št 8 PTUJ, 26. februarja 1965 Din 25 »Tednfk« Izhaja pod tem »teraJSa- n-r- imenom od nov aa- na predlog On^in-^k.h odtvirov •^ZDL Ptuj -jn Ormož — U-daJa /avod »Tednik«. Ptuj — Odgo^or- n- urednik: Anton Bauman — HrodniStvo tn uT»rava Ptu), Lae- itova fi - Tel I.*«« - tek ra- kuna NB Ptu) «fM-l»-«)3-72 — Tiska fasoplsnc i>odjet)f .Marl- oormeniki pri gozdu pri Selah v spomin na boj partizanov 20. maja 1944 s fašisti. Od lanskega avgusta je na zadružnem domu v Markov- cih obnovljena spominska plošča z imeni borcev in talcev ter žr- tev fašističnega nasilja. Od sep- tembra lani je na fasadi šole v Narapljah spominska plošča z imenom partizanskega kurirja Mirana Sagadina, po katerem ima šola ime Ob odkritju te plo- šče je bilo v Narapljah srečanje borcev NOV s tega predela Ha- loz. Od oktobra lani stoji v Zg. Pristar^/i spomenik na kraju bo- ja kurirjev 8 TV s fašis-tL »Ted- nik« in radio Ptuj sta seznanja- la svoje bralce in poslušalce s partizanskim koledarjem o bo- jih in dogodkih v naših krajih med NOV, deloma pa so sezna- nili zlasti mlajše občane s tem pripadniki JLA in borci — čla- ni združenja NOV. Velikega pomena .je skrh ob- činske skupnosti Ptuj in pomoč občinske skupščine borcem s stalnimi in občasnimi priznaval- ninami v višini od 7.000 do 25.000 dinarjev. S tem pa še niso »-eše- na vsa vprašanja članov zdru- ženja kot n. pr, davčne olajšave, stanovanja, posojila za stano- vanjsko izgradnjo, zdravljenje, letovanje, štipendiranje, šolanje, priznavanje dvojne dobe, razna srečanja borcev in intemirancev kot so bila lani v Trakoščann in na Borlu ter v Narapljah. Diskutantl, delegati iz orgaiii- zacij, predstavniki in gostje iz Ptuja — Tone Žagar, Jože Šte- bih, 12 Maribora — Tine Ulrih in iz Cakovca — Ivan Forstnerič, so priznali občinski skupščini Ptuj in združenju, da sta pokaza- la doslej vse rsEumevanje za probleme ZB NOV in da sta na- šla vse možne ugodne rešitve. Želeli so tudi v bodoče takšno sodelovanje in še nove uspeHe. Glede političnega in vzgojnega vpliva zlasti na mladino je ob- veljalo na skupščini stališče, da jo je potrebno seznanjati s tisti- mi vrlinami borcev NOV, ki so jih dvignile na stopnjo zavest- nih. odločnih, neustrašnih, ne- izčrpnih in tovariških borcev za svobodo in za humano sociali- stično skupnost ljudstva naše do- movine in vseh ljudstev po sve- tu. Le takšna mladina čuti pod seboj trdna tla, ceni dosedan,ie ustvaritve v svoji domovini in v svetu, jih pomaga sama ustvar- jati in jih je tudi pripravljena odločno braniti. Mladina brez takšnega vpliva in vzgoje za- pravlja čas, je ne veseli delo, ni- ti nima smisla za svoie izpopol- njevanje, temveč se vdaja lahko- živosti, ki ji izpod kopava tla. Bodoče delo združenja borcev NOV se bo nadaljevalo v okviru letošnjih materialnih možnosti, predvsem pa ob aktivnem .sode- lovanju vsega članstva v politič- nih organizacijah in v di-uštvih ter v organih upravljanja, da bi bil viden časten delež 7.druže- nja v nadaljnjem napredku v ""■bčini. V njm naj bo vedno na častnem mestu spomin na padle in še žive borce in žel;g. da bi bilo v naši skupnosti iz dneva v dan več njim podobnih mladih l.iudl ki bodo zagotovili naši skupnosti da bo lahko v miru nadaljevala s svoiim narc^p^dmm delom. VJ. Str;.« ? »TEDNIK« — pefek, 26, februarja 1965 StraD 2 OMEJENE M02N0STI Generalna skupščina Združe- nih narudov je prejšnji teden prekinila svx)je zasedanje do 1. septembra v želji, da bi sekre- tariat med tem časom nekako zbližal sprte stranke in pripra- vil pogoje za bodoče normalno delo. Pisali smo že o finančni krizi, ki je bila povod (četudi ne po- glavitni razlog) ja letošnje te- žave. ZDA so namreč ves čas vztrajale pri tem, da vse tiste dežeie-članice, ki dolgujejo za dve leti plačilo svojega deleža pri stroških mirovnih operacij na srednjem Vzhodu in v Xon- gu, ne smejo imeti v GS več glasovalne pravice v duhu ustreznega člena Ustanovne li- stine. Med temi deželami sta tudi Sovjetska zveza in Francija. Sovjetska vlada pojasnjuje svo- je stališče s tem, da je o finanč- nem deležu članic OZN za ome- njene operacije odločala Gene- ralna skupščina, četudi ima to pravico (po Ustanovni listini) samo Varnostni svet, kjer vele- sile morejo uporabiti tudi svoj »veto«, tj. odkloniti predlog in tako onemogočiti, da bi ga ure- sničili. Tako se je zgodilo, da na le- tošnjem zasedanju sploh niso glasovali o ničemer. ZDA so le toliko »popustile«, da so privo- lile v soglasno izvolitev pred- sednika skupščine in v ustano- vitev posebnega organa OZN za trgovino in razvoj — brez jav- nega glasovanja. To popuščanje je v bistvu popuščanje med ve- lesilami, pri čemer manjših de- žel ni nihče nič vprašal. Vendar so le-te v želji, da ne bi prišlo do nove »hladne vojne«, opusti- le upravičene napade. Le alban- ska delegacija je skušala (po splošni sodbi na priporočilo LR Kitajske) z zahtevo, naj bi za- sedanja ne preložili, izzvati spor ZDA — ZSSR javno pred foru- mom, vendar ni uspela. Ni dvoma, da imajo pred- vsem nevezane dežele interes, da v svoji miroljubni politiki onemogočijo zaostrovanje polo- žaja. Predah do prvega novem- bra omogoča glavnemu tajniku OZN U Tantu, da skuša najti nekakšen kompromis o »finanč- nem problemu«, da bi se pri- hodnja zaseaanja mogla odvi- jati normalno. Kompromisi med velesilami upravičeno izzi- vajo male dežele, posebno še, ker so se Združeni narodi v zad- njih letih okrepili z velikim številom novih članov. Pravica istih možnosti pa je državam zagotovljena z Ustanovno listi- no. Tak položaj pa seveda prili- va olje na ogenj tistih, ki žele tako ali drugače spodkopati ugled OZN ali jo celo minirati. Generalna skupščina letos tudi ni mogla obravnavati takih po- membnih vprašanj, kakršna so reorganizacija nekaterih po- glavitnih organov (Varnostne- ga sveta, Gospodarsko-socialne- ga sveta itd.), s katero bi zago- tovili pravilno svetovno pred- stavništvo. Afrika in Azija sta namreč tu zelo skopo zastopani, četudi omenjeni organi najbolj vplivajo na vprašanje miru in varnosti ter na pomoč in razvoj zaostalih. Ostali doigodki Vsi tisti, ki so zaradi napetega FKjIožaja v Vietnamu in sploh v Indokini pričakovali, da se bodo Zdiužesni narodi v tej. ali oni obliki dotaknili tega dela sveta in skušali kakorkoli pomagati, so se zmotili. Združeni narodi so v teh diieh tako oslabljeni, da niso sposobni, ukreniti kaj odločilne- ga. (O tem poročamo v. uvodnem sestavku). ' Kakor je že navčida, so pas tn-^ di ta teden »presenetili« v Saj- gonu z državnim prevratom. Pra- vijo, da so mlajši generala hoteli nekako rehabilitirati nekdanji režim diktatorja Diema, četudi bi ga malce modernizirali. Njihov glavni namen pa je bil odstra- niti vrhovnega poveljnika gene- rala Kana, ki se je pošteno spri z ameriškim veleposlanikom v Sajgonu Taylorjem. Prevraitniki sicer niso uspeli, zato pa je imenski poglavar Južnega Viet- nama razrešil dolžnosti Kana in na njegovo mesto imenoval do- sedanjega štabnega načelnika, PARIZ, WASHINGTON IN PEKING Tiste, ki poznajo razmere v južnovietnamskem glavnem me- stu in medsebojna trenja in obra- čunavainja med vojaško elito, se temu ne čudijo. To slednjič tudi ni zadnji državni udar, oziroma podzkus udara- Bolj zanimivo je, da so se ZDA odločile — četudi predsednik Johnson uradno mol- či — za omejeno razširitev voj- ne, se pravi glede na to, kako bosta Kitajska (in seveda SZ) re- agirali na ameriške napade na ozemlje zunaj Južnega Vietna- j ma. I Najnovejše priporočilo franco- ske vlade, ki ga je podrobneje pojasnil ameriškim gostiteljem v VVashingtonu francoski zunanji minister Couve de Murville, se zavzema za to, da bi pekinški in washingtonski prvaki sedli za ze. leno