plačali za njeno gradnjo in tega denarja Je tudi vredna, Uradno se imenuje »Condemned Celiš«. Ljudje tz Slng-Sings Jo Imenujejo »klavnica«.
Sedemindvajset celic za preklete: ducat za moške (tri so ravnokar zasedene!) četrt ducata za ženske m pol ducata bolniških celic) za tfste, ki so zboleli in jth ozdravijo zato. da Jih lahko usmrtijo) In pol ducata »celic zadnje minute«, imenovane tudi »plesna dvorana« kamor spravijo žrtve zjutraj na dan usmrtitve. Mimo teh 27 kletk vodi hodnik v prostor, let ga plaho tmenuleto samo »tam zadaj«
»Tukaj, moji gospodje vidite slavni stol, ki združuje duh srednjega veka z največjo Iznajdbo nove dobe — elektriko Na tem stolu — prosim, lahko sedete mirno tok ni vključen — na tem stotu so že sedeli mnogi moški tn ženske,« .
7 julija 1891 te bil kot. prvi v Slng-Singu usmrčen Harry A, Smtler, od tedat so dosegle tukal opravljene eksekucije število 293; med usmrčenimi Je btl eden slep dva enonoga (eden teh Je v oporoki zapustil svojo protezo njemu posebno sovražnemu časnikarju a željo ds bi Jo moral kmalu nositi), več žensk (pred
kratkim mrs Snyder s svojim ljubčkom Greyem, nemški duhovnik Hans Schmidt, bratje Morris in Joseph Diamond in njun sokrivec Gtovanni Farma ki so v Brooklinu ustrelili dva ln1 kasanta neke banke in uplenili 44.000 dolarjev, pravljično lepa morilka svojih mož Marta Plače itd. Najznamenitejši delin kvent Je bil newyorški šef kriminalne policije poročnik Charles Becker, ki Je najel štiri gangsterje, da so 13. julija 1913 ustrelili lastnika igralnice Rosenthala. ker Je ta tega dne časnikarju »Worlda* Izjavil, da Je gospod Becker dobival od dohodkov prepovedanih »hazardsaloonov« dvajset odstotkov ..
Nad vrati »plesne« dvorane vidite napis »Sllenoe«. To Je edina beseda, ki Jo tukaj vidite; slišite pa sploh nobene Tam na štirih poliranih klopeh sedi 12 prič. veliki bleščeče zlati pljuvalniki so pripravljeni za primer, če se katera med pričami spomni, da živi v dvajsetem stoletju . .
Justlfikacijo opravijo ob enajstih ponoči, m sicer v četrtek, ker v primeru nepričakovane težave preostanejo še trije dnevi za Izvršitev obsodbe, v kateri piše, da morajo obsojenca ». . . iz življenja v smrt spravit: . .«
»Delekvent sede na stol tako. kakor vsi gedaj tukaj sedite Jermeni so na stol pritrjeni ln Jih je treba le zapeti čez prsi, roke ln noge, kar traja komaj minuto, ker so na delu trije izkušeni pazniki. Prav tako naglo pritrdijo na njegovi desni nogi kontakt; drugi kontakt pritrdijo na obsojenčevem obritem temenu, potem ko položijo na njegov obraz v slano vodo namočeno usnjeno masko Potem, da naš glavni zdravnik dr Sweet možu pn stikalu znak.
Mož pri stikalu se imenuje Robert Elliot ln Je lz Long Islanda. Ta Ima dober »Job« — 130 dolarjev za vsako usmrtitev, za en sam prijem na vzvod. Razen tega le rabelj v mnogih drugih državah; Sacca In Vanzettlja je tudi on usmrti! To pa Je bil slab »Job«, kajti pred nekaj meseci so neznanci vrgli v njegovo hišo bombe in prav vse uničili.
On mora torej vzvod samo potisniti navzdol, tako da nastane napetost 2.000 voltov, ki jo zniža na 500 voltov in poviša zopet na 2.000 voltov. Po dveh minutah pokima dr. Swett mr. Eliottu in ta potem tok izključi.«
Kdo je izumil to -Elektrokution«? Kdo drug naj bi ga . izumil kot Edinson, ta stari čarovnik? Kako jo je uvedla država, to pa je prava ameriška zgodba, ha, ha, manevre konkurence. V osemdesetih letih je Edinson namreč propagiral električno razsvetljavo s šibkim tokom, za katero je bila napeljava zelo draga: postopek, ki ga je uporabljal Westingheuse, je bil znatno cenejši.
bgrožena Edinsonova družba Je slikala nevarnost napeljav z močnim tokom in zahtevala prepoved njegove uporabe. Odposlala je svojega uslužbenca Haralda P. Browna v Albani, vladni sedež države New York. Tam je ubijal mr. Brown na javnih predstavah konje, pse, mačke in zajce s pomočjo konkurentovega aparata. Končno je Edison-Company izsilila zakon, po katerem naj bi opravljali vse usmrtitve ne več z vrvjo, temveč z močnim tokom. Tako so predočili vsem ljudem nevarnost sistema Westingheuse. Business al usual.
Delinkvent je mrtev in ga spravijo v secirnico, kjer zdravniki ugotovijo, kaj lahko nastane v dveh minutah iz živega in zdravega človeka.
»Tole poleg, spoštovana gospoda, je mrtvašnica s šestimi regali. Kaj je ta majhen zaboj? To je krsta. Sorodniki usmrčenega lahko pridejo po truplo, če tega ne storijo, ga pokopljemo v Ossiningu brez križa in brez napisa.«
To so vse Sing-Singove znamenitosti. Priporočam vam, da si zunaj še enkrat pogledate veličastveni Hudson z lesketajočimi opali, medtem ko na drugi strani zahaja sonce za prekrasnimi skalnatimi Dalisadrfmi, žarijo gozdovi, vse diha mir in svobodo. Zares, veselie je živeti.
(Ob 10, obletnici smrti velikega reporteja.
— Po »Sedem dni«)
&e Uti
Občina Videm - Krško rešuje komunalne probleme
Kanalizacija ln vodovodno omrežje sta v samem mestnem središču Krškega že skončani. Režijski odbor za gradnjo vodovoda pa bo moral vodovod napeljati še na vsem levem bregu mesta, v Vidmu, saj ga ima sedaj samo kolonija. Vodovodno omrežje čaka na razširitev tudi te na desnem bregu, saj je celo zdravstveni dom brez vode. Zasedaj za ta dela ni drugega kredita kot kapital, ki se zbira pri režijskem odboru od vodarine. S tem denarjem se bo vodovodno omrežje počasi širilo tudi še na predele mesta, kjer ga sedaj i» nimajo.
Velik komunalni problem je tudi glavna cesta, ki postan« v slabem vremenu skoraj neprevozna. Ni redek primer, da takrat mimovozečj kamioni brizgajo * blatom pešce in izložbena okna bližnjih trgovin. Rešitev tega vprašanja se obeta v zvezi z avto cesto. Predvidena je namreč povezava ceste od Rimskih Toplic preko Krškega z avto cest*. Ta priključek bo asfaltiran in tako bo tudi mestno središče Krškega morda prišlo do svoje asfaltne obloge, kar bo vsekakor prispevalo k lepši podobi mesta in udobnosti prometa po njem.
Republiška cestna uprava se je spet odločila, da bo malo pokrpala most preko Save. Prejšnje dni so se namreč pojavile v njem velike luknje, ki so pomenile veliko nevarnost za pešce, motoriste in konjske vprege. Ob mostu so nakopičili mnogo lesnega gradbenega materiala in remont s« bo pričel.
Krški most je v zelo slabem stanju, leseni podporni stebri go popolnoma prepereli. Vsak dan vozijo preko njega veliki avstrijski kamioni, do vrha naloženi s papirjem iz tovarne »Djuro Salaj«. Most se v svojih temeljih zatrese, tako da takrat ni posebno prijetno prečkati ga.
Ze pred vojno so steka dela za nov most, malo niže ob savski strugi. Napravili so že dovor ln pripravili gradbeni material.
toda vojna je dela ustavila. Po perspektivnem načrtu republiške cestne uprave pride novi most pri Krškem na vrsto šele leta 19(1.
Kdo ve, če bo stari most zdržal še ta čas?
Občinski ljudski odbor Krško se
zelo pazljivo ukvarja tudi s problemom trgovine, ki res ne ustreza več napredku mesta. Mesto se širi na levem bregu Savo, tam pa imajo samo dve stari in neprimerni trgovini. Zato so sklenili, da trgovino v Vidmu izboljšajo. Te dni je te bila licitacija za zgraditev velikega trgovskega bloka nad hotelom Sremič. Blok investitira tovarna celuloze »Djuro Salaj«. V pritličju bodo trgovski lokali in mesnica, nad njimi
Nova mesnica v Vidmu - Krškem
llf lili
sušilnica hmelja
Graditelji nove sušilnice hmelja v Brežicah so te dni pribili vrh ostrešja smrečico. S tem so glavna zidarska dela končana ln gredi avgusta bodo v sušilnico že pripeljali hmelj, ki je letos prvič zrasel v tem delu Posavja Sušilnico so pričeli graditi 13. junija. Toda temelje so začrtali preblizu železniške proge, zato so morali premakniti dela za nekaj metrov
Pred občinskim praznikom v Vidmu - Krškem
PRIREDITVE VES MESEC
Na zadnji seji odbora za proslavo občinskega praznika v Vidmu-Kršem je bilo sklenjeno, da bodo ob tem prazniku priredili nekakšen mesec kulture. Ves mesec bodo v krajih občine Videm-Krško razne kulturne prireditve, gledališke skupine si bodo izmenjale gostovanja, športniki se bodo pomerili v raznih disciplinah. Odprti bosta filatelistična in fotoamaterska razstava. Svoboda bo razvila svojo novo zastavo, na hiši, kjer je dalj časa živel in deloval slovenski pisatelj Janez Mencinger, pa bodo odkrili spominsko ploščo. Prizadevali si bodo tudi, da bodo pridobili za sodelovanje ljubljansko in zagrebško opero.
V okviru prireditev ob občinskem prazniku, bodo tudi avto-motodirkc, dne 17. avgusta na stadionu za speedway dirke, ki je bil zgrajen lani.
Na sam občinski praznik, to je 12. avgusta, bo zjutraj slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Nato bodo slovesno odprli novo delavnico Kovinarske zadruge in garaže. Svojemu namenu bo izročen tudi novi transformator. Popoldne bosta sindikalna godba tovarne »Djuro Salaj« in gasilska godba priredili promenadni koncert na Velikem Trnu.	*
pa bo U stanovanj za tovarniške delavce. Gradnja se bo pričela takoj. ■
Tudi Elektro-Krško se po svojih močeh zelo prizadeva, da b| Izboljšal elektroenergetsko situacijo v mestu. Do sedaj je bil v Krškem samo en transformator * močjo 250 K v A, ki nikakor ni mogel več zadoščati za vse mesto. Na koncih električnih vodov je padla napetost tudi na 180 voltov, tako da ob konicah ni bilo mogoče poslušati radijskih aparatov. Zgrajen Je bil nov transformator pri Kovinarski zadrugi, te dni pa bodo končana montažna dela pri tretji transformatorski postaji za gimnazija. To transformatorsko postajo so pričeli zidati v maju. zidarska dela so zaključena jn tudi transformator Je že montiran. Sedaj morajo napraviti samo še visokonapetostni priključek in ustrezno preurediti mestno električno omrežje.