mizo in se pomenili o Viet- namu. V Parizu namreč sodijo, da Velika Britanija in Sovjetska zveza, nekdanji predsednici že- nevske konference o Indokini, nista v Vietnamu tako prizadeti kakor Washington ali P^ing. ULBRICHT V KAIRU Predsednik vzhodnonemške vla- de Walter Ulbricht je prispel na obisk v Kairo, kjer so ga sprejeli z vsemi častmi. Predsednik ZAR Naser pa je prav zadnje dni spri- čo bonskega pritiska proti temu obisku izrekel precej trdih besed proti Zahodni Nemčiji, posebno proti očitkom, češ da je ZAR pre- jela veliko gospodarsko pomoč. To pomoč tudi pošteno odplaču- jemo, je dejal. Zahodnoneniški pritisk in grož- nje s Hallsteinovo doktrino je torej propadel. Ce bi uradni Bonn prekinil zaradi tega, ker bo ZAR priznala Nemško demokratično republiko (in za njo še katera arabska dežela), bo v bistvu ka- znoval samega sebe in odvrnil arabske simpatije, za katere se je tako boril. Ce bo potem Erhar- dova vlada priznala Iran (čemur se upirajo Arabci), bo to mašče- vanje ^ -^-"bno klavrnemu zma- goslavju- Na drugi strani je svet sprejel z zadoščenjem vest, da je nemška vlada sklenila predložiti bundes- tagu (zahodnonemški skupščini), naj podaljša rok o zastaranju na- cističnih zločinov. To namreč po- meni, da protesti demokratične svetovne javnosti, nekaterih vlad in skupščin niso bili zaman. SPREMEMBE V TURCIJI Odstop dosedanjega turškega ministrskega predsednika Inonii- ja sam po sebi ne pomeni poseb- ni^a dogodka, toda ker je Tur- čija balkanska dežela, ga naj na kratko ocenimo.* Kaže, da se je stari prijatelj ustanovitelja mo- deme Turčije Atatiirka umaknil v opozicijo s svojo republikan- sko stranko zato, da se bo lažje pripravil na prihodnje volitve in si zagotovil čim v^ glasov. Z dosedanjo koalicijsko vlado nam- reč ni mogel izvesti svojih na- črtov. Eno pa mu priznajo tudi politični nasprotniki: da je uve- del parlamentarno demokracijo, prvič po tolikih letih vladavine' demokratske stranke. BVnA RUDARSKA NESRECA V ROMUNIJI 41 MRTVIH IN 16 RA- NJENIH Po sporo^Hln romnnske vlade, ki so gra objavili danes z-hitraj \ Bukarešti, je prl eksploziji pod- eenaeljskeffa plina v premofovni" kn Uricam izgrnbilo življenje 41 radarjev, 16 pa je bilo ranjenih. NesreSa se Je pripetila 23. febru- arja. Preino«rovnik Uricani leži ^ rahodneim deln Rom oni je, okros 100 km severno od Djerdapa. Vladno sporoi^ilo pravi, da 9o nvedli postopek za ugotovitev pzroka nesreče. L15T0S BOTM) ITVOmi 25.oon KimmTSKm GARNITUR Pred nekaj leti je bilo v Or- možu ustanoivlieno Invalidsko podjetje »Jože Kerenčič«, ki se je v zadnjem obdobju znatno razvilo in sedaj predstavlja naj- pomembneišo tovarno v občini. Lani je bilo v tovarni 191 za- poslenih, letos pa jih bodo za- poslili še 24. V tovarni izdelu- jejo razno okovje, kuhinjski pribor, vse vrste plastičnih iz- delkov in druge izdelke, ki so namenjeni široki potroSnji. K najpomembnejšim izdelkom to- varne spadajo plastične obloge volanov, avtomobilske tapete in drugi plastični izdelki za po- trebe avtomobilske industrije. Tovarna »Jože Kerenčič« v Ormožu je v proizvodnem sode- lovanju s tovarnami TAM, TAP, TEP, in nekatere proizvode iz- delujejo tudi za tovarno Zmai. Lani je imela tovarna 480 mi- lijonov bruto proizvoda, letos pa ga predvidevajo 600 milijo- nov dinarjev. Višjo proizvodnjo omogoča tovarni predvsem tes- ' no proizvodno sodelovanie s I finančno boljšimi kooperanti. Pnprove na letoSnja sre- čanja v tednu sodelova- nja med sosednimi obči- nami Na letošnji teden bratstva in prijateljstva s prebivalstvom iz občin Cakovec, Ormož, Varaždin in Ptuj, ki bo od 23. aprila do 16. maja 1965, se bo Ptuj z vsemi krajevnimi skupnostmi dobro pripravil, ker je letošnji organi- zator tedna. Letošnji teden pride še bolj do izraza, ker bo v okviru proslav za 20-letnico osvoboditve. Zato si bo občinski odbor za medob- činsko sodelovanje toliko bolj prizadeval, da bo vsebina sre- čanj in prireditev potrdila, da so postali stiki med bližnjimi ob- činami ob današnjih družbenih pogojih nujnost v korist utrjeva- nja bratskih in prijateljskih čti- stev med prebivalstvom iz sosed- nih republik ter v korist gospo- darskega in ostalega skladnega razvoja. Največ sodelujočih bo tudi letos iz vrst mladine, ki bo dokazala z raznimi srečanji in prireditvami, da sprejema izpod- bude odbora za medobčinsko so- delovanje in da jih je pripravlje- na z vsem svojim znanjem in sposobnostmi tudi podpirati. Na seji občinskega odbora za medobčinsko sodelovanje, ki Je bila v torek, 23. februarja, v de- lavskem klubu, je bil odobren okvirni program za letošnji te- den in izvoljene komisije, ki bodo pripravile vse potrebno za sreča- nja in dejavnost na raznih pod- ročjih ter tudi določen obseg vseh srečanj in prireditev. Predsedni- ki komisij se bodo posvetovali glede svojega dela s člani komi- sije. Dela bo dovolj, K sreči je že mnogo preddel opravil občinski sindikalni svet Ptuj. Rezultat letošnjih srečanj bi naj bile nove izpodbude za sode- lovanje še na vseh tistih področ- jih, kjer so še doslej mislili, da Je delo medobčinskega odbora od- več, češ da vse itak pride s Ča- som, ko to zahtevajo prilike. V resnici pa ni tako. Prejšnja tri srečanja v tednih sodelovanja med občinami so dokazali, da je bila ta izpodbuda zdrava in da se je zato tudi uveljavila. V. J, Vedno bliže volitvam Plenum j« obravnaval gornje predloge za poslafnske kandidate in je soglašal s predložendmi kandidati in se bo potrudil s po- ^ litično aktivnostjo in populari- 1 ziranjem kandidatov v organiza- j cijah SZDL, sindikata i-n drugih j družbeno-poMičnih orgarazacij | in društev doseči široko razpra- vo o njih in da bodo predložene kamdidate volivci sprejeli na zbo- rih voUvcev. — Po plenumu je potrebno sklicati občinski politični aktiv in aktive v volilnih enotah, ki se naj doffovorijo o konkretnih vse- i binskih in tehničnih pripravah za uspešno izvedbo zborov volil- cev. Zagotoviti je potrebno čim večjo udeležbo volilcev in se ne zadovoljiti le z minimalnim, z zakonom določenim odstotkom udeležbe. Pravočasno je potrebno pripraviti potreben tehnični ma- terial za zlDore {zapisnike, vabila in podobno). Aktivom in organi- zacijam SZDL je potrebno posre- dovati ostale nujne instrukcije, ki so potrebne v zvezi s tem (po- stonek na zboru, vodstvo zbora itd.) — Z zbori volilcev v delovnih ! organizacijah in na področju ; Ptuja in v Kidričevem pričnemo j že v naslednjih dneh, najpozneje | pa v prihodnjem tednu. Na osta- ; lem področju občine skličemo ^ zbore v nedeljo, 7, marca. Zadnji j rok za potrditev kandidatov za j občinsko skupščino je 11. oziro- j ma 13. marec. — Lokalni tisk, tisk v delovnih organizacijah in lokalna radijska postaja naj intenzivno spremlja- jo vse nadaljnje predvolilne priprave. Svojo informativno dejavnost naj čimbolj prila- aodijo potrebam družbeno po- litičnih organizacij in volilnih oroanov v niihovi nrcdvolilni aktivnosti. Po zborih volilcev moramo objaviti vse kandi- dature v občini in na primeren način popularizirati kandidate med volilci. — Z zbori volilcev še ni kon- čdnp predvolilna aktivnost. Or- ganizacije SZDL naj organizirajo razgovore odborniških in poslan- skih kandidatov z volilci o kon- kretnih gospodarskih in družbe- nih problemih. Nadalje bo po- trebno pripraviti vse potrebno za uspešno iivedbo volitev: pravo- časno ie potrebno formirati vo- lilne odbore, določiti in urediti volišča, informirati volilne od- bore v vrlilnem postopku, pri- praviti tehnični material — vabi- la, plakate, pravočasno opraviti potrebne korekture v volilnih imeniKih ipd. Vse to je del poli- tičnih nalog organizacij SZDL in aktivov, k- naj pomagajo volil- nim organom pri njihovem delu pred volitvami in na dan volitev. V pripravah je potrebno anga- žirati tudi ostale družbeno poli- tične organizacije, društva, sa- moupravne organe, svete kr?>jev- nih skupnosti itd., torej vse, ki kakorkoli lahko prispevajo k uspešnim pripravam in k uspeš- ni izvedbi volitev. »Tako bomo dali volitvam, ki predstavljajo samoupravni akt delovnih ljudi, deloven značaj, pomen še širše mobilizacije vseh sil«, kakor pra- vi volilni progres zveznega od- bora SZDL Jugoslavije. V. Z. S plenuma SZDL v Ormožu Pred kratkim je bil razširjeni plenum Občinskega odbora SZDL občine Ormož. Navzoči so raz- pravljali predvsem o kandidatih za poslance za zvezno in roDub- liško skuipščimo im o pripravah na zbore volivcev, ki bodo od 2. do 8. marca na območju občine. Po- sebno pozorno pa so obravnavali zbore volivcev, na katerih bodo občani predlagali im potrdi,U kan- didate za zvezne, republiške in občinske poslance. V marcu iai aprilu bodo volivci oddali svoje glasove za kandidate in jih tako izvolili za svoje predstavnike v občinski, republiški in zvezni ski;Bpščinl. Izbira kandidatov za poslance im za odbornike občin- ske skupščine mora biti. čimbolj demokratična. Na zboru volivcev je treba predlagati za kandidate tiste volivce, ki so družbeno pKJll- tično aktivni, ki se vsestransko zavzemajo za razvoj in napredek, ki imajo med volivci avtoriteto in ki so s svojim dosedanjim priza- devanjem - dokazali, da- so~ vredni tega zauipanja. . Volivci bodo predJagall enega ali več kandidatov. Krajevne or- ganizacije SZDL, sindikalne po- družnice In ostale družbeno-poU- tične organizacije ter društva v občini so o pripravah na volitve tn o kadrovskih vprašanjih že mnogo razpravljale. Skoraj 90»/« volivcev v občini je v anketi izrazilo svoje predloge o kandidatu za odbornika ob- činske skupščine. Tako na zborih volivcev glede kaindidiranja ne bo težav. Krajevne organizacije SZDL bodo poleg volivcev pred- lagali tiste kandidate, ki so v anketi dobili največ glasov. Sle- herni voUvec ima na zboru voliv- cev pravico, da v imenu petih volivcev predlaga kandidata za odbornika občinske skupščine in kandidata za poslanca zvezne in republike skupščine. Važno bo, kako bodo prihodnji zbori volivcev vsebinsko priprav- ljeni in kako smo stopnjevaU po- litično vzdušje v občimi. Skoraj vsem volivcem v občimi je bil na raznih sestankih pojasnjen po- men in važnost volitev. Zvezne poslamce bodo skupno kandidirale in volile občine Ptuj, Ormož in Slovenska Bistrica. Predvideva se, da bi za zveziU zbor zvezne skuipščlme na zt>orm volivcev predlagali za kandidata člana zveznega ižrvršnega sveta in sekretarja za finance Zorana Poliča, za zvezni gospodarski zbor Bruna Ravnikarja, predsed- nika Občinskega slmdikalneiga sveta občine MarllboT Tezno, za sodalnozdravstveni zbor zvessne skupščine Davorina dr. Valentina, ravnatelja sanatorija na Pohor- skem dvoru, za organizacijsko politični zbor Miha KoSaka in za zvezni kulturroi zbor pa bosta kandidirala Stojan Požar in Jože Globačnik. Tudi o kandidatih za republi- ške poslance je bilo precej teme- ljitih razprav. Na njiih so navzo- temeljito obravnavali tiste vo^ lilce, ki imajo pogoje za sprejem kandidature. Predvideli so po daljši diskusijah, da bi naj pred- lagali za kandidata za poslanca republiškega zbora Zlatka Kova- čiča, direktorja osnovne šole Or- mož, v prosvetno kulturni zbor Vlada Ožbolta in v gospodarski zbor republiške skupščine Milana Ritonja in Alojza Kranjca. Vsi navedeni predvideni kan- • didati za republiške poslance so znani družbenopolitična delavci v občini. • Zbori volilcev na ormoškem območiu GLEDE NA DAVEK SO ZEMLJIŠČA V OBČINI ORMOŽ RAZ- DELJENA NA TRI PROIZVODNE OKOLIŠE. NEKATERI VO- LILCI ŠE NISO DOVOLJ SEZNANJENI S POMENOM IN VAŽNOSTJO URBANISTIČNEGA PROGRAMA V zadnjem času so bili na or- i moškem območju zbori volil-! I cev, na katerih so razpravljali I o osnutku urbanističnega načr- i ta, o realizaciji občinskega druž- ! benega plana in proračunu za i leto 1964, o predpisih o prispev- ■ kih in davkih občanov in o i predlogih osnutka družbenega plana in proračuna občine za leto 1965. Skoraj na vseh zborih je bila živahna razprava in sleherni zbor volilcev je nekaj doprine- sel k popolnejšemu razumeva- j nju in reševanju problemov. Na j zborih so volilci obravnavali ; številne lokalne probleme. Po-' I nekod so predlagali spremembe glede uvrstitve proizvodnih okolišev. ! i ZBORA VOLILCEV V I SREDIŠČU j se je 7. 2. 1.1. udeležilo 68 vo- lilcev od 838 volilnih upravičen- i cev. Na zboru so volilci največ razpravljali o predpisih prispev- kov in davkov občanov. Menili I so, da je nepravilno, da so ša- ! lovci r£izporejene v tretji pro- izvodni okoliš, Središče pa v prvega. Grajali so nepravilno odkupno politiko ptujske mle- karne, ki še vedno prepoceni kupuje mleko od zasebnih kme- tovalcev. Po njihovem mnenju bi bilo treba upoštevati davčne olajšave tudi Maistrovim bor- cem in ne samo borcem NOB. Zbora volilcev v Središču se je udeležil tudi predsednik Ob- činske skupščine Ormož Matija | Ratek, ki je navzočim temeljito in vsestransko pojasnil politiko obdavčevanja v občini in dru- ga nejasna \'prašanja. j Načeto je bilo tudi vprašanje , ostarelih občanov, ki niso več i zmožni za delo. Zemlje ne mo- I rejo več obdelovati, zato jo po- nujajo zadrugi, od nje pa pri- čakujejo sredstva za preživlja- nje. Na zboru volilcev so gra- jali tiste dimnikarje, ki preveč PO\ršno opravljajo svoje dolž- nosti. ZBORA VOLILCEV PRI MIKLAVŽU 8. februarja sta se poleg 157 vo- lilcev udeležila predsednik in tajnik Občinske skupščine Ma- tija Ratek in Danilo Jelen. Pred- s^nik je volilcem izčrpno ob- razložil realizacijo družbenega plana in proračuna občine za le- to 1964. K tej točki dnevnega reda ni bilo posebnih pripomb, veliko več pa so volilci razprav- ljali o predpisih prispevkov in o davkih občanov. Posebnih prir pomb in predlogov ni bilo. V PODGORCIH je bil zbor volilcev 6. februarja t. 1. Udeležilo se ga je od 1086 volilnih upravičencev 119 volil- cev. V razpravi o urbanistič- nem načrtu za Ormož in Veliko Nedeljo so volilci zahtevali tudi za Podgorce zazidalni okoliš. Predlagali so poenostavitev pri izdajanju izjemnih gradbenih dovoljenj. Volilci so predlagali, da bi naj bile Podgorce enake ostalim krajevnim centrom v občini glede urbanističnega raz- voja. Predlagali so, naj spadajo tudi glede odmere davka obde- lovalne površine v katastrski občini Osluševci v drugi proiz- vodni okoliš in ne v prvega, kot je bilo prvotno predvideno. Predlagali so tudi, da bi naj po- večali za 3 % olajšavo pn davku za krmljenje plemenic v tret- jem proizvodnem okolišu. ZBORA VOLILCEV NA KOGU 7. februarja t. 1. se je udeležilo od 872 volilnih upravičencev 179 volilcev. Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance občine Ormož Franc Forstnarič je na- vzoče seznanil z ureditvijo kra- jevnih centrov v občini. Navzo- či volilci so na zboru temeljito in vsestransko obravnavali osnutek urbanističnega progra- ma Ormoža in zatrjevali da je tudi za Kog potreben urbani- stični program, kot za ostale po membnejše centre v občini. Me- nili so, da je Kog za turiste pri- vlačen, predvsem pa je znan iz NOB. Pripombe so bile tudi na račun previsokega obdavčeva- nja traktorjev v zasebni lastni- ni. Po njihovih predlogih bi naj bil popust pri davku za obnovo vinograda do 10 arov in ne do 20. Volilci so iznesli neka- tere nepravilnosti dimnikar- jev in zahtevali, da jih v naj- krajšem času odpravijo. Nače- to je bilo tudi pereče vpraša- nje socialno ogroženih občanov. V IVANJKOVC^H je bil zbor volilcev 7. februarja t. 1.; udeležilo se ga je 109 vo- lilcev. Volilci so se seznanili z osnutkom urbanističnega pro- grama Ormoža in so zahtevali, da bi naj skupščine občine po- skrbele, da bi ga razmnožili vsaj v 100 izvodih, s katerimi bi se občani lažje podrobnejše seznanili. Volilci so na zboru kritizirali nekatere odkupoval- ce živine. Menili so, da je po- gajanje po kilogramu teže ne- pravilno in da je treba realno oceniti govedo po vrednosti. Ta preživeli pojav trgovanja so vo- lilci odločno kritizirali. V raz- pravi o predpisih o prispevkih in davkih občanov so predlatza- li, da je treba Libanjo uvrstiti v tretji proizvodni okoliš in ne v druizega, kot je bilo prvotno predvideno. ZBORA VOLILCEV V LOPERŠICAH se je 14. februarja t. 1. udeležilo nad 100 volilcev, med njimi tudi predsednik Občinske skupščine Ormož Matija Ratek. Navzoči so vsestransko diskutirali o osnutku urbanističnega progra- ma Ormoža. Predsednik občine je pojasnil številna nejasna vprašanja in med drugim tudi pomen in važnost urbanistične- ga programa. Na zboru po- membnejših predlogov in do- polnitev ni bilo. Volilci so raz- ^jiavljali bolj na splošno. ZBORA VOLILCEV NA LEŠNICI se je 13. februarja t. 1. udeleži- lo samo 20 volilcev. Med raz- pravo o urbanističnem progra- mu Ormoža so nekateri volilci kritizirali visoke cene gradbe- nih parcel. Pritoževali so se, da na Lešnici ni dovolj merjascev plemenjakov. Na zboru, ki je bil slabo obiskan, je bilo opa- ziti, da so volilci premalo sezna- njeni z urbanističnim progra- mom. ZBORA VOLILCEV V ORMOŽU se je 15. februarja t. 1. udeležilo 91 volilcev od 951 volilnih upra- vičencev. Navzoč je bil predsed- nik Matija Ratek, ki je odgo- varjal na številna'nejasna vpra- šanja. Navzoči so razpravljali o krajevnih in občinskih pro- blemih. Med ostalim so se zani- mali, kdaj bo zgrajen most čez Dravo v Ormožu, kako je s kre- diti za individualno stanovanj- sko gradnjo in drugo. Vsa vpra- šanja so bila volilcem pojasnje- na. Volilci so se zanimali tudi, kdaj in katera srednja šola bo ustanovljena v Ormožu. DR Stran 3 »T E D N I Kc — petek, 26. febrnarja 1%5 Stran 3 Spored kurentovanja 28. IL 1965 1, Ob 10. uri nastop folklornih skupin na športnem sta- ^ diona: 1.Pozdravni nastop treh kurentov in dveh pokačev 2. Skoromati iz Hnišice — Brkini 3. Cerkljanski laufarji 4. Selmarji iz Kostanjevice na Krk' 5. Plesalci iz Beltinec 6. Cirkovški ploharji 7. Orači iz Lancove vasi 8. Plesači s Pohrežja pri Vidmu 9. Kopanja iz Markovec 10. Orači iz Markovec 11. Rusa in drugi pustni liki iz MarkoM ■ 12. Pogrebci iz Hajdine 13. Kurenti II. Ob obhod folklornih in karnevalskih skupin po ^ mestu, in sicer: Mladika — Cučkova ulica — železniški prelaz — Osojnikova ulica — Ciril-Metodov drevored — Lju- tomerska cesta — Srbski tr? — Bezjakova ulica — Slovenski trg — Prešernova ulica — Cafova ulica — Murščeva ulica — Hrvatski trg — Dravska ulica — Trg svobode — Krempljeva ulica — Trg mladinskih brigad — Ulica heroja l^cka — Trstenjakova ulica Srbski trg — Bezjakova ulica — Slovenski trg — Pre- šernova ulica — Cafora ulica — Murščeva ulica — Hrvatski trg — Dravska ulica — Mladika. Vrstni red obhoda: Kurent, pokači. kopjaši. folklorne skupine, maskirani šolski otroci, karnevalske skupine peš. skupine na ko- njih in a'ozovih, na kolesih ter motornih vozilih. ^ Občinstvo prosimo, da se brezpogojno podreja navodi- lom rediteljev. Odbor KIDRIČEVO Dodatna sredstva za adaptacijo Medtem, ko dvorana restavra- cije že služi svojemu namenu, opravljajoč njej še vedno raz- na dfla. S tem so povezana fi- nančna sredstva, ki so še po- trebna za ta dela O tem je raz- pravljal tudi delavski svet TGA, ko je bilo ponovno treba odobri- ti sredstva za adaptacijo restav- racije. Bilo je že precej razprave o tej adaptaciji, "endar je bilo potrebno še odobriti, in sicer zopet 21,900.000 dinarjev. Živa razprava je bila glede odra v dvorani, na katerem trenutno gledališče ne more nastopiti. Dvorana pa je bila prvenstve- no urejena prav zato in so za to bile nekatere pripombe po- vsem umestne in upravičene. Zaradi tega je delavski svet sklenil, da je treba oder tako urediti, da bo primeren za gle- dališke predstave. Dotacije so razdeljene Na območ.iu krajevne skupno- sti Kidričevo je precej društev in organizacij, ki so glede svoje dejavnosti odvisne predvsem od podpor delavskega kolektiva TGA. Po sklepu organov uprav- ljanja bo letos na razpolago za dotacije in podpKjre znesek 107.993.000 dinarjev. Sklad skupne porabe bo bremenilo okrog 73,595.000 dinarjev, med- tem ko bo preostalih 34,398.000 dinarjev iz sklada osebnih do- hodkov. Odobrene so dotacije tistim društvom in organizaci- jam, ki so vložile prošnje, medtem ko bo ostale dotacije odobraval delavski svet na in- dividualne prošnje, seveda v okviru zneska, ki je bil dolo- čen. Dotacije so torej v glav- nem razdeljene in je pričako- vati, da jih bodo konstniki upo- rabili tako, da bodo dosegle svoj namen. Mladinci vedno alctivnejši Cesto se posamezniki spotika- jo nad delom mladinskega akti- va v TGA in v naselju' in mu očitajo neaktivnost. Toda odkar so izvolili v organizaciji novo vodstvo in po združitvi obeh ak- tivov se je v delu organizacije mnogo spremenilo Razveseljivo je. da so mladinci postali aktiv- nejši, kar zgovorno dokazujejo njihove priprave na veiiko za- bavno odda.io. ki bo v soboto, 20 marca 1965. ob 19. uri v adaptirani dvorani restavracije Kidričevo. Sodelovali bodo tudi drugi mladinski aktiv; iz občin. Pomerili se bodo na raznih področjih. Za najboljše ekipe pa so pripravljene lepe nagra- de (radioaparat.. gramofon, fo- toaparat in druge). Po oddaji bo ples v vseh pro- storih restavracije ob sodelo- vanju priznanega ansambla iz Ljubljane Mladinci — priredi- telji iz Kidričevega vljudno va- bijo vse svoje simpatizerje in prijatelje - mlade in stare, da se udeležijo v čim večjem števi- lu njihove oddaje, na kateri se bodo prijetno razvedrili. 21.617 izgubljenih dni Na prihodnji seji delavskega sveta TGA bo v razpravi med drugim tudi letno poročilo o higienskem :n tehničnem varst- vu pri delu v letu i9t;4 Poroči- lo statistično in grafično prika- zuje nezgode pri delu v tovarni in ugotavlja vire in vzroke ne- zgod oziroma poškodb Nesreče pn delu v TGA so že od 1. 1961 dalje v padanju. Stevilo 2l.ril7 izgubljenih dni zaradi obolenj in nesreč pri deiu je povzročilo F>odj6tju gospodarsko škodo v znesku 210.257 600 din, kar ni- kakor ni majhna vsota in bi se sleherni član kolektiva moral zamisliti nad to številko ter se vprašati, kal je doprinesel, da bi bila ta vsota manjša. Približ- no 50,000.000 din je podjetje sa- mo v letu 1965 vložilo samo za varstvo in osebna varstvena sredstva, za osebno higieno ter za dodatno hrano, S tem so bila zagotovljena zaščitna sredstva za vse delavce na nevarnih de- lovnih mestih Vedno pa se še dogaja, da mnogi ne uporablja- jo pravilno zaščitnih sredst-^v oziroma jih sploh ne uporab! jo. Organi upravljanja bodo morali ukreniti potrebno, da bo- do zaščitna sredstva res vsi upo- I rahljali, kajti le tako bo mogo- če zmanjšati število -nesreč na j minimum. Meritve delovnegdatki bodo za oosamezne obrate zelo važen in j pomemben pripomoček, pred- : vsem zaradi tega. ke bo mogoče na novi osnovi oceniti delovno mesto ter potrebe f>o zaščitnih sredstvih Zaključni račun potrjen Prejšnji teden le delavski svet TGA razpravljal o zaključ- nem računu za leto 1964. Iz nje- ga je razvidno, da ie podjetje kljub velikim težavam doseglo lani nad 15 milijard celotnega dohodka. K uspehu je največ pripomogel asartiment proizvod- nje aJtoniitija. Proizvodnja le- gur je bila večja za 77,8'/« vfisir— pram letu 1963); ta sprememba je zaradi boljše cene, ki jo ima- jo legure napram čistemu alu- miimju, zelo ugodno vplivala na fiinančni rezultat. Stroški so zna- šali nad 12 milijard din, torej znaša čisti dohodek nad 3 mili- jarde din. Ustvarjeni dohodek pa predstavlja le 92,7"/« dohod- ka iz leta 1963. Delavs.ki svet je v celoti potrdil predloženo de- litev dohodka s tem. da bo osta- nek 485,204.426 din denl pozne- je, Podjetje je torej kljub teža- doseglo lep uspeh Predračun za leto 1965 Plenum tovarniškega odbora sindikata v TGA je pred nedav- nim obravnaval priprave na let- ne občne zbore ter o finančnem poročilu za leto 1964 in o pro- računu za letošnje leto Iz poro- čila je bilo moč ugotoviti, da so dohodki v letu 1964 znašali 17 milijonov 166.299 din, izdatki pa le 10,148.146 din. V tej razliki je 3,200.000 din, ki jih je odobril delavski svet kot dotacijo za godbo na pihala, ki bo šele le- tos uporabljena. 