Novi transformator ho na občinski praznik slavnostno vključen v električno omrežje Vidma-Krškega.	t
Stoto poletje
ČUVAJTE NASADE. — Kdo bi se ne ravnal po tem opozorilnem napisu, ki tako direktno apelira na naše estetske čute! Dobro — Čuvajmo nasade, negujmo naš zeleni pas, negujmo da, dokler ga še imamo!
Takšnih napisov Je v Trbovljah več, toda zdi se, da nekateri prebivalci nimajo prevelikega posluha za lepšo zunanjo podobo našega rodnega mesta.
Po lepi angleški travici, ki je posejana vzdolž vse trboveljske magistrale, se igrajo otroci. Prav, otroci se morajo igrati, tudi mi smo se igrali, ko smo bili v njihovih letih. Igrali smo se tudi tu, kjer raste danes travica. Oh, lepi mladostni spomini. Mladost ae ne vrne več... etc na to vižo. Zato naj uživajo tudi naši •troei tisto, kar je za nas izgubljeno. Zato naj skačejo, naj M valjajo, pretepajo, suvajo, drezajo, drsajo... etc. do onemoglosti, kajti sedaj so mladi.
Zato Jih mi starejši ne bomo opozorili, da naj ne teptajo travice, ker je za njihove igre še drugod dovolj prostora.
Možje, ki se jim travica smili so dali' napeljati žično ograjo, potem ni bilo več mogoče tako lahko stopiti v travo. Toda mladini je potrebno več prostora, in hop čez žico v travo! Zakaj
naj bi rasla trava tam, kjer je mesto betonu, asfaltu in železnim konstrukcijam ...
Poteptali so rože pred Delavskim domom. Videl sem vrtnarja, kako je izkopaval njihova zlomljena telesca in z žalostnimi očmi zasejal travo. Tam, kjer so prej rasle rože, kajti trava je vendarle odpornejša.
Travo so posejali tudi v trboveljskem kopališču ln iz prevelike bojazni zanjo so posadili tudi tablice — ČUVAJTE NASADE!
Ne vem kako, toda zdi se mi, da tudi tablice rastejo. Kot gobe po dežju. Vedno več jih je — 10 na borih nekaj kvadratnih metrih travnate preproge ob vzhodnem pobočju kopališča.
0 ČUVAJTE NASADE tudi pred tabH-t?«! 7 nedolžnim napisom!
Čuvajte nasade;
V Krškem so odprli prenovljeno mesnico. V mesnici, ki je sodobno urejena, sekajo meso trije mesarji, plačujejo pa stranke pri blagajpi. Tako mesarji nimajo stika z denarjem, kar omogoča, da je njihovo delo lahko mnogo bolj higiensko. Opaziti je tudi. da je nova mesnica izredno dobro založena s kvalitetnimi mesnimi izdelki, imajo nadalje velik hladilnik, ki ga prej podobni lokali v kraju niso imeli.
Ureditev novega 'okala je prvi ukrep podjetja »Meso«, ki je nastalo šele pred mesecem dni za izboljšanje preskrbe z mesom. Takrat je bilo razfor-mirano trgovsko podjetje »Posavje«, ki je prej upravljalo nekaj mesnic. Ker po novih
predpisih obstoj podjetja »Posavje« ni bil več upravičen, so prevzele odkupovanje kmetijskih pridelkov kmetijske poslovne zveze.
Podjetje »Meso« je združilo vse mesnice v Krškem, ki so bile v zelo slabem stanju in povod stalnega negodovanja prebivalcev. Prve izboljšave so se že pokazale: tudi v Krškem je mogoče dobiti dobro meso po izbiri. Podjetje »Meso« je sklenilo, da bo prodajalo v novi mesnici samo kvalitetno meso. medtem ko bodo slabše mesne izdelke prodajali v ostalih mesnickh. Pričeli so urejati tudi mestno klavnico, ki pa ne ustreza osnovnim higienskim načelom, zato bo treba misliti na novo.
Dopust je nesrečno mimo. Zdaj pa, hop, v Brežice, kamor me vabijo nekateri zvesti prijatelji. S sabo imam plinsko masko, ker bi mi bilo drugače lahko slabo; greznica pri hiši na posestvu poslovne zveze že dolgo, dolgo ni bila očiščena. S seboj imam dežnik, ker, tako pravijo, na tem dvorišču dežuje sredi najsončnejšega in najlepšega poletnega dne. Stanujoči mečejo vse odpadke in vodo od pomivanja neposredno iz hodnika na dvorišče. Tudi smetišnic tu hudo manjka. Tako je jama za smeti skoro prazna, dvorišče pa prepolno.
Pozor pred lovci na mačke, »o mi dejali v Boštjanu. Eden izmed lovcev se je spravil na nedolžno mačko tudi izven gozda, ko je čakala na zločinsko miš. Tako je, dragi Pepče! Zdaj p' nam povej ali bodo lovci lovili miši in voluharje, ki nam pokončujejo poljske pridelke?
Ko sem pridrvel v Trbovlje, sem našel na svoji redakcijski mizi pismo, specialno meni »v roke«. Ob naslovu sem se kar zgrozil: »Zakaj taka pozabljivost!!!« Pa vam takoj povem, da je tudi mene ta hip zgrabila strašna jeza. Le kaj, mislijo nekateri vodilni ljudje po trgovinah in gostinskih podjetjih v Trbovljah, da pozabijo na okrasitev svojih prostorov ob tako pomembnem prazniku kot je dan vstaje.
Tudi vi ste na moji strani, kajne?
Vaš PEPCE
Letovanje hrastniških delavcev
Sindikalne podružnice delovnih kolektivov v Hrastniku so skupno z občinskim sindikalnim svetom storile vse potrebno, da pripravijo letni oddih delavcem ln uslužbencem. Najbolje organiziran letni oddih imajo sindikalne podružnice večjih industrijskih podjetij, ki so najele počitniške domov« v raznih krajih ob morju in na Gorenjskem.
Tako ima sindikalna podružnica rudarjev v hrastriiškem obratu rudnika Trbovlje — Hrastnik v Omišlju in Baški ob jadranski obali 48 ležišč, na Bledu pa 7. Razen tega ima okrog 30 ležišč še v domačih planinskih postojankah na Mrzlici, Kalu ln Partizanskem vrhu. Do konca poletne sezone se bo v teh počitniških domovih zvrstilo okrog 600 članov kolektiva in njihovih svojcev. Cena dnevnega penziona za člana je 200 din, prav tako pa tudi za svojce.
Tudi sindikalna podružnica hrastniške steklarne že pet let lepo skrbi za odpočitek svojih članov. Letos je v ta namen vzela v najem vile v Crikvenici ln v Bohinju. Ob morju ima na razpolago 42 postelj, na Gorenjskem pa 7. Doslej se je priglasilo za letni oddih okrog 400 steklarje« in njihovih svojcev. Člani plačajo po 200 din na dan, sindikalna podružnica pa prispeva za vsakega člana še 350 din.
PRAVKAR PRISPELO
•	ODBORNIKI ZA OLO LJUBLJANA — Na zadnji seji občinskega zbora proizvajalcev in občinskega zbora so odborniki občinskega ljudskega odbora Trbovlje izvolili odbornike OLO Ljubljana.
•	TEKME KOSCEV NA PARTIZANSKEM VRHU. Na
Partizanskem vrhu so pripravili pisarno kmečko prireditev s sprevodom in tekmovanjem koscev, ki* se ga je udeležilo lepo število tekmovalcev in gledalcev. Prvo mesto je zasedel Alojz Petek, drugi je biil Graci Bokal, tretji pa Franc Petek.
•	RUDAR : ODRED. — V nedeljo, 3. avgusta bo na stadionu Rudarja v Trbovljah kvalifikacijska nogometna tekma med domačim Rudarjem im Odredom iz Ljubljane. Začetek glavne tekme je ob 17. uiti.
POPRAVEK
Pni poročilu pod naslovom »Združitev športnih društev v Trbovljah« je tiskarski škrat izmaličil začetek drugega stavka, ki se pravilno glasi: Po poročilu in rapnavt o športnih problemih v občini, so soglasno sprejela sporočilo občinskega komiteja ZK itd.
Uredništvo
V steklarni pa predvsem skrbe Ea oddih vročinskih delavcev, ki delajo pri pečeh. Ti bodo odšli na dopust večinoma ta mesec in v avgustu, tako da bodo najbolj vroče dni preživeli na oddihu. Ker pa vsi člani. kolektiva ne morejo na letni dopust, organizira sindikalna podružnica tudi dvodnevne izlete v razne obmorske kraje in s tem vsai delno poskrbi tudi za tiste člane, ki si letnega oddiha v počitniških domovih iz raznih vzrokov ne morejo privoščiti.
Preko 80 članov kolektiva v hrastniški tovarni za kemične izdelke pa bo svoj letni dopust preživelo v Malem Lošinju, kjer ima njihova sindikalna podružnica v najemu 8 postelj, v Bohinj« pa 2. Nekatere posebno zaslužne
čisne kolektiva, ki delajo pri težkem in zdravju škodljivem delu, kot na primer p.'i solni m žvepleni kislini, pri nakladanju apna in podobno, pa pošlje sindikalna podružnica na letovanje brezplačno. Za desetdnevno oskrbo plačajo člani 2.000 din, za žene 3.000 din in za otroke 1.500 din.
Sindikalna podružnica kemične tovarne je nekaj ležišč odstopila tudi državnim uslužbencem, za katere plača razliko v oskrbi občinski sindikalni svet. .
Kljub temu, da bo letos preživelo svoj dopust preko l.ooo delavcev in uslužbencev v raznih letoviščih in da so večje sindikalne podružnice odstopile po nekaj postelj manjšim podružnicam, pa je' še vedno precejšnje število delavcev, zlasti iz manj-
P0 PARTIZANSKIH STEZAH
Kot Vsako leto tako je tudii letos odšla patrulja 'iz Vidma-Krškega na pchdo po področju, kjer s« je nekaj dni boril Kozjanski odred. Patrulja je krenila na pot 20. julija izpred tovarne celuloze »Djuro Salaj«, poreko Kremena na Bučerco in Zdole, kjer je pred spomenikom padlih borcev in žrtev fašizma počastila spomin padlih z enominutnim molkom. Nato je nadaljevala pot preko Raiven, Koatanjka, Gorice, Vel. Kamna in Vetemd-
Z Dola pri Hrastniku
NOVA PRIDOBITEV. — Končno smo dobili v kraju novo restavracijo, ki po svoji luksuzni opravi presega verjetino vse druge v o-kraju. Ali se bodo investicije obrestovale? Za sedaj je obisk zadovoljiv. Potreben pa bo še sanitarni ogled, ker bližnja okolica ne ustreza higienskim predpisom.