1,415.000 din, namenjenih za kulturno prosvet- no delo ni bilo uporabljenih, ker SNG iz Maribora ni moglo go- stovati v Kidričevem, -ko Lovrenc Združitev društev? Na območju krajevrn- skup- nosti 1 ovreoc so tn gasiKka društva. Lovrenc. Pleterje in Apače. Kako delajo ta društvai' I ahko je ugotoviti, da tii>lj ži- vota njo kot /ivijo. .\(vbt-jio iz- med njifi nima potrebnih sred- stev. zato tufii njih<,'vo de| v pogledu šolstva nazadovali. S pričetkom šolfkega leta 1964-65 v T.ovrencu ni več višjih razre- dov in vozijo otroke z avtobu- som v šolo v Kidričevo. Toda gre za drugo vprašanje, za otro- ke namreč, ki obiskujejo šolo Lovrenc. Ti otroci namreč ne dobivajo toplesa obroka, čeprav so sicer v kraju vsi pogoji za dobro poslovanje šolske kuhinje. Tako pa «o primeri, da plačuje RK posameznim otrokom mafi- ro. medtem ko starši tistih otrok doma prodajajo mleko. Takšne anomalije bi kazalo odpraviti in staršem končno dopovedati, kakšen je pomen tople šolske malice za šoloobveznega otroka. Ni sredstev za spomenik Organizacija ZB v Lovrencu si že dalje časa prizadeva posta- viti spomenik padlim borcem NOB. Pred zadružnim domom je lepo urejen prostor, kamor bi ga postavili. Toda to so le želje članov ZB in družbeno politič- nih organizacij, ker pač ni fi- nančnih sredstev v ta namen. Vsekakor bi morali odgovorni forumi in delovne organizacije imeti nekaj posluJia tudi za takšna vprašanja. -ko Pisma urednistv}! Mimogrede zabeleženo Prejšnji torek popoldne sem vstopila p slaščičarno o Lacko- vi ulici. V zakajenem prostoru so sedeli sami mladi ljudje, oa- jenci, dijaki, skratka mladi fantje in dekleta. Pili so črno kavo in kadili cigarete. Kar vsi po vrsti. Videti so bili zelo za- dovoljni. Opazovala sem mlado deklico, ki je s solznimi očmi skušala svojim kolegom doka- zati, da zna kaditi. Pomislila sem na to, da jim ne smem zavidati tega prostorč- ka, saj je edini v Ptuju, kjer se zbirajo mladi o svojem prostem času. Zvedela sem. da je v tem prostoru dopoldne in popoldne polno mladih ljudi. Torej, o Ptuju resnično potrebujemo pro- stor za rttladino, kjer naj bi mladi imeli nekaj večjo izbiro glede kulturnega življenja. Nekaj pa je le motilo. Odkod im^jo ti mladi denar za črno kavo in cigarete? Mladim lju- dem črna kava ni potrebna, ce- lo škoduje jim, še bolj pa so škodljive cigarete. Res je, da vzgledi vlečejo. Danes se pije kava vsepovsod, tudi na delov- nih mestih in to ne zaradi po- trebe, bolj iz navade, slabe. Večkrat govorimo o organizi- ranem prostem, času mladine, in je že čas, da na tem pod- ročju storimo nekaj več. Starši bi morali imeti več časa za do- raščajočo mladino in sploh za otroke. Z denarjem ne bomo otroka vzgojili. Krajevna skup- nost Ptuj bi naj s podporo ob- činske skup.^čine in delovnih organizacij uredila primeren prostor za mladino. Mladinska organizacija hi naj poskrbela za različne oblike za mladino za- nimivega udejstvovanja v tem prostoru. Delovne organizacije hi tudi lahko nekoliko prispevale k te- mu. da bi njilwoi mladi delav- ci, vajenci preživljali svoj pro- sti čas bolj načrtno Imamo pri- mere. da mladi ljudje nimajo stanovanj, da se zelo daleč vo- zijo. so brez pravilne prehrane in nihčp jih ne vpraša, v kak- šnih razmerah živijo in kaj je vzrok, da imajo tako nizko pro- duktivnost. Imamo tudi 15-lelne delavce, ki si laradi družinskih razmer .^ami služijo kruh in prav ti največkrat zapadejo slabi družbi. Skušajmo se vživeti v proble- mladih ljudi, posvetimo jim dej svojega časa. da bodo pra- f>ilno razumeli stvarnost in ci- lje naše poti. Z. A. Petovio In Petovia Najobičajnejše ime za rimski Ptuj je na napisih Poetovio (Petovio). Tudi rimski pisatelj Tacit piše tako. Na epigrafskih t^tih in v kod^sih pa sreču- jemo tudi obliki Poetovio Poe- tavium (Petavio, Petavium). V ^šem mestu imamo dve pod- aji « rimskim nazivom Ptuja: ^ilsko industrijo Petovia in «>tel 2 imenom Petovio (na po- ^^ju je samo napis hoteD., ^viteo je vsekakor Petovio.! ^e Svilske industrije je v rabi te-izza stare Jugoslavije in zna- » no pri vseh odjemalcih njenih proizvodov. Vendar: ali ne bi kazalo tisti a na koncu zame- njati z o, da se ne bo reklo, da ne poznamo zgodovine našega mesta? K. Za kulturen prevoz v potnikov 2e vso zimo je na naši avto- busni progi Ptuj-Radgona obup- na gneča. Ne bi se lotil opiso- vanja tega, vendar je stanje že nevzdržno in je nujno potrebno v tem p>ogledu nekaj ukreniti. Predvsem mislim, da bi moralo voziti na tej progi večje število avtobusov, ker je potnikov vedno več Itakor jih sprejme sedanji avtobus. Poseben nro- blem pa je ob sobotah, ko se vračajo delavci ter v nedeljo, ko odhajajo nazaj v mesto na delo. Največkrat pa je ravno ob navedenih primerih na tej pro- gi majhen avtobus, ko je pot- nikov za dve ali več takšnih vozil. Tedaj morajo mnogi peš, na primer iz Juršinc v Ptuj. Pogosto tako zamudijo nadalj- nje potniške zveze, to tem prej, ker vozi avtobus ob nedeljah na tej progi uro pozneje in odpelje na primer iz Juršinc ob 16.30 (ob delavnikih ob 15.30) in kar onemogoči zvezo z vlakom iz Ptuja za smer Maribor in Ljub- ljana. V poletnem času na avtobusu ni gneče, ker se v tem letnem času raje vsak, naj bo mlad ali star, odpelje s kolesom ali z mopedom, samo da bi se izognil gneči na avtobusu. V avtobus- nem podjetju bi morali vedeti, da so sobotni in nedeljski dnevi na tej progi kritični in da je vsaj ob teh dneh potrebno po- slati nanjo največje vozilo. Ob sedanjem stanju ni mogoče go- voriti o kulturnem prevozu pot- nikov na tej progi, ker ostanejo mnogi brez gumbov, da ne bi govorili o drugem. Torej, ali bomo dočakali večje vozilo? BJ, Juršinci Asfaltirajte nam Rogezniško cesto! Veselimo se, ko opazujemo, icako se gradi in razvija novi iel našega mesta ob Cesti dr. Potrča (prejšnji Ljutomerski), >b Trubarjevi ulici, ob obeh drevoredih (Ciril Metodovem in liregorčičevem), pa tudi drugod. Povsod urejajo in asfaltirajo ;udi cestišča in pločnike. Privoščimo prebivalcem teh ajonov te pridobitve, vendar isto ielimo tudi mi na naši Rogozni- iki cesti, ki je ena najpromet- lejših. Naša cesta je makadam- ;ka, jo F« zelo neredno posipajo ker baje ni materiala, kakor sravi cestar), je kotanjasta, po- :imi blatna in polna luž, paleti )a prašna. Prebivalci te ceste smo kljub ibzimosti nekaterih šoferjev 'ečkrat oSkropljeni z blatom in )rozgo, poleti pa zaviti v obla- :e prahu. Naše hiše morajo ime- i zaradi prahu poleti vedno za- »rta okna. Odpiramo jih ponoči n ob deževnem vremenu. Ze "ečkrat smo govorili o tem na estankfh. Reklo se je, da bo > logosmiška pri asfaltiranju pr- ' va na vrsti. Vidimo, da je bila j to le tolažba. I Zdaj pa argumenti, ki nujno ' narekujejo asfaltiranje. Ves cestni tranzitni promet, ki je šel prej iz Ptuja čez rogozniški že- ' lezniški nadvoz, ki je bil med vojno podrt, in bi ga bilo mo- goče z ne prevelikimi stroški spet postaviti, gre zdaj po Ro- gozniški cesti. Drugič: zgradili so dve skladišči mestnih oodjetij, ki iz njih in vanje vozijo tovor- njaki kar drug za drugim. Tret- jič: na rogozniško žago vozijo težko naloženi tovornjaki hlode, ti cesto najbolj kvarijo. Četrtič: i v načrtu je novo mestno poko- pališče, ki ga bodo uredili na starem vojaškem pokopališču. To pokopališče bo oddaljeno od središča Ptuja okrog 3 kilome- tre. In petič in šestič bi bilo .