Gostje se vprašujejo, kako bo s kuhinjo. Sosedi, delavci, niso posebno zadovoljni s »krokarji«, ki so ponoči preglasni. Tudi s tem vprašanjem se bodo morali ukvarjati varnostni organi. Bilo Je že precej vroče krvi v samem lokalu, zato je restavracija že dobila primerno ime — »Teksas« ...
DELO DRUŠTVA PRIJATELJEV MLADINE — Delo v društvu Je bito preko' leta zelo razgibano, za kar gre zahvala predvsem tajnici tovarišic, Zornikovi in predsedniku fovarišu Koritniku. Načrt, da spravi najpotrebnejše otroke na letovanje, se je društvu posrečil. Četudi z velikimi težavami, je le uspelo zbrati toliko sredstev, da bo 25 otrok lahko letovalo 14 dni ob morju.
Pod okriljem društva je imela šolska mladina na stadionu svoj letni telovadni nastop, za katerega je bila dobro pripravljena. Vse telovadne točke so bile dobro naštudirane. Za marljivo delo pri mladini sta prejela tovarišica Mahkotova in tovariš Perič od okrajnega odbor* prijateljev mladine pismeno pohvalo.
S. S.
ka na Jelše, kjer je počastila spomin paefclih partizanov Kozjanskega odreda. Pri planinski koč; na Bohorju se je sešla s patruljo g Senovega. Pri koči je vse skupaj pozdravil predsednik se no vskega planinskega društva tov. Tone Javorič in zastopnik ZB s Planine pri Sevnici.
Glavna proslava je bila v Lo-ščah, pri spominski plošči pod lipo. Tu je bil slavnostni govor, predsednik občine Senovo pa je sprejel raport vodje patrulje iz Vidma-Krškega, Mihaela Molana.
Obe patrulji sta med svojo potjo obiskali več partizanskih družin in jih obdarili.
šlh podjetij, katerim njihove sindikalne podružnice zaradi premajhnih sredstev ne morejo organizirati letnega oddiha.
,	n. v.
Z Izlak
Šoferski izpiti. — Na Izlakah so prejšnji četrtek opravljali šoferske amaterske izpite. Kandidatov je bilo 33. Od teh so uspešno izdelali izpit štirje, drugi pa ga bodo morali ponavljati. Skoraj vsi so omagali pri prometnih predpisih, kar pa ni nič čudnega, kajti dobili so takšna vprašanja, ki nanje ne bi znal odgovoriti niti stari, izkušeni šoferji. Izpite bodo kandidati ponavljali čez mesec dni, zato ne vrzi? e puške v koruzo, temveč se temeljito pripravite, enkrat boste prav gotovo prišli do zaželenega uspeha.
SMREKA 8 KRONO. — Ali Je kak izletnik že kdaj oipazi] čudovito smreko v gozdu nad izla-škim kopališčem? Kdor se hod* kopat tjakaj, nat se ozre v bližnji gozdič in videl bo smreko, ki jo krasi na vThu prava, iz malih, drobnih smrekovih vejic zraščena krona.
M. G.
Iz Loke
Tudi TVD Partizan — Telovadno društvo ob priliki praznovanja PGD organiziralo
ne počiva.
v Loki j* 75 letnice odbojkarsko tekmo »Stari—mladi«. Zmagali so »stari«. To je dokaz, da bo morala mlajša generacija Imeti še mnogo va.1, da bo dosegla znanje starejših članov. — Pričakovati je, da se bo delavnost v društvu povečala, ko bosta prišla iz tečaja dva člana, ki bosta s pridobljenim znanjem vzgajala ostale telovadce.	S-a
STANOVANJSKIM SKUPNOSTIM VSO POMOČ
— Bilo Je lepo. takrat!
—	Česa se najbolj spominjate?.
—	Pule. Morje je bilo talko čudovito modro!
Tako se je pričel pogovor med našim reporterjem ln Marijo Pirc lz Trške gore št. 9. ki Je prejšnji teden praznovala stoletnico svojega rojstva.
V kotičku oči se ji Je utrnila hudomušna Iskra, ko je nadaljevala.
—	Ostala sem sama. Stara, obsedela teta! Morda sem ravno zaradi tega dočakala sto let. Pomislite, sto let! Pa se ml zdi za nekatere dogodke, da so bili včeraj.
Da. dolgo je tega. odkar se je v Krškem rodila Marija Pirc. Odrasla Je, postala dobra šivilja. Morda ravno zato so jo vzeli na bližnji grad Thum za gospejlno ko-merdinerico. Pot jo je zanesla v Pulo, kjer je bila v hotelu Sehrel-ner prva sobarica. Od tod Ji tudi najlepši spomini. Pisane mornarske uniforme, frfotavajočl trakovi In razigrani karnevali ...
— Joj. koliko sem preplesala! Je z žarečimi očmi obujala spomine.
— Frau Marička, še boste plesali! Danes ko pridejo gostje ln mu-
Let.a 1941 je bila Marija Pirc Izseljena In volno je prebila v nemškem taborišču GBrlltz. od koder se je, čeprav utrujena, vrnila polna vedrine v domači kraj. Tu živi sedaj pri družini svojega nečaka.
Mnogo je spominov. Med njim! zvezek v zflato obrezan, ki skriva v sebi intimni dnevnik enega zadnjih grofov Thurnov. do dneva, ko si le obupan vzel življenje.
Marija Pirc je kljub svojim letom še vedno korajžna In polna humorja. Ni dolgo tega. odkar je bila še sama v Krškem ln tudi Siva še. Stari dobri šivalni stroj Jo zvesto spremlja skozi življenje.
Na ntrn stoti rojstnj dan «n lo obiskali predstavnik! množičnih organizacij Iz Vidma-Krškega in 11 priredili mathno slovesnost, na kateri sn visoko Jubliantko obdarili Tudi naš reporter li le na nrarp drugega stoletja stisni’ roko In ji v Imenu vseh bralcev 7,asav-slkega tednika zaželel še mnogo srečnih dni.	bp
Pozdravljeni na domačih tleh!
Kakor vsako leto, smo tudi letos pričeli sprejemati rojake iz raznih krajev širnega sveta. Ljubezen in domotožje sta jih ponovno privabila v rodne kraje. Mlajši pa bodo po dolgi želji prvič videli rodno grudo staršev, o kateri so jim le-tl s tolikim hrepenenjem pripovedovali.
Ko jim kličemo prisrčno dobrodošlico, izražamo čustva vseh nas, da bi se v krogu svojih domačih čim prijetneje počutili. Želimo tudi, da bi se čimbolj spoznali z našo graditvijo, z našimi napori, z našimi organi družbenega in delavskega upravljanja, skratka z vsem tistim, kar obdaja naše vsakdanje življenje in ki ga napravi tako pisanega, domačega, našega.
Svobodno življenje, svobodno razvijanje naše ustvarjalnosti je naš smoter, dragi rojaki! Ko boste spoznali vso našo dejavnost, vse naše težnje za mir in za vsestransko prijateljsko mednarodno sožitje, potem boste razumeli globoki internacionali/,em, ki preveva vse naše prizadevanje za boljše ln srečnejše življenje vseh narodov sveta.
Ob vašem obisku obiščite naše delovne kolektive, spoznavajte se z njihovim delom, spoznavajte delo naših organov oblasti in družbene samouprave. Le tako boste pravilno ocenili naše delo, le tako boste pobliže spoznali našo novo socialistično domovino.	v
Bodite ponosni na svojo domovino, ki — čeprav majhna — z zanosom grad! srečnejšo in boljšo bodočnost.
Dragi rojaki! Se enkrat želimo, da se v krogu svojih dragih počutite čimbolj domače na rodni grudi, na kateri naj se vam srce napolni z njenimi lepotami, da boste v tujini laže prenašali domotožje.
predsednik SIM Trbovlje.
Tone Kukoviča,
NAJAVLJENI PRIHODI ROJAKOV
Dne 30. julija je že prispela v Ljubljano prva skupina iz Holandije. Povratek v Holandijo 22. avgusta. — Danes, 1. avgusta, ob 21. uri, prispe prva skupina Iz Pas-de-Calalsa, Francija. Povratek v Francijo 28. avgusta ob 8. url. — Jutri. 2. avgusta. prispe ob 16. uri drnrja skupina i/ Holandije. Povratek 28. avgusta ob 13. url. — Dne 4. avgusta prispe druga skupina I/ Moselle (Francija). — 0. avgusta pride prva skupina lz Nemčije. Vrne se 30. avgusta ob 15. uri. — Dne 16. avgusta bo prispela druga skupina lz Nemčije. Vrnila se bo 6 septembra ob 16. url.
(Nadaljevanje s 1. str.)
stanovanjskem bloku ali rajonu v okviru občine zaradi pomoči družini in delovnemu človeku pri zadovoljevanju potreb v vsakdanjem življenju, v medsebojni pomoiči, kakor tudi, da ta skupnost opravlja »kupne družbene posle, da se more določeno naselje zadovoljivo razvijati v korist vseh. Drugi člen zakona, našteva nekoliko bolj podrobno kot resolucija zvezne ljudske skupščine, kaj naj stanovanjska skupnost dela, in pravi: da naj predvsem dela dn pospešuje komunalno, gospodarsko, »ooialno, zdravstveno-vzgoj-no in druge družbene dejavnosti in službe, ki neposredno služijo potrebam družine in vsakdanjemu življenju državljanov. Organizira naj pomoč družim, predvsem zaposleni ženi pri vzgoji in negi otrok. Organizira naj vrste dejavnosti, ki pomagajo pomagajo pni vodenju gospodinjstva. Nadalje naj skrbi za zaščito in vzgojo otrok, ki jim je potrebna socialna pomoč družbe, kalkor tudi ra zaščito oseb, nesposobnih za delo. Stanovanjska skupnost naj nadalje skrbi za pospeševanje stanovanjske izgradnje s stanovanjskim
fondom tn daje strokovno pomoč svetom v upravljanju zgradb in vzdrževanju stanovanj. To s o naloge, Joi jih po osnutku zakona lahko opravljajo stanovanjske skupnosti.
Posebno važno je, da poznamo razliko med novo stanovanjsko skupnostjo in med starimi skupnostmi, ki jih že imamo. V večini občin ljubljanskega okraja je samo ena in so te skupnosti namenjene zgolj zdrževanju stanovanjskega fonda in pomoči hišnim svetom v tem smislu.
Nova stanovanjska skupnost ni več skupnost hiš pod družbeno kontrolo, ampak skupnost ljudi, kj,stanujejo na istem teritoriju: To je teritorialna skupnost. Zato je tudi neposredna naloga vseh, da storimo vse, da organiziramo stanovanjske skupnosti čimprej, da le-te postanejo razširjena družina, kii bo dobra pomoč gospodinjstvom in bo reševala vrsto družbenih vprašanj fe raznih področij, kot na primer zdravstvena problematika, varstvo otrok zaposlenih mater, pomoč starim ljudem in bolnikom — skratka, stanovanjske skupnosti naj postanejo sestavni dej vsega našega družbenega življenja.
TAM, KJER CESTA ZAVIJE proti III. etaži, že nekaj f»*a pridno delajo novo cestišče. Rudnik Trbovlje bo namreč opustil lesno skladišče pri separaciji In ga prestavil na III. etat®1 Zaradi tega urejajo dovozno cesto, k| ho tlakovana... Ta pa gre ves promet do rudniških garaž čez Folaj, mimo opekarn* kjer si zasilna cesta deli prostor s tir) železnice
Iz Litije in okolice
■ ■ ■ M S 1 :f JfA W
lil
Štiri patrulje na dan vstaje. — Člani Zveze borcev v litijski občini so organizirali za praznik vseljudske vstaje 4 patrulje, ki so obšle vse važnejše partizanske kraje na ozemlju litijske komune. Prva patrulja, ki jo je vodil nekdanji partizan tov. Janez Konjar-Jan, je odrinila iz Litije in skozi Srnčrtno ter obšla kraje Podšni-ških Dolomitov. M a Podmilju pri Mamolju so odkrili ploščo padlim partizanom, šolo pa so preimenovali v spomin na okrajnega sekretarja Frenka — Franca Moj-čkrca. — Druga patrulja je začela svojo pot na Vačah in se je srečala tudi s partizan, iz Moravske doline ter iz zagorskega območja. — Tretja patrulja je začela pot v Kresnicah in se je povzpela na Janče h koči Planinškega društva. Tu so se člani spomnili velikih borb komandanta Staneta v maju 1042. — Četrto Patruljo pa so organizirali partizani iz Gabrovke. — Vse patrulje to priredile spotoma več mitingov *n obiskale grobove padilih partizanov ter jih okitile s cvetjem. Na praznik vstaje 22. julija so Vse štiri, patrulje dospele k partizanskemu spomeniku v Litiji, kjer jih je sprejel kbnandant patrulj tov. Ivan Finžgar. Ta jih je Povedel z godbo litijske Svobode ha ruševine nekdanjega fevdgl-nega gradu na Grbinu. Tov. Finžgar je podal tam rapdrt predsedniku litijske občine tov. Slavku Pungerčarju, o pomenu praznika pa je govoril tov. Miha Berčič-Maks, ki je eden od preživelih borcev s Tišja pri Litiji, kjer je bila prva bitka na slovenskem ozemlju že dne 24. decembra 1941. Potem, ko domači in tuji kulturniki izvedli kulturni in zabavni program, se je razvilo na Grbinu uspelo partizansko slavje.
Knjižnica litijske Svobode de-hije dvakrat tedensko, in sicer vsak torek in petek od 17. do 19. ■ire v sobi nad sindikalno dvorano na Stavbah Knjižnica je na novo urejena in ima 3 tisoč knjig. Segajte pridno po njih, saj je dobra knjiga vsakomur najboljša Prijateljica.
V tej zvezi omenjamo, da pogrešamo v Litiji čitalnico. Tako ustanovo smo imeli v kraju že Pred pol stoletjem, pa tudi že nekaj let po osvoboditvi. S tem, da smo opustili čitalnico, je bila storjena napaka, ki jo je, treba z dobro voljo čim,prej odpraviti. Vsak večji kraj ima čitalnico, zato jo je treba tudi v Litiji. Sredstva za izobrazbo ljudstva so v knjigah, listih in revijah najbolje naložen kapital.
Fazančkl v Ponvičai«- — V dolini Smrekanici, med Litijfo in Ponovičami. so si litijski lovci Omislil, provizorično valjarno za Vzrejo fazančkov. Na kmetih so dobili tri koklje, ki so Jim podložili po 15 fazanjih Jajc, kupljenih v fazanjeriji Pšata. Pri Vsaki koklji je ostalo le po eno Jajce nezvaljeno. Zdaj je pri fa-zančkih le ena sama koklja, ki je zaprta v ogradi, medtem ko fa-zančki že zapuščajo svoj dom in
se zadržujejo na travniku in zginejo tudi že v bližnji gozd. Fa-zančki lepo doraščajo in nekateri najbolj dorasli so se že priključili starejšim fazanom, ki prihajajo do fazanje kurnice in jiih zlasti ob jutrih s svojimi vabljivimi glasovi izvabljajo v gozd in svobodo.
Tako se Jata manjša od dne do dne Mnogi domačini in okoličan, prav radi obiščejo fazanji rod ori Pintarjevih v Smrekariei in opazujejo to zanimivo perjad, ki se po zaslugi litijske lovske družine veča iz leta v leto. — Kakor nam je zatrdili lovski čuvaj f.o\. Pintar na nedavnem obisku, bodo uredili v Smrekariei v teku zime krmišče, da bodo očuvaii pred lakoto to svojo prijazno prirejo.
Zgodba o največjem klinu v litijskih vodah. — Klin Je riba. ki dela zarad; svoje požrešnosti med ribami veliko škodo. Zato Je lov na kline odprt vse leto, saj ta nba-roparica nima zaščitnega časa. Litijski ribiči love ta čas kline na češnje, višnje in paradižnike. Klin ljubi rdečo vabo. Povprečna teža vlovljenih klinov " Je v reki Savi okrog Litije od 2—3 kilograme. Dr. Polde Ukmar je nekoč ujel velikega klina, ki se je zadrževal na spodnji strani litijskega mostu, v bližini tako imenovanega Škofovega tolmuna. Svoje čase je bil tolmun bolj glo-
bok, kot je danes. Klin, ki ga je ujel dr. Ukmar, je tehtal 4 kg. -Doslej največjega klirJu pa Je ujel litijski brivski mojster tov. Rudolf Zrimšek, svoje čase zelo navdušen ribič. Leta 1939 je lovil na levem bregu Save, zraven to-pilniiških hiš, pri predilnlški vodni črpalki na Ljubljanski cesti. Iz tolmuna pri hiši Stanka Potokarja, na desnem bregu Save, se je privalila velika riba in je prijela za Zrimškov trnek in za ka-peljna, ki ga Je imel na trnku. Riba je obvisela na njem in ribič se je dolgo mučil, da jo je obdržal na vrvici. Na suho pa Je sam ni mogel potegniti, zato Je njegov spremljevalec tov. Nace Smuk planil v vodo ln zagrabil veliko ribo, nato pa sta jo oba potegnila na suho Ko je ribič Boris Samsa ugledal to veliko ribo. je ustavil oba ribiča, češ da nimata dovoljenja za odlov sulca. Sele tedaj, ko je prišel bliže, Je videl, da Je bila ujeta riba — klin. Doma so ga stehtali in je bil težak nekaj čez 5 kg. Dolg pa je bil več kot cel meter, tako da je na kuhinjski mizi rep visel čez rob. — Ta orjaški klin Je bil doslej največji, kar so jih ujeli v Litiji in ga imajo zato zasavski ribiči, še zmeraj v spominu, kadar posegajo v torbo svojih lovskih spominov in govore o pridobljenih trofejah.
—jž—
KAJ PRIČAKUJEMO OD NOVEGA ŠPORTNEGA DRUŠTVA
Najprej množičnost
Pred novim društvom stoje pomembne naloge. Svoje združeno delo začenja v času, ko dobiva potreba po telesni vzgoji slehernega državljana vse širši in večji pomen. ..Njegovo prvo in najpomembnejše delovno področje bo torej nadaljnja in močnejša krepitev mno-
• TE DNI SO SE V TRBOVLJAH Z DRUŽILA VSA ŠPORTNA DRUŠTVA V ENOTNO DRUŠTVO »RUDAR«. S TEM JE KONČANO NEKAJLETNO OBDOBJE DELOVANJA VEC S'PORT-NIH DRUŠTEV — SD SVOBODE, SLOGE IN RUDARJA
žičnost; v gojitvi telesne kulture, skrb za pritegnitev čim-večjega števila mladega rodu.
Nogomet
»Simpatični Slovenci« v Šibeniku
Plavanje
Rudar (Trbovlje) : »Prešeren« (Radovljica) 223:165
Nočni plavalni dvoboj preteklo nedeljo zvečer je na bazen v Trbovljah privabil rekordno število gledalcev, ki so prav gotovo prišli na svod račun. Domači plavalci so se tokrat zelo potrudili, saj so dosegi, kopico osebnih rekordov — Juška Podlesnikov« pa celo nov slovenski pionirski rekord v plavanju 100 m hrbtno s časom 1:30.9.
Organizacija plavalne tekme je bila v redu, razsvetljava pa ni billa najboljša, kar se je poznalo zlasti pri waterpolu.
Rezultati: 400 m crawl: Burja (R) 5:19.1	— 100 m crawl, ženske:	Čebulj (P)	1:19.2, Koritnik
1:21.6. — 200 m prsno, moški: Pi-kelj (P) 3 05.0. — 100 m prsno.
ženske: Butkovec (R) .1:37.0. — 100 m crawi, moški: Burja (R) 1:06.4, Zeilenšek (R) 1:07.2 (ugoden rezultat je dosegel mladi Niko Irt: 1:14.4).
100 m hrbtmio, ženske: Kočar (R) 1:29.0, Podlesnik (R) 1:30.9, kar j« nov slovenski pionirski rekord.
100 m hrbtno, moški; Cilenšek (P)	1:23.4, Kovač (R)	1:24,2. —
50 m metuljček, ženske: Čebulj (P) 0.42.1. Irt (R) 0,42.2. r- 100 m metuljček, moški: Pikelj (P) 1:20,7.
Štafeta: 4 x 50 m crawl, ženske: Rudar 2:34.0, Prešeren 2:36.0. — 4 x 100 m' crawl. moški: RudaT 4:39.8, Prešeren 5:22.6.
Waterpolo tekma se je končala nerešeno z rezultatom 5 : 5.
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MM
KtNEMAl OGRAF1
■ Mno SVOBODTrbovlje H
predvaja od četrta do ponedeljka ameriški barvni kinoskopski
film
»SEDEM LET SKOMIN«
Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16, 18. In 20. uri.