še marsikaj. Končno smo pa tu tudi občani, ki radi prispevamo v skupna sredstva, zato naj se iz teh sredstev da kmalu tudi • za Rogozniško cesto nekaj. Bi ne bilo to prav in pravično? V. K., Ptuj Zakaj takšna razlika v ceni mleka? v prejšnji številki »TEDNIKA«, se je G. F iz Mihove pn Veliki Nedelji, dotaknil vprašanja cene mleka in vprašuje, zakaj išče ptujska Mlekarna tako visok za- , služek pn mleku? ; Resnici na ljubo moramo takoj povedati, da je ptujska Mlekarna plačala mleko kmetovalcem na področju Velike Nedelje oz. v Mihovcih, za mesec december , 1964 od din 49 do din 51,80 za li- i ter, torej ne od din 42 in največ do 50 dinarjev. V mesecu januar- ju t. 1. pa je zvišala RTlekama odkupno ceno, tako, da ga je plačala za mesec januar od din 57,75 do din 61.05 za liter, raču- i najoč pri tem din 16.50 za eno tolščobno enoto. Isto velja tudi za vse ostale kraje, kjer se vrši od- kup. tudi za Središče ob Dravi, ki se baje ravno tako pritožuje s nad cenami kot G. F. iz Mihovo j pri Veliki Nedelji. } Uprava kmetijskega kombinata . Ptuj-obrat Mlekarna, prosi v bo- j doče vse prizadete, da se pred-1 hodno obračajo na njo za even- ! tuelna pojasnila ob raznih vpra- ; šanjih, ne pa, da javnost zavaja- ! jo z neresničnimi podatki. Pri ! tem bi omenili še samo to, da j znašajo stroški Mlekarne za 1 li- , ter mleka cca din 30. tako, da nima pri tem nobenega dobička. ' Ob tej priložnosti se uprava KK Ptuj-obrat Mlekarna zahvaljuje vsem zasebnim kmetovalcem in zbiralcem, ki oddajajo in zbira- jo rnleko. za njihovo dobro in u.spešno sodelovanje in je prepri- čana, da se bo to sodelovanje še , okrepilo. Samo z čim večjim Od- kupom mleka bomo lahko tudi koristili naši skupnosti, posebej še velikim industrijskim centrom, katerim mora tudi naša Mlekar- na priskočiti na pomoč, ob vpdno večji potrošnji mleka in mlečnih proizvodov. Kmetijski kombinat Ptuj obrat Mlekarna \ ENOSTAVNO — iahko z barometrom iz- meriš višino nekega zvonika? — Oh, da, to je pa zelo lahko. — Kako to napraTiš? — Pritrdil bi barometer na dolgo vrvicio, se vzpel na zvo- nik, ispostil barometer do zem-I Ije in pozneje ugotovil dolžino vrvice. - ■ Akiivni gaberniski gasilci Prejšnjo soboto zx'ečer, 20. fe- bruarja. je imelo gasilstvo dru- štvo v Gaberniku pn Juršincih redni občni zbor, ki se ga je ude- ležilo vse članstvo. Tokrat so po daljšem obdobju prisostvovali ! tudi podporni in rezervni člani, I ki jim prej ni bilo kdo ve koliko I do tega, kako bo društvo delova- i lo. Iz poročil funkcionarjev je bilo opaziti, da se je društvo raz- gibalo in v minulem obdobju kar dobro delovalo, saj so v dru- štvu kar štirje člani napravili tečaj za gasilskega podčastnika in ki so nekateri manj, drugi več napravili v korist društva. Tudi v razpravi po poročilih je bilo precej živahno, predvsem ko je šlo za nadaljnje delo v društvu. Drugih kritik ali motenj ni bilo, ker so člani vse težave razčistili že na enem predhodnih sestan- kov. Zato je občni zbor pod pred- sedstvom Jožeta Novaka potekal v najlepšem redu. Letos bi se gaberniški gasilci morali izkazali, predvsem pa si pri vaščanih pridobiti ugled, ki so ga lani v veliki meri izgubili, ker niso pomagali gasiti požara nad domačo vasjo, česar pa niso bili sami krivi, temveč okolišči- ne. ker niso bili obveščeni, in drugič, ker niso imeli agregata, ker je bil v Ptuju v popra\nlu. Gašenja požara pri Simonu To- plaku v Juršincih "pa so se gaber- niški gasilci udeležili v velikem številu, čeprav brez agregata. Lani so prejeli veliko pomoč od obč. gasilske zveze s tem. da jim je na svoje stroške dala prede- lati sesalni vod na sodobnega, kar je stalo precej denarja, ter zra- ven dostavila kompleten sesalni vod. Tako so sedaj gasilci v Ga- berniku primerno pripravljeni za vsako akcijo in ob vsakem času. BJ Ptujska razglednica Skozi ta grrajsfcs vr& tft bodo Sle mno^e mladf* gc^ nerMije Ptai^anov in dragtti oU skovaloev guuku MUKE Prijatelja se srečata in se po- govarjata, razumljivo ... o žen- skah. — Eden pravi: Imam znanko, ki zelo trpi zaradi praznoverja. — Kako j« to mogoče v dvaj- setem stoletja? — V ka;j pa veruje? — Veruje, da lahko govora in kdaj, ni znano; dej- stvo je le, da spomladi vrtec v teh prostorih ne bo mogel biti. Mislim, da je iz povedanega dovolj razvidno, da tako ne more ostati; zainteresiranost širše družbene skupnosti na območiu Ormoža bi lahko p_ri- pomogla, da bi prišlo čimprej do pozitivne realizacije odprtih vprašanj. Milica Ritonja Dipiamonti ESS bodo potovali po Jugoslaviji Absolventi Ekonomske sred- nje šole v Ptuju bodo tudi le- tos potovali po domovini, kakor je to že v navadi po koncu šo- lanja in pred nastopom službe. V 4. razredu je 42 dijakinj in dijakov. Da bi si zagotovili do zaključ- ka nekaj potrebnih sredstev, so priredili že v prvi polovici fe- bruarja ples v Narodnem domu, ki je bil pod pokroviteljstvom trgovskega podjetja »Merkur« Ptuj. Nanj so povabili družine svojih profesorjev in učiteljev, svoje starše in predstavnike podjetij. Z vstopnino, z oglasi nekate- rih gospodarskih organizacij in z iztržkom za jestvine in pijače so zbrali le del sredstev, ki so potrebna za potovanje, del pa bodo prispevali sami ter raču- najo, da bo manjkajoči del pri- spevala še občinska skupnost. Organizacija RK skrbi za mladino Za dekleta in novoporočene žene iz Skorbe, Hajdoš, Slove- nje vasi, Gerečje vasi, Draženc, Hajdine in Kungote je priredil RK na Hajdini gospodinjski te- čaj, ki je začel že 9. Ž. 1965. Vanj se je prijavilo 42 tečajnic. Namen tečaja je, seznaniti dekleta in mlade žene s poseb- nostmi sodobnega gospodinj- stva, s prednostmi kalorične hrane, s prvo pomočjo v nesre- či, z nego bolnika doma, z nego dojenčkov ter s praktičnim uve- ljavljanjem ženske enakoprav- nosti v današnji družbi. Tečaj je dvakrat tedensko in je v hajdinski šoli. Z gospodinj- stvom in s pripravljanjem raz- nih jestvin za dojenčke in od- rasle, za razne potrebe in prili- ke seznanja tečajnice Edita Petelinšek, kuharica v hajdinski šolski kuhinji, z ostalim pa Vi- da Lip>ovškova iz Zdravstvene- ga doma Ptuj. V času do 13. marca, do zaključka tečaja bo- do predelale vso tvarino in si pripravile pred razidonl prijet- no popoldne. Norenje ¥ hiši PTUJČANI! NA PUSTNI TOREK, 2. MARCA, POPOL- DNE OB 15. URI PRIDITE NA PARADO MASK NA TRG MLADINSKIH DELOVNIH BRIGADI Zaželene lastne in izposojene maske! Delavska univerza Ptuj Predavanja v IC SZDL V tedna od 1. do 7. marca je bilo treba napraviti vrste spre- memb pri predavanjih v IC SZDL. O teh spremembah ie Delavska univerza obvestila vodstva izobraževalnih centrov in predavatelje. V Dornavi bo pričetek Sole za življenje 4. marca z uvodnim predavanjem >\f!ado8tnik v dru- žini, kolektivu, družbi«; preda- va Drago Zupančič, Naslednje predavanje v tej šoh bo v po- tek 5. marca, predava Adalbert Slekovec »Kako se oblikuje člo- vekov značaj<. V Podlehniku bo 5. marca predavanje >Clovek — ptica<. predava inž. Milan Trop. Pre- davanje bo spremljano z barv- nim filmom. V preteklem tednu je končala šola za življenje na Hajdini. Skrb za organizacijo je vodstvo i7obraževalnega centra v celoti prepustilo učiteljstru. ki je si- cer dobro obveščalo