Mladinsko moštvo trboveljskega Rudarja je v dneh od 17. ,do 20. julija sodelovalo na polfinalnem nogometnem turnirju v Šibeniku. Ta preizkušnja je pokazala, da Rudar upravičeno nosi naslov republiškega mladinskega prvaka, saj je tako z igro kakor tudi z vzorno športnb disciplino pri gledalcih in nogometnih strokovnjakih zapustil res lepe vtise ter tako častno in dostojno reprezentiral slovenski nogomet.
Prvo tekmo so naši mladinci Igrali z domačim »Šibenikom« in jo izgubili z visokim rezultatom 4 : 0. Rudarjevcem se je poznalo, da so še utrujeni od napornega potovanja, saj se je živo srebro povzpelo kar na 39 stopinj Celzi j a v senci, kar je verjetno še najbolj vplivalo na sodnika, ki je Rudarja precej oškodoval.
V	tel tekmi se je izkazala Rudarjeva obramba, zlasti vratar Ahlin.
V	naslednji igri se je poznalo, da so se Rudarjevci že aklimatizirali, saj so s favoritom Crveno zvezdo iz Beograda izgubit z rezultatom 2 : 1 (1 : 1). Rudar Je tokrat prikazal enostaven ln hiter nogomet ter je v 4. mtnntt dosegel gol. Strelec je bil Mak. »Zvezdi« je’ uspelo stanje izenačiti, v drugem delu pa je na vsak način hotela zmagati. Rudarjeva obramba je bila tudi tokrat na mestu, toda »Zvezda., je vseeno dosegla vodilni gol. ki mu je bil boter sodnik Cmogača iz Šibenika, saj je bi dosežen iz čiste ofside pozicije, razen tega pa je bil vratar Ahlin še grobo zrušen, tako da so gledalci protestirali proti sodnikovi odločbi. Rudarjeve! pa so ostali mirni in Mjub preostri obrambi »Zvezde« nadaljevali s fair igro.
Tretja tekma je prinesla Rudarju zasluženo zmago Mostarski
»Velež« je bil enakovreden Rudarju samo v prvem polčasu, medtem ko so Rudarjevci v drugem deLu igre prikazali pravo ekshibicijo. Za »Rudarja« so bili uspešni Valant, Zlak in Mak, ki Je s prostim strelom iz razdalje 20 metrov neubranljivo streljal pod prečko in dosegel najlepši gol turnirja. Rezultat 3:0 (1:0.
Končna lestfvica zahodne skupine:
Crv. zvezda	3	3	0	0	8:2	6
Šibenik	3	2	0	1	7	:	5	4
Rudar	3	1	0	2	4	:	6	2
Velež	3	0	0	3	2	:	8	0
V skupnem plasmaju pa je zasedel »Rudar« 5. mesto.
Kot smo že omenili, so Rudarjevci pokazali lep in hiter nogomet. zlasti pa je ugajala njihova fair igra in discipliniranost. Zato so si tudi upravičeno osvojili vzdevek »simpatični Slovenci«. To pa še ni vse. Po mnenju strokovnjakov je bil Ahlin najboljši vratar turnirja, obramba najbolj požrtvovalna, Naraglav Mak, in Valant pa dobri napadalci.
Vsi časopisi se pohvalno izražajo o »Rudarju«. Tako na primer piše »Futbal« dne 23. julija sledeče: — Simpatični Slovenci su svojim brzom, poletnem i fair igrom stekli mnoge sportske prijatelje u Šibeniku, U isto vreme oni piretstavljaju iznenadjenje (umira. Ko se nadao. da če ovi »smučari« prikazati tako solidno znanje, koje baš nije svojstveno »snežnim« Slovencima. U ovoj izjed n a če noj ekipi bili. su nešto bolji Ahlin, Mak i Naraglav.
Za »Rudarja« so igrali: Ahlin, Lukančič, Valentinčič, Osolnik. Gradišek. Kos, Deželak, Naraglav. Mak, Valant, Zlak in Pišek.
Veseli nas uspeh mladih nogometašev ter se povsem strinjamo s »Poletovo« parolo — le tako naprej. Trboveljčani!
RE9ITEV NAGRADNE UGANKE IZ 29. ŠTEVILKE
Pravilna rešitev uganke, ki smo jo prinesli v 29. številki našega tednika, se glasi: OČI.
Pravilno jo je rešil samo Drago STANKO, učenec 4. a razreda osnovne šole, pošta Zagorje ob Savi, Potoška vas št. 10, kateremu bodo poslali knjižno nagrado po pošti. Podelitev druge nagrade tokrat odpade.	UREDNIŠTVO
NOV NAGRADNI MAGIČNI KVADRAT ZA PIONIRJE
	»		
			
			
			
Besede (vodoravno in navpično): 1. čevljarsko orodje; 2. država na Bližnjem vzhodu, kjer je pred nedavnim izbruhnila revolucija; 3. lovilna vrv, orožje Indijancev; 4. nasip zemlje.
Črke:	AA, II, KK, LI»,
OOOO, P, R, S, S.
Rešitve nam prinesite ali pa pošljite po pošti na uredništvo lista do nedelje, 10. avgusta opoldne. Za pravilno rešitev imamo Pripravljeni dve knjižni nagradi (po odločitvi žreba).
Ko nam boste odgovorili, ne pozabite navesti razen svojega imena in priimka tudi razred šole, ki ste jo obiskovali zadnje šolsko leto, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma.
Vsem pionirjem lepe pozdrave!	UREDNIŠTVO
»ŽELEZNINA« — TRBOVLJE
Prosi vse urade, ustanove in ostale potrošnike, ki se žele Preko nje oskrbeti s potffebnim kurivom za zimo, da do 10. avgusta t. 1. sporoče potrebne kolčine goriv po sortimentu ln Času dobave, da sl lahko pravočasno priskrbimo potrebne zaloge premoga in drv.
OBVESTILO
Lastnike in upravitelje motornih vozil s področja obč. OL Krško, Brežice, Sevnica in Senovo obveščamo, da so tehnični pregledi in registracija motornih vozil vsak drugi ponedeljek v Kr-kcm prod postajo LM od 8. do 12. ure.
Tehnični pregledi po lem razporedu se pričnejo od 4. Vlil. 1958 dalje. Ce je za določeni ponedeljek državni praznik, se registracija opravi naslednjega dne.
(Iz pisarne TNZ Novo mesto)
VELIKA TRADICIONALNA TOMBOLA
Športnega društva »Rudar«. Trbovlje
ho v nedeljo, 31 avgusta 1958
GLAVNI DOBITKI SO: motorno kolo. prslnl strol, radijski aparat itd CENA SREČKE SAMO 5« din sa kos. Rezervirajte «voj prosti čas ta obisk tombolel
Kino »Delavski dom« v Trbovljah: od 1. do 4. avgusta amer. barvni' film »Gospodar Balan-trea«; o<f 5. do 7. avgusta pa kitajski film »prehod preko Jang-ce«.
Kino »Partizan« Sevnica: 2. in 3. avgusta amer. film »Shane«; 9. in 10. avgusta pa francosko-avstrijski film »Bel Arni«.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem primariju dr. Krasniku za uspešno lz-. vršeno operacijo In vso skrb. ki mi Jo Je posvetil med boleznijo. Hvala tudi strežnemu osebju! — Jane* Florjane, Trbovlje.
MALI OGLASI
Kdor je pozabil dežnik v upravi »Zasavskega tednika«, naj pride ponj. — Uprava.
Poročila poslušajte vsak dan ob •6.05, 7.00, 13.60, 15.00. 17.00 ln 19.30 uri v radijskem dnevniku ter ob 22.05. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo« ob ponedeljkih. četrtkih in sobotah ob 14 30, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14,15. — »Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo« vsak delavnik ob 12.30. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. Oddalo »Dobro jutro, dragi poslušalci« tpester glasbeni spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.06.
NEDELJA, 3. avgusta:
7.35: Operetni zvoki; 6.66: Mladinska radijska igra - Zoran Brkič: Skrivnostna plošča; 9.16: Plonovitev četrtkovega večera z dne 21 U. 1957; 16.00: Se pomnite. tovariši... ;	1L30: Trideset
minut z zabavnim orkestrom Radia Ljubljana; 16.15: Za ljubitelje opernih melodij; 17.15: Radijska igra — Tomord Skagestad: Mesec nad fjordom (ponovitev); 20.06: Variete na valu 327.1 m; 21.00: Melodije iz filmov ln glasbenih revij; 22.15: S popevkami po svetu.
PONEDELJEK, 4. avgusta;
8 65: Odlomki iz komičnih oper; 9.00: Radijski roman — Jules Roy: Srečna dolina-II; 10.10: Dopoldanski komorni koncert; 11.00: Vaški trio igra; 11.30: Oddaja za otroke; 12.25: Slovenske narodne po-
Upravnl odbor Komunalne banke v Zagorju, razpisuje na podlagi členov 31 do 41 Zakona o javnih uslužbencih ter 15. člena statuta Komunalne banke Trbovlje, delovno
mesto
bančnega uslužbenca
Pogoj: popolna srednja šola.
Detovmj razmerje in prejemki se urejajo po določilih zakona o javnih uslužbencih in statutu Komunalne banke Trbovlje.
Prošnje naslovite na Upravni odbor Komunalne banke v Zagorju v roku 15 dni po objavi razpisa.
*«»fn..... i .....................................
......... ...................................
INDUSTRIJSKA RUDARSKA SOLA TRBOVLJE
RAZPIS
za vpis v I. letnik rudarskega In elektro odseka Industrijske rudarske šole v Trbovljah v šolskem 1. 1958-59.
POGOJI:
L RUDARSKI ODSEK:
Kandidat mora z uspehom dovršiti 6. razred osnovne šole ali 2. razred gimnazije, v koledarskem letu 1958, mora dopolniti 15. leto starosti, mora biti duševno in telesno dobro razvit, ž. ELEKTRO ODSEK:
Kandidat mora z uspehom dovršiti 4 .razrede gimnazije in mora biti telesno in duševno zdrav.
Ako kandidati pod 1. in 2. nimajo predpisane izobrazbe, bodo sprejeti le, če r. uspehom opravijo sprejemni izpit iz slovenskega jezika in / računstva z geometrijo.
Šolanje v obeh odsekih traja 3 leta. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu se absolventi rudarskega odseka usposobijo za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače, absolventi elektro odseka pa za obratne električarje.
Mladinci, ki se žele vpisati, morajo šole predložiti s 30 din kolkovano prošnjo naslednje osebne dokumente:
1.	zadnje šolsko spričevalo,
2.	izpisek iz matične knjige rojenih,
3.	potrdilo o premoženjskem stanju,
4.	potrdilo o stalnem bivanju (samo stanujejo izven Trbovelj),
5.	potrdilo o višini otroškega dodatka (potrdila od od 3 do 5 so kolkovine prosta).
Nekolkovanih prošenj ne bomo upoštevali kakor tudi ne prošenj brez priloženih listin.
Učenci prejemajo redne mesečne nagrade od 1500 do 4000 din. Poleg rednih nagrad so učenci lahko nagrajeni še s posebnimi mesečnimi nagradami, katerih višina je odvisna od učnega uspeha.
Vsakoletno prejemajo učenci' par delovnih čevljev, delovno obleko, delovno spodnje perilb, kakor vse ostale zaščitne predmete za izvajanje praktičnega pouka, vse šolske potrebščine ter knjige.
Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo, t. j. prenočišče, odlično hrano (pet obrokov dnevno), pranje osebnega perila In delovne obleke, krpanje perila in obleke ter pomoč pri učencu.
Vpis v šolo traja do 1. septembra 1958.
RAVNATELJSTVO SOLE
ravnateljstvu in ji priložiti
kandidati, ki
ki je zdaj prepuščen še cesti, skrb za pritegnitev delavcev, kj so jim za opravljanje napornega dela potrebne fizične moči, v prostem času pa zdravo razvedrilo.
Ta skrb bo lahko naj lepše prišla do veljave v kar najtesnejšem sodelovanju s teles-novzgojnim društvom »Partizan«, v pridnem izkoriščanju "obstoječih objektov jn enaki skrbi za vse športne veje, za katerih gojitev so danes v revirju že dani osnovni pogoji, a se doslej še niso razvile tako, kot bi se lahko.
Društvo čaka še dosti dela v
odpravljanju nekaterih zastarelih klubskih pojavov, tako na primer pretirane zaverovanosti v le nekatere športne sekcije, ki predstavljajo v vsesplošnem okviru telesnovzgoj-ne in športne dejavnosti le majhno kapljico.
V društvu bo treba odpraviti občutek manjvrednosti med posameznimi sekcijami, skrbeti za res zdrave športne odnose, nikakor pa ne dajati na račun trenutnih koristi razne prednosti posameznikom, ki vzbujajo med veliko večino ostalih samo nezadovoljstvo in ubijajo voljo do dela.
Brez dvoma ne bo brez pomena tudi skrb za ideološki dvig članstva. Prav na tem področju je bilo doslej storjeno mnogo premalo, vemo pa, da so tudi športne organizacije dolžne vzgajati svoje člane v dobre člane naše družbe.
Ko bo ob tolikšni ali pa še povečani skrbi, kot na primer do sedaj za nogomet, v bližnji bodočnosti napočil nov čas tudi za vse ostale športne discipline, ko bodo stadion, in drugi športni prostori postali žarišče in drugi dom. ne nekaj deset, ampak več sto revirča-nov, bo društvo opravičilo svojo združitev in svoje ime.
-jak
je<ta Danica Ftlfcpliič in Greta Ložar, na harmoniko spremlja A. Stanko; 14.2»: Frana Liszt: Madžarska rapsodija št. 1 v F-molu; 15.40: Listi iz domače književnosti — Milan Pugelj: Na Gradu; 16.00: V svetu opernih melodij; 17.10: Popevka tega tedna; 20.00: Srečanje na Eifflovem stolpu,
TOREK, 5. avgusta:
8.20: Prijetno zabavo z orkestrom Andre Kostelanetz; 10.10: Igra ansambel Moijmira Sepeta; 11.15: Od popevke do popevke; 12.00: Trio Rudija Bardorferja v veselem ritmu; 12.25: Narodne in domače; 12.45: Straussovi valčki; 13.30: Pisan operni spored; 15.40: Po slovenski planinski transverzali od Maribora do Kopra; 16.00: Ura popevk in ritmov; 18.00:	Kulturni
pregled; 20.30: Radijska igra — Robert llossein: Vi, ki nas sodite (ponovitev); 21.47: Glasbena medigra; 22.15: Za prijatelje jazza; 22.35: Poje Ca*erina Valente z orkestrom Sy Ollver.
SREDA, 6. avgusta:
8.05:	Venček narodnih; 16.10:
Samospeve slovenskih skladateljev pojo solisti ljubljanske opere; 10.35:	Zabavni intermezzo;
11.45:	Enrico Granados:	Trije
španski plesi; 12.00; Poje zabavni zbor Norman Luboff; 12.25: Igra pihalna godba ljubljanske garnizije pod vodstvom. Jožeta Bruna; 13.30:	Iz zborovske tvornosti
Matije Tomca; 14.30: Radijski leksikon; 14.45: 15 minut z domačimi pevci zabavne glasbe; 16.00: •Koncert po željah; 17.10: Orglice in harfa v ritmu; 17.30: »Pojite z nami!«; 21.35: Lahka glasba; 22.15: Skladbe Gallusovih sodobnikov poje Komorni zbor Radia Zagreb pod vodstvom Slavka Zlatiča.
ČETRTEK, 7. avgusta:
8.05:	Jutranji operni koncetrjg
8.35: Melodije z Broadwaya; Radijski roman — Jules Roy: Srečna dolina-III.; 10.10: Poskočne in domače igrajo Logarski fantje; 11,00: Na obisku pri romantičnih skladateljih; 11.30: Oddaja za cicibane; 12.00: Dolores Budal poje slovenske narodne v priredbi in ob spremljavi Avgusla Stanka; 12.25: Vedri zvoki; 12.40: Umetne In narodne pesmi poje moški komorni zbor iz Ceja p. v. Egona Kuneja; 13.55: Zabavni potpourri; 15.40: s knjižnega trga; 17.10: Za vsakogar nekaj; 18.45:	Radijska
univerza — Dr. Josip Mal: Naši gradovi; 20.00: Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.15: Moderna plesna glasba.
PETEK, 8. avgusta:
8.05: Pesmi z onstran Volge; 1.00: Variete na valu 327.1 m (ponovitev); 10.10: Peter Bjič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v B-molu; 11.10: Od arije do arije; 12.00: Na harmoniko igra Avgust Sitanko; 12.25: Lahka glasba; 12.45: 15 minut z Zadovoljnimi Kranjci; 13.50: Popevke se vrstijo; 14.15: Hammond orgle v ritmu; 15.40: Iz svetovne književnosti — vvilliam Tennessee: Poljana modrih otrok; 16.00: Koncert ob štirih; 17.10: pestili ln plesi Jugoslovanskih narodov; 18.45: Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 21.15: Oddaja o morju In pomorščakih.
SOBOTA, 8. avgusta:
8.05: Mladina poje; 8.40: Humoreska tega tedna — Arkadi J Aver-čenko:	Lakasti	čevlji; 9.00: V
svetu opernih melodij (ponovitev); 11.00: Filip Bernard: Jutranja zarja, venček narodnih; 11.45: Pet pevcev — pet popevk; 12.25: Domači napevi iapod zelenega Pohorja; 13.30: Moški zbor pri. morskih študentov; 13.45: Melodije od tu in tam; 16.00: Ura popevk in ritmov; 17.10: Naši solisti pojo in Igrajo; 18.00: Radijski leksikon; 18.15: Narodne na.peve -igra ansambel Brečka Dražila; 18.45: Okno v svet: Varovanec in skrbnik; 20.00: »Spoznavajmo svet ln domovino!« 21.00; Zabavni zvoki M konec tedna.

Krištof Dimač
i
PO POVESTI JACKA LONDONA
Rite: J. Spitale:
46.	v
Nekoliko minut pozneje je, opiraje se ves moker, precej niže pod White Horsom izpljunil polna usta toba-kovega soka v vodo in zgrabil Dimača za roko.
»Mesol Meso!« je pel razposajeno. »Surovo grizeva, živo goltava.«
Vrh brega sta srečala Brečka. Njegova žena je stala nekoliko korakov vstran.
47.
Dimač mu je stisnil roko.
»Bojim se, da vaš čoln ne bo zdržal,« je rekel. Manjši je od našega, in precej šibak.«
Mož je potegnil iz žepa zavitek bankovcev.
»Po stotaku vama dam, če mi ga speljeta na varno.« Dimač je pogledal navzgor po zvijajoči se grivi White Horsea.
48.
»Saj ne gre za to,« je razlagal Cok. »Nama ni do vašega denarja. Ne dotaknem se ga za nič na svetu. Veste, moj tovariš je pristno meso, kar se tiče čolnov. Ce on reče, da ni vse v redu, mu sveto verjamem.
Dimač je prikimal. Cisto po naključju je pogledal proti gospe Breckovi, Njene oči so bile uprte vanj. In če je kdaj videl molitev ▼ ženskih očeh, jo je videl tisti hip.
Pulska
TONI SAILER NA NOVI STEZI
»Zlati Toni«, ki se je lz skromnega kleparskega vajenca povzpel med olimpijske rekorderje in filmske zvezdnike, se je odločil, da bo še enkrat dokazal, kako vsestranski je. Pred kratkim se je mudil v Monzi pri Milanu, kjer se je na tamkajšnji dirkalni stezi spoznaval s skrivnostmi avtomobilskega dirkalnega športa. V svojo šolo ga je vzel znani konstruktor dirkalnih voz1 Abairth, ki goji do Tonija še posebne simpatije, saj je rojen na Dunaju.
Tonijeve hitre reakcije, njegovo varno oko in nezmotljivi občutek za »pravo« hitrost, so se jasno pokazale tudi na
betonski stezi.
2e septembra bo poskušal Toni z dirkalnim avtomobilom znamke Abarth zrušiti tudi avtomobilski rekord.
levizijiiko kamero, ki bo snemala okolico, njene posnetke pa bodo direktno prenašale »se ameriške televizijske postaje. V balonu bo tudi; 10.000 raznih žu-želk, zaprtih v posebnih posodah, na kaiterih bodo pozneje proučevali vplive kozmičnih žarkov. Polet omenjenih častnikov naj bi služil kot priprava za druga dva poleta, ki jih ameriška vojna mornarica pripravlja za november 'in januar in; 9 katerima nameravajo proučevati ozračje okrog Marsa* ki bo prav tedaj najbližja Zemlji.
Vse zaradi razredov
V brzem vlaku, ki vozi na progi med Parizom in Ori-ean-*om je odkril sprevodnik potnika, ki se je z voznem listkom prvega razreda peljal v vagonu drugega razreda. Sprevodnik je potniku svetoval, naj prestopi v prvi razred, toda dobri mož se ie temu upiral, češ da se tu, kjer je, kar dc-bro počuti.. Stvar se je končaila pred sodiščem, kjer so moža obsodili zaradi •Zlorabe vaznega Listka« na 2
aparati za umetno dihanje, ki so služil; odraslim, brez uspeha pri novorojenčkih. Novi aparat je napravljen iz gumija ter lahko z njim dosežejo pravilno ozračje .s pomočjo dveh zračnih blazin, ki se izmenoma praznita in polnita.