vaščane, ni pa pri tem doseglo primernega odziva. Del mladine, predvsem ženske, se je odločil za obisko- vanje kuharskega tečaja, odn. tečaja prve pomoči, ki je pote- kal istočasno kot šola za življe- nje. Ob pravilni koordinaciji bi lahko bile vse izobraževalne ob- like uspešne. Zanimanje poslušalcev je bi- lo na vseh predavanjih šole za življenje zelo živahno, še po- sebno živahno pa je bilo ob za- ključnem posvetovanju. Razpra- va se je gibala v dveh smereh: v prvo smer so se gibala vpra- šanja dela m težav mladinske organizacije, v drugo smer pa vprašanja obstoja popolne osnovne šole na Hajdini in dela učiteljstva z mladinsko organi- zacijo. Na razpravi je bilo pre- čiščenih še precej vprašani o odnosih med spoloma, o odno- sih med možem in ženo, o izbiri zakonskega tovarišti. o pogojih za srečen zakon, o oblikovanju čuta za materinstvo, o enako- pravnosti med možem in ženo in drugo. V 150 minut trajajo- či razpravi so se oglašali, od- nosno so sodelovali vsi {K>slušal- ci. Le škoda, da jih je bilo tako malo, V naslednjem izobraže- valnem obdobju želijo na Haj- dini šolo za starše II. stopnje in šolo za življenje I. in H. stop- nje. Odločili so se. da bodo predavanja dvakrat tedensko in da bodo poslušalci letošnjih poljudnih šol skušali pritegniti in zajeti v te šole čim več ljudi. 18. februarja t. m. se je v Cir- kulanah končala šola za življenje I. Etopnje. Od vseh poljudnih šol, ki so bile v letošnjem izobraže- valnem obdobju, je bila šola v Cirkulanah najbolje organizirana. Za dobro organizacijo se je pred- vsem trudil tovariš Adi Belak. Čeprav so ljudje prihajali od da- leč in čeprav so se vrstila preda- vanja dan za dnem, so poslušalci vztrajali prav do zaključka v ve- likem številu; 60 jih je btlo. Stik med poslušalci in predavatelji je bil zelo tesen in prijeten ter so poslušalci pokazali visoko stop- njo razgledanosti in kultumosti. O predavanjih so se pohvalno izražali ter tudi nakazali, kako bodo njih vsebino koristili v praksi. Še posebno pa v pomoči v reševanju vzgojnih vprašanj, ki jih sicer ne zadevajo osebno, pač pa jih morajo videti kot člani družbe. Pri zaključnem posvetovanju so poslušalci razpravljali o prav za- nimivih vprašanjih, ki so bila v zvezi s predavanji. Tako so si postavili vprašanje: Ali je važno, da je med zakoncema primerna starostna razlika; ali se lahko ujemata dva zakonca z neenaki- mi značaji; kaj je temelj za sreč- no socialistično družino; zakaj se fan^e okrog 15. leta stan^ti raje družijo z odraslimi moškimi kot s svojimi vrstniki; ali je uteme- ijma krilatica, da Je moški, ki se mlad znorl, dober zakonski mož; kako vzgajati dekle, da bo imela pravilen odnos do materinstva in se ne bo lahkomiselno predajala. Se cela vrsta zanimivih vprašanj se je križala med seboj, mnogo vpraž^j pa Je bilo razčiščenih tudi že pri razpravah ob preda- vanjih. Poslušalci šole za življenje v cirkTilanah so se ob zaključku za- hvalUi vsem predavateljem ter tudi Dela\'skl univerzi, ki Je brez spodrsljajev organizirala šolo. Za prihodnje Izobraževalno obdobje pa so se vaSčanl že tudi dogovo- rili za nove izobraževalne oblike. Stpelstvo Po tekmovanjih v strelskih družinah za družinsko »zlato pu- Sfrlooc je bilo v nedeljo, 20. fe- bruarja t L v Ptuju izvedeno tekmovanje z zračno puško za občinsko »zlato pu5ftico«. Sodelo. valo je 19 najboljših strelcev tt sedmih družin. Za glavnega favorita je veljal lanski občinski In okrajni zmago- valec Stariko Pulko, vendar ma tokrat ni uspelo, ker ga je pre- hitel njegov družinski tekmec la Tumlšča Štefan Skok. Nastreljal je 259 krogov (od 300 možnih) in dosegel najboljši rezultat dneva ter postal nosilec občinske »zlate puščice« za leto 1965. To trofejo je že pred leti osvojil trikrat za- poredoma, nato pa jo je moral predati. Letos pa jo je ponovno osvojil in to že četrtič. K zmagi mu čestitamo in želimo še mnogo uspehov tudi v bodoče. Na okrajino tekmovanje, ki bo v marcu v Mariboru se je plasi- ralo vsega le 5 tekmovalcev. KA Vse pripravljeno? Za dopolnitev vseh dosedanjih priprav na nedeljske folklorne in karnevalske prireditve, 28. fe- bruarja sta nam ostala le še da- nes in jutri, ki pa nam ne smeta miniti, da ne bi storili, kar se še da. Ob pogledu na izložbe ptujskih trgovskih podjetij, vsaj večine, lahko rečemo, da so »Panonija«,, »Izbira«, »Merkur« in drugi pra- vilno razumeli, da je potrebno okrasiti izložbe in tudi trgovske lokale. Zal pa tega ne ugotav- ljamo v vseh oknih, kjer še ni niti najmanjšega znaka dobre vo- lje za sodelovanje v tej skupni ptujski prireditvi. Za takšen od- nos nI opravičila, ker ne pred- stavlja okrasni material dragoce- nosti, ki bi jo težko zmogli hišni sveti, hišni lastniki ter stanoval- ci in da ga ne bi znali razmestltl po oknih. V mnogočem je Ptuj že pokazal enotnost in ni razlo- ga, da je ne bi tudi ob nedeljskih prireditvah, ko bo nešteto gostov iskalo prijaznost Ptuja v vseh oknih, v vseh obrazih in očeh, v vseh besedah in dejanjih. S pri- reditvami ni prevzel Ptuj nase neprijetne obveznosti, ker mu ne more biti neprijetno sprejeti ne- štetih delovnih ljudi iz vseh stra- ni Slovenije, iz sosednje Hrvat- ske ter iz zamejskih krajev, ker pridejo na veseli dan, ob pustu, ob koncu zime In bodo radi po- novno prihajali tudi ob ostalih letnih časih, če jim bo sedaj Ptuj ugajal. Odboru za prireditve ni bilo mogoče vsega urediti in na vse opozoriti. Marsikaj nepredvide- nega pride, ko se zgrne v takem kraju kot je Ptuj nepregledna množica Vsak je po svoje nave- | zan na sočloveka, ko mu je lepo in ko ga nepričakovano najde težava ali nesreča. Zatekamo se k najbližnjim ljudem po pomoč, k najbližnjemu telefonu, na naj- bližje mesto, kjer lahko poma- gamo. Dostojnim ljudem dolgu- jemo dostojen odgovor na vpra- šanje ali na prošnjo, nezaželenim posameznikom pa tudi svoje, k.ar zaslužijo. Turistični kraji se tega zavedajo in med njimi išče svoje • mesto tudi Ptuj. Letošnji spored prireditev pu- šča gostom več časa za ogled mesta, vsaj tistim, ki jih vse toč- ke prireditev ne zanimajo, pa tudi za spoznanje vrlin našega gostinstva. Po dobljenih zagoto- vilih gostincev ni strahu, da bi gostinstvo letos odpovedalo. Za vse gostinske obrate je odobre- no enako kvalitetno vino, po enaki ceni, da se gosti ne bodo ustavljali na različnih cenah. Za specialitefe bodo zahtevali svoje, za vsakdanje stvari pa so obllu- bili biti zmerni. Verjemimo |im in upajmo, da ne bodo razočarali niti zahtevnih, še manj pa vseh ostalih gostov. Fotoamaterstvo je sopotnik vseh prireditev in tega bomo v nedeljo tudi v Ptuju opazili. Naj le slikajo vsi za družinske albu- me in za vse ostale osebne po- trebe, ki jih to veseli, samo med liudstvom ne bi smeli biti pre- cbjestni in si lastiti zaradi foto- aparata najlepših mest pred gle- dalci. Za .slikanje bo dovolj pri- lik, le najti jih bo potrebno, samo ne tani, kjer jim to ne bo mogo- če. Vozači avtomobilov se vedno morajo držati reda na cestah in tudi na parkiriščih. Tako bo tudi seda] v Ptuju. Ravnati se bodo morali po navodilih stražarjev in p^rometnikov, brez prerekanja in izgublianja rasa Brez plačila za parKiianje ne bo šlo, kex uikjer Pionirska tribuna Moj oče se je smrtno ponesrečil Moj oče je bil šofer. Delal je pri ljubljanskem Odpadu v Ma- riboru. Vozil je stari papir na Ceršak in na Sladki vrh, kjer ie tovarna papirja in lepenke. Večkrat sem se vozil z njim. Imel nve je zelo rad in mi je kupil vse, kar sem ga prosil. V nedeljo, 14. februarja 1960 je šel z avtom po koruzo za mlinarja Trančarja v Trnovce pri Središču. Prosil sem ga, če n lahko šel z njim. Objel me je in rekel: >Milan drugič boš šel z menoj, danes pa ne.