Pariški rekord — trije uboji
Pariz se ponaša tudi z r.e — zvenečim imenom — prestolnica, v kateri največ ubijajo. Po zadnjih podatkih se zgodi dnevno v francoskih metropoli troje zločinov, pri tem pa niso všteti politični prestopki. Glavni vzrok za uboje sta ljubezen in denar.
Francoska vozila najhitrejša
Po podatkih, ki so na ogled na razstavi železniškega prometa v Parizu, so francoski železniški vozovi, namenjeni za potniške vlake, hitrejši od vseh
V Južni Ameriki je država, ki ni označena na nobenem zemljevidu in ki nima niti svojega imena. Malokdo ve zanjo. In vendar J* to država, ki ima svoje glavno mesto, svoje državljane in svoje zakone. Imenujejo jo »Republika desperado-sov«, ali kakor bi jj mi rekli »republika ljudi izven zakona«. Lahko bi jo imenovali tudi Ca-maia po njenem glavnem mestu. Kajti »republika« ima tudi svoje mesto.
In ni niti majhna ta »republika ljudi izven zakona«. Tako velika je približno kot Švica, prebivalcev pa ima sedaj okrog 20.000. Državica leži med reko Rio Negro in Orinoco ter obsega ozemlje, ki spada sicer pod Kolumbijo, Venezuelo in Brazilijo. Kako je mogoče, »e boste vprašali, da je na ozemlju treh držav, kd imajo svoje meje, nastala , država, ki jemlje tem trem državam nekaj ozemlja? Vidite, kaj takega je mogoče samo v Južni Ameriki! Pa ne morda zaradi tega, ker se tam meje ne spoštujejo in ker bi si lahko vsakdo jemal ozemlje, ki bi ga hotel, temveč, ker so na tem področju še ogromni pragozdovi, v katere človeška noga še ni stopila ter je zato mogoče, da se med temi pragozdovi pojavi nova država, ki jo zemljevidi ne bodo označevali, ki pa ima vseeno svoje državljane, svoje glavno mesto in svoje zakone.
Rekli smo, da je to država ljudi, k so se z zakoni sprli. Njeni ustanovitelji so tako zločinci, kriminalci, potepuhi, pustolovci ter razni begunci iz zaporov Amerike in tudi Evrope. Takih ljudi je sicer v raznih državah-' Južne Amerike zelo dosti. Vendar so ogromni pragozdovi vzdolž reke Amazonke zanje najbolj primerni, saj so lahko skoraj gotovi, da jih tamkaj roka pravice ne bo našla.
Bilo je okrog leta 1930, ko se je večja skupina kriminalcev in pustolovcev, ustavila prav na ozemlju, kjer je sedaj tako imenovana »Republika despera-dosov.« Nekateri od teh so bili zelo revmi in zapuščeni, drugi pa so prinesli s seboj bogastvo, k* so si ga pridobili z ropom in tatvinami. Pragozdovi so bili zato zanje najbolj primemo skrivališče. Katera policija na svetu bi se namreč spustila na lov na zločince v kraje, ki že sami po sebi predstavljajo za člove-
ka in njegovo zdravje veliko nevarnost?
V začetku seveda ni bilo preveč mimo v novi »državi«. Zločinci in banditi so bili vajeni, da rešujejo svoje spore z nožem in samokresom ter so ropali drug drugega. Toda kmalu so ■ videli, da tako ne gre več dalje ter da si s podobnimi napadi škodijo sami sebi. Zato so se voditelji posameznih tolp sporazumeli ter sklenili premirje. Se večl Izbirali so moža, ki naj bi bil njihov sodnik. To so bili prvi začetki nove »države«. Novoizvoljeni sodnik je namreč dobival vse več avtoritete in tako je začela nastajati neke vrste zakonodaja, ki jo morajo danes vsi državljani strogo spoštovati.
Desperadosi, ki so postali državljani nove države, so imeli v začetku velike težave z raznimi skupinami, ki so iz znanstvenih ali drugih razlogov prihajale v te pragozdove. Novi državljani niso trpeli tujcev v svoji državi. Zato so jih napadali, ubijali in ropali. Na ta način so si pridobili več sto glav živine, ki so jih ukradli pastirjem Kolumbije, Brazilije in Venezuela. Seveda so jih policijske oblasti treh držav napadale in preganjale. Več zločincev in potepuhov, ki so si mislili, da so v novj državi že na varnem, je tako prišlo pred sodišča držav, katerih državljane so oropali in ubili. Toda kmalu so eni in drugi prišli do sklepa, da ni mogoče še nadalje ropati in ubijati. Prvi korak k pomiritvi so napravil) desperadosi iz Cama*e Poslali so svojo delegacijo v Bogoto, glavno mesto Kolumbije. V Bogoti se je delegacija sestala s predstavniki kolumbijske vlade in prišlo je do skle-. nitve najbolj nenavadnega sporazuma na svetu. Banditi so se obvezal*, da ne bodo nikogar več napadali, da bodo živeli v miru, kolumbijska vlada pa jim je morala še to obljubiti, da jih njene policijske oblasti ne bodo nadlegovale ter da lahko ostanejo na izbranem ozemlju. Ta sporazum so do danes spoštovale Columbija, Venezuela in Brazilija.
Nova država ima sedaj tudi svojega predsednika republike. Ime mu Je Marcus ter Je prišel *iz Združenih držav Amerike. Razen njega upravlja deželo še nekak parlament. Vsa država je razdeljena na občine, ki imajo tudi svoje župane. Razen Mar-
cusa je najvažnejša osebnost v državi načelnik glavnega mesta Camaie. Tretja najvažnejša oseba v državi pa je šef njihove policije. Ta policija straži meje ter čuva red in mir v državi. Čeprav so člani policije bivši kriminalci in zločinci, so vendarle zelo strogi do onih, k* zakonov države ne spoštujejo. Za te ljudi je predviden tudi zapor; če pa se ne poboljšajo, potem jih iz države izženejo. To je najhujša kazen, ki se je vsak državljan najbolj boji, saj ve, da bo moral v tem primeru polagati račun za vse svoje prestopke in kazniva dejanja. Država ima tudi svoje sodstvo in čeprav je zelo primitivno in enostavno, deluje vendar v splošno zadovoljstvo vseh prebivalcev. Predsednik republike je Istočasno tndi najvišji sodnik.
Življenjski pogoji v tej državi seveda niso najbolj ugodni, ker je življenje v pragozdovih težko in nevarno. Skoraj vsi bolujejo za raznimi tropskimi boleznimi, za katere še niso iznašli zdravil. In mnogo jih je
ci in ^Francozi so farmarji, Spanci pa so povečini frizerji. Vendar je njihova glavna zaposlitev iskanje zlata in diamantov. To je zelo težko delo, ki ne daje dosti zaslužka. Vendar so iskalci zlata in diamantov pripravljeni na vse težave. Iz reke dvigajo pesek, ki ga skozi posebna rešeta sejejo, nato pa zbirajo z rokami zrno za zrnom, da bi našli košček zlata ali diamant. Vse zlato ali diamante, ki jih najdejo, izročijo državi; njena skrb je potem, da te stvari proda in da z dobljenim denarjem nakupi vse, kar prebivalstvo potrebuje. Trgovina med to državo in drugimi gre v glavnem po rekah. V ta namen so si državljani zgradili tudi manjše ladje. Imajo celo svoje trgovske zastopnike, ki vodijo pogajanja za prodajo z drugimi državami.
Vse je kazalo, da je država utrdila svoj položaj in da se je svet pomiril z njenim obstojem. Sedaj pa se je izvedelo, da so se Kolumbija, Brazilija in Venezuela dogovorile.. da se zopet polastijo dela ozemlja, na ka-
Tokrat smo na obali. Tu niso vsidrane velike ladje, toda majhnih je mnogo in dajejo puljski obali poseben značaj. — I.ep je pogled na obalo, kjer je v ozadju videti Areno
za temi boleznimi tudi umrlo. Toda kdor vzdrži, ta postane odporen ter se življenju v džungli povsem privadi.
Kot že rečeno, je največje mesto v državi Camaia. Tu prebivajo vsi iskalci zlata In diamantov. Zgradili so si hiše, ki so v glavnem lesene, vendar je med njimi tudi že precej kamnitih hiš, ki so celo zelo okusno zgrajene. V mestu živijo Italijani, Nemci, Amerikanci, Francozi in Spanci. Italijani se povečini ukvarjajo z zidarstvom, Nemci so mehaniki, Amerlkan-
terem je nova država, ker nameravajo začeti z eksploatira-njeim lesa. Seveda se je država, oziroma njen predsednik tem načrtom odločno uprl. Prišlo je celo do ostrih protestov: Tudi prebivalci Kolumbije. Brazilije in Venezuele so zahtevali, naj država desperadosov ostaine, ker bi se sicer njen) državljani raztepli po vseh bližnjih deželah, v veliko nevarnost in škodo tamkajšnjega prebivalstva. Omenjene tri države so zaenkrat svoj načrt opustile. Toda do kdaj’
Televizija 25.000 m visoko
Ameriška pomorsko raziskovalna služba je spustila v zrak plastični balon, ki je opremljen z avtomatičnim fotografskim aparatom. Ko je balon dosegel višino 40.000 metrov, se je fotografski aparat ločil od balona in se s padalom spustil na zemljo, kjer je pristat v bližini Fontsytha. Znanstveniki upajo, da bodo fotografski; posnetki služili proučevanju kozmičnih žarkov. Dva oficirja ameriške mornarice ,pa bosta z enakim balonom poskusila polet v zaprti gondoli z visokim zračnim ' pritiskom. Doseči nameravata višjno 25.000 metrov. Oba častnika bosta vzela s seboj te-
tisoi frankov globe. — Te dni pa je obstal železniški promet na CeyLonu, ker,so pri neki vasi južno od Colomba zapustili potniki vlak, in sedli na tračnice. Tako so hoteli izsiliti, da bi izpustili njihove kolege, ki so jih prijeli, ker so se z voznim listkom II. razreda naselili na oblazinjenih sedežih prvega razreda.
Dihalni aparat za dojenčka
Neka francoska tovarna je izdelala poseben aparat za dihanje, ki ga bodo uporabljali samo pri novorojenčkih. Kct je znano, je pri rojstvu otroka mnogokrat potrebno umetno dihanje, da ga ohranijo pri življenju, vendar so bdili dosedanji
drugih na $vebu. Francoski vagoni dosežejo povprečno brzimo 93,4 kilometre na uro, medtem ko je v ZDA njihova povprečna hitrost 85,6, v Veliki Britaniji pa 83,7 km na uro. Njihova povprečna brzina v večini ostalih evropskih držav pa se suče med 70 in 80 kilometrov na uro.
Trgovina z belim blagom
Poslanci nemškega parlamenta so se te dni zbrali okoli številke indijskega časopiisa. V njem je namreč stalo črno na belem, da v Zvezni republiki Nemčiji cvete trgovina z dekleti. Tam so že tako daleč, da so pričeli odpirati posebne šole za te modeme evropske gej še. Nova šola si bo prizadeval3 postavita ta poklic na popolnoma znanstveno podlago. Uganka je bila kmalu rešena. Tukaj ni šlo za zlobno podtikanje, temveč za napako, ki jo je naredil indijski prevajalec. Ta je v nekem nemškem časopisu prebral oglas novoosnovane dekliške trgovske akademije ...
60-članski pevski zbor Smith Kollege iz ZDA bo pel na Dubrovniških letnih igrah.
Država brez imena
OD VSEPOVSOD
Arena, nekdaj kraj smrti — sedaj zbirališče ljubiteljev filmske umetposti.
Bert Sotler je bil tudi v Puli, toda to pot dokaj žalosten. A ne zaradi filma, saj je v njem uspel, toda videli smo ga prt kopanju z mavcem.na nogi. • •
Cesta, dolga leto dni, je film proizvodnje Jadran filma, Zagreb, v režiji Guiseppe de a je film, ki jo tudi dolg skoro tri ure ...
Črni dan je doživel v puljski Areni film »Tri korake v praznino«. Zadel je v praznino ...
De Santis, režiser, je lahko vesel, saj je njegov flim v Puli uspel.
Edvard Bogdanovič, snemalec filma »Črni biseri«, je poka* zal v njem svojo spretnost.
Fanfan tulipan. Film je močnO podoben francosko - jugoslovanskemu filmu »La Tour, čuvaj se«.
Glavni in najbolje igrani film je bil po mnenju vseh »H-8«. V njem igra tudi naša znanka Marija Kohn.
H-8 je bil presenečenje puljskega festivala. Vsem, ki so film ustvarili, in njegovim igralcem prisrčne čestitke!
In prvikrat so igrali mladi dečki v filmu »Črni biseri«. Pokazali so, da so dobri igralci.
^Jankovič Stole je režiser filma »Nebo nad vejami«. Ta film sodi med najboljše na festivalu.
Kala, slovenski film, je doživel simpatičen sprejem, vendar so mnogi pričakovali od njega še več.
Laže je napraviti ri_.b film kot pa dober — tako pravi pregovor, ki so ga potuhtali v Puli.
Nevihta je preprečila v torek, 22. julija zvečer, predvajanje filma »Aleksa Mundič«.
Marija K ’in, poznana iz fil-.is »Svojega telesa gospodar«, igra tudi v filmu »H-8 . ki ga bomo videli tudi v naših kinematografih.
Olga Spiridonovič nastopa v »Miss Stone«, domačem barvnem kinoskopskem filmu v produkciji »Vardar filma«. V Puli ga niso predvajali, čeprav je bil v programu predviden — ker še ni skončan .. •
Poišči Vando Kos, je film proizvodnje »Avala filma«. Je prav dober film, dasiravno ga je kritika sprejela bolj hladno.
Rafal v nebo. V tem filmu igra glavno vlogo slovenski igralec Bert Sotlar, ki je bil tudi navzoč v Puli.
Stojan Arandjelovič igra poleg Berta Sotlarja v filmu »Rafal v nebo«.
Škrinjar Nada igra glavno vlogo v filmu »Nebo nad vejami«.
Tri korake v prazno'je film, ki kakor smo že rekli, v Puli ni užgal.
Ufus iz Beograda je prikazal ha puljskem festivalu tri filme: La Tour, čuvaj se, Rafal nebo in Nebo nad vejami.
Viba film iz Ljubljane je v Puli prikazal film »Kala«, v katerem smo videli, da ima slovenski film vse možnosti ža razvoj.
Zagreb film je na festivalu prikazal največ kratkometražnih filmov.
Zal niso prišli vsi igrani film1 v poštev za nagrado, upajmo, da bodo razočarani imeli več sreče prihodnje leto. — Na svidenje v Puli na VI. filmskem festivalu.
Stane Šuštar
AGATHfl CHRISTIE
37
Miša na sipini
KRIMINALNI ROMAN
Zdaj ta slučaj, zdaj drugi in zopet tretji. Priznati sem moral, da sem tudi sam rad brodil po preteklosti. Da, bili so resnično lepi časi. Kako zrel in izkušen sem se zdel!
Ubogi, stari Poirot. Videl sem kako ga je un^or v St. Loou zmedel. Brez nadaljnjega so Poirotove zmožnosti popustile in starost je premagala njegov bistri razum. Ubogi prijatelj. Kako bo trpel, če bo uvidel, da je premagan In se bo izkazal morilec Maggie Buckley premetenejši od zasledovalca!
»Pogum, mon ami!« je dejal in me potrepljal po ramenu. »Se ni vse izgubljeno. Nikar ne glejte tako tragično.«
»Jaz sem dobro razpoložen, Poirot,« sem zagotavljal.
»Jaz prav tako in Japp tudi.«
»Torej, smo vsi trije!« je vzkliknil Inšpektor. »Na zdravje, prijatelja!«
Resnično smo se po nekaj urah razšli v najboljšem razpoloženju.
XXX
Naslednje jutro sva se takoj odpeljala v St. Loo nazaj in Poirot je po najinem prihodu v hotel zahteval telefonski razgovor s sanatorijem, da se pogovori z Nick.
Nenadoma pa sem opazil na njem izredno spremembo; slušalka mu Je skoraj padla iz rok. »Comment? Comment? Kaj se je zgodilo. Prosim, povejte še enkrat.«
Nekaj minut je prisluškujoč stal pri aparatu. Nato sem ga slišal odgovoriti: »Da, da. Takoj pridem.«
Ko se je obrnil, je bil njegov obraz pepelnato siv.
»Zakaj sem odšel, Hastings! Mon dleu! Zakaj sem odšeli...«
»Kaj se je zgodilo, Poirot?«
»Mademoseille je težko bolna. Zastrupljenje s kokainom. Torej so jo le dosegli. Parbleu! Zakaj sem odšel?«
17.
Vso pot je Poirot sam pri sebi nekaj mrmral in šepetal. Nikakor ga nisem mogel pomiriti in potolažiti.
»To bi moral vedeti,« je stokal. »Da, to bi Ml moral vedeti. Sicer
pa, kaj bi bil mogel storiti? Ali nisem ukrenil vse potrebne Varnostne mere? To je nemogoče — nemogoče. Nikdo ni mogel do nje. Kdo se je postavil po robu najinim ukazom?«
V sanatoriju so naju odpeljali v malo sobico v pritličju, kjer sva že nekoč čakala in nekaj minut kasneje se je pojavil dr. Graham izmučen in bled.
»Mislim, da jo bom rešil,« je dejal brez uvoda. »Težava je v tem, ker ne vemo, koliko je pogoltnila tega prekletega mamila.«
»Kaj je Mio?«
• »Kokain.«
»Toda, kako se je to zgodilo? Kako se ji je moglo to dati? Komu se je dovolil vstop?« Poirot se je ves {resel od ogorčenja.
»Nikomur nismo dovolili.«
»Nemogoče.«
»Tako Je.«
»Toda...«
»Uporabila se je škatla s konfektl.«
»Ah, saerč. Ali ji nisem izključno prepovedal karkoli pojesti, kar pride od zunaj?«	,
»O tem ne vem kaj natančnejšega, vendar se ml zdi težavno zabranitl mlademu dekletu sladkarije. Na srečo Je pojedla lp en košček.«
»Ali so vse Praline vsebovale kokain?«
»Ne/ le tri v vrhnji plasti in od teh je enega pojedla. Ostalo je bilo v redu,«
»Toda, kako so to Izvedli!«
»Zelo nerodno. Konfekt so prerezali, v kremo vmešali kokain in čokolado zopet zalepili. Diletantsko delo bi to Imenovali, mr. Poirot.«
Moj prijatelj Je vnovič zastokal. »Oh, če bi bil vedel... Ali lahko vidim gospodično?«	f
»Ce se boste čez eno uro zopet vrnili, mislim, da vam bom lahko dovolil,« je odgovoril zdravnik. »Pomirite se vendar, dragi moj. Ne bo umrla.«
Dolgo uro sva hodila po cestah In uličicah St. Looa. Vse sem storil,
da bi razvedril Poirota ln ga tolažil, da se bo vse dobro izteklo ln ne bo prišlo do nesreče. Toda on je odkimal ln v presledkih ponavljal:
»Hastings, tako se bojim, tako se bojim ...«
Enkrat me je zgrabil za ramo, da sem obstal. »Slišite, prijatelj moj-Napačno sem delal, že od vsega začetka.«
»Menite, da ni denar?«
»Ne, nei O tem ni dvoma. Toda ta dva... preenostavno je, prelahko-Za tem je še nekaj veliko bolj zamotanega.«
Tedaj pa je dal duška svojemu ogorčenju. »Ah, cette petitel Ali J1 nisem izrecno prepovedal? Ali ji nisem dovolj jasno in razumljivo ukazal-naj se ne dotika stvari, ki Jih dobiva od zunaj. In ona je odpovedala poslušnost? Meni, Herculu Podrotu? Ali ji ni bilo dovolj, da je štirikrat že le za las ušla smrti. Ali se je morala še petič podajati v nevarnost. To j® nezaslišano?«
Končno sva zopet stala v mali čakalnici sanatorija, nakar naju takoj odpeljali gor.
Nick je zravnana sedela na postelji z Izredno razšl-jenlmi punčicami-Delala je vtis vročičnega človeka, a njene male roke so se ji tresle.
»Zopet,« Je šepetala.
Poirota je to globoko pretreslo. Zbral se je In vzel njeno ljubko ročico v svoje roke. »Ah, mademolselle! Mademolselle!«
»Ce bi se jim le bilo posrečilo!« je dejala trmasto. Tako sem že vse8a sita ... vsega!«
»Pauvre petitel«
»Tudi vaš sanatorij ml ne nudi nobene varnosti!«
»Ce bi se bili držali mojih navodil, mademolselle ..
Začudeno ga je pogledala. »Ubogala sem vas.«
»Ali nisem poudaril, da ne smete nič jesti, kar pride od zunaj?"
»Tudi nisem nič takega Jedla.«
»In konfekt?«
»Ta vendar ni bil nevaren, če ste ga poslali vi.«
»Kaj? Gospodična, kaj ste rekli?«
»Vi, mr. Poirot, ste mi ga vendar poslali?«
»Jaz?... Nikoli. Nikoli!«
»Seveda. Vaša vizitka je ležala od zgoraj v škatli.«
»Kako?«	|
Nick Je z živčno kretnjo pokazala na mizico, ki Je stala ob nje«*1 postelji tako, da je bolniška sestra urno priskočila, da ji pomaga.
»AU hočete vizitko, ki Je bila v škatli?«
»Prosim sestra.«
Med tišino, ki Je zavladala, je sestra z vizitko v roki zopet stop^* v sobo.
»Tukaj Je.«