< To so bile zadnje besede, ki mi jih je rekel moj ata. Sedel je v avlo in se odpeljal. Žalostno sem gle- dal za njim in jokal sem. Ma- ma me je tolažila naj ne jokan}. ker da ee bom peljal naslednji dan z njim v Maribor. Zvečer sem dolgo bedel in željno čakal očeta. Toda ni se več vrnil živ. V ponedeljek zjutraj so ga pri- peljali mrtvega. Prebudil me je jok in govorjenje. V groznem strahu in v težkih slutnjah sem vprašal mamo, kaj je z atekom. Vsa zmedena mi je odgovorila, da se ne bom nikdar več peljal z njim, da se je nanj prevrnil avto in da je bil takoj mrtev. Zatulil sem kot lačen volk. Ni- sem mogel verjeti, da se nikoli več ne bom peljal r. očetom in da me ne ho nikoli več pobožal. Rad bi mu še mnogo, mnogo vse- ga povedal, toda moj ljubi atek me ni več slišal. Tri dni je le- žal nem in miren na mrtvnŠKPm odru. Na dan pogreba je b..o zelo slabo vreme, kljub t-.-mu pa ga je spremljalo na zadnji poti mnogo ljudi. Pogreb je bil v četrtek. V solx>to pa me je strašno prizadelo, ko !«em kot po navadi čakal in poslušal, ko je peljal mimo kak avto. Več- krat sem stekel na cesto, toda ateka ni bilo od nikoder. Tedaj fiem začel razmišljati, kako sem nesrečen. Komaj osem let sem star, a moram dan za dnem bolj trdo delati. Zdaj šele vidim, kako dobro je mojim so- šolcem, ki imajo očeta. Jaz pa sem za vedno ostal brez njega. Zdaj si želim samo to. da bi bi- la mama še dolgo zdrava, da bi lahko skrbela za nas štiri otro- ke. ki smo tako hitro izgubili očeta. Milan Ketiš, 6. r^ Trnovska vas Rada hodim v solo Jaz hodim zelo rada v šolo. Kljub mrazu, blatu In poleti v vročini, je edino veselje šola. V šoli se učimo vse In o vsem. Ce se bom dobro učila, bom enkrat nekaj po- stala. Mislim, da je to namen nas vseh, da bomo koristili naši do- movini. Sedaj imamo lepo urejeno učilnico. Vse je na novo prepleska- no in tudi parket imamo. Učimo se razne predmete. Vse predmete imam rada In vsi so zanimivi. S sošolci se tudi razumem, le včasih drug drugemu malo ponagajamo. Tudi tovari.5a razrednika imamo radi, saj nam večkrat prizanese naše napake. MIMICA BRACIC, 4. b. raz., Videm pri Ptuju BOMBNO N.ASILJE V OSLU V norveškem glavnem mestu Oslu so trenutno na delu nevarni elementi, ki podtikajo bombe. Ko se je neka S.^S-letna gosjx)dinja pred kratkim vrnila z nakupova- nja. je našla na vrtnih vratih žično zaporo, povezano z granato. Pred kratkim sta bila lažje ra- njena tudi dva pešca, ko so eksplodirale granate, ki so jih ne- znanci pričvrstili na odbijače par- kiranih avtomobilov Policija ne verjame, da se s tem orožjem igrajo otroci Granate ameriške proizvodnje so ukradli lant Iz ne- kega vojaškega skla^lši^a dvain- dvajset jih Se vedno maijijka. ne gre drugače kot je določano. Več bo v Ptuju reda, uvidev- nosti, sporazumevanja in kava- lirstva, lepše bo na prireditvah, boljši bo vtis in spomin in r?»ie se bodo vsi vračali v Ptuj na iz- lete. Vse to so tudi želje priprav- ljalnega odbora, ki ga je vodila pri vsem pripravljalnem delu le ena misel, vse storiti, da bodo prireditve uspele in še več, da se bodo drugI gostje v Ptuju dobro počutili. Ob dobri volji bo vse to mogoče doseči, če bo vsakdo prinesel s seboj vsaj nekaj strp- nosti in dobre volje. Vsem prispelim gledalcem iz ptujske občine in iz vseh ostalih krajev, iz domovine in iz zamej- stva, želi pripravljalni odbor skupno z vodji skupin vnaprej prijetno razpoloženje in da bi vse dobro videli m slišali ter se vsem tudi zahvaljuje za odziv na prirpd;tve Enako se zahvaljuje vsem ki ^o kakorkoli pomaaali, da bodo prireditve uspele V. J. stran 5 »TEDNIK« — petek, 26. febmarj« 196? Sfrna * Ostareli kmečki ljudje- pomembno področje varstvenega dela Vprašanje ostarelih kmetov je ekonomskega kot socialnega značaja. Vzroke nastalim )ro- blemom je iskati predvsem v naglem razvoju industrije, kar je sicer tudi nujen pogoj za na- predek kmetijstva. Vendar je to ; povzročilo naglo spreminjanje I starostne strukture kmečkega prebivalstva. Zlasti v višinskih predelih je vedno več vzdrževa- nih oseb, vedno manj pa mlajše j delovne sile, ki je potrebna na . kmetijah in ki bi naj prevzela j tudi skrb in nego ostarelih oseb. Osnovne potrebe starejših lju- di so v glavnem iste kot za ostalo prebivalstvo. Problemi, s katerimi se srečujejo v sodobni družbi, največkrat ne nastajajo zaradi posebne narave njihovih potreb, ampak zaradi njihove nesposobnosti, da bi jih sami krili. Vprašanje službe za pomoč pri oskrbi in negi starejših ljudi je nedvomno zelo pereče. Tako potrebuje raznovrstno pomoč v | gospodinjstvu veliko število i normalno starajočih se ljudi, j Strokovno nego potrebuje sicer ' manjši odstotek ljudi, to so težje bolni, vendar pa potrebu- jejo tudi te osebe vse ostale gosi^injske usluge, zlasti če živijo sami. j Poseben problem je ustrezna j prehrana. V najtežjem stanju so i zlasti tisti, ki živijo sami in po- sebej še tisti, ki ne živijo v strnjenih naseljih ter ni možno zanje organizirati prehrane. Prezreti pa tudi ne bi smeli stanovanjskih pogojev, v i'ate- rih živijo ostareli kmečki ljud- je. Pomagati bi jim morali pri vzdrževanju stanovanjskih stavb, da bi ostali še nadalje na svojih domačijah. V ptujski občini je 1158 kme- tij, na katerih stalno živi 1805 ostarelih, za delo nesposobnih ali delno nesposobnih ljudi. Za- radi tako velikega števila teh doslej ni bilo mogoče začeti re- ševati njihovih problemov, ker občina nima finančnih možnosti, da bi se sama lotila tega vpra- šanja ter bo potrebno reševati to problematiko v širšem meri- lu Vsekakor pa bo moral svet za varstvo družine in za social- no varstvo v letu 1965 obravna- vati varstvo ostarelih osamlje- nih kmečkih ljudi ter ocenje- vat: to kot SVOJO glavno nalogo. Podobno pozornost bo moral v prihodnje posvetiti tudi odha- janju občanov v inozemstvo. Dogaja se, da zapuščajo takšni začasni izseljenci svoje otroke staršem ali pa celo brez var- stva. Glede na to bo potrebno vzpostaviti evidenco o izdanih dovoljenjih za potovanja v ino- zemstvo tistih, ki imajo obvez- nosti do svojih nedoletnih ali mladoletnih otrok. Tudi letos bi radi leteli Aeroklub Ptuj resno skrbljen nad tem, če bo mojfel ob sedanjih težkih materialnih pogojih vzdržati dosedanji re- nome ukti\net!a m pomembne- ga kluba ki je omogočal mla- dim usposabljanje /n lep ja- dralni. letalski in padalski šport. Ob desetletnici kluba, 13. fe- bruarja l%5. ko je bil jubilej- ni občni /bor je prejelo "55 čla- nov priznanje, plakete in na- grade, in sicer najzaslužnejši iistanovitelh. inštruktorji in čla- ni kluba. Predsednik kluba Ja- ne/ Petrovič je ^udaril, da je upošteval .Aeroklub Ptuj. od svojih zarodkov lOH leta dalje do dan«'s, zlasti na v 10 letih po osvoboditvi, letalstvu sposobno- sti in želje mladih obč.anov, ki se počutijo v ^raku bolj varni k«>t drugI ua zemlji, la klub si prizadeva »t^aj zagotoviti, da ne bi ostal na pol poti, temveč da bi se število njegovih čla- nov večalo in med njimi število jadralnih in motornih letalcev in padalcev. Za Aeroklub Ptuj sprva ni bilo lahko pridobiti ljudi, le- tališča, letal in hangarja. Te- žave so že pozabljene, ker so že v senci večletnih uspehov. Aeroklub Ptuj poznajo vsi or- ganizatorji in udeleženci tek- movanj za republiško prven- stvo v Celju, Kopru in Vršcu. Tam sta dosegla člana Aero- kluba Ptuj Milan Trop in Kari Korpar t. in nekaj naslednjih mest, ?3 jadralnih pilotov s 164 diplomami in motornih pi- lotov s 14 diplomami športnih pilotov pomeni, da so bile mož- nosti in sredstva, da su lahko izpolnili tozadevne pogoje. L dosedanjimi ? jadralnimi letali so opravili jadralci in njihovi instraktorji t 2.223 urah 13.268 poletov, z 4 motornimi letali pa v 2J69 urah 10.28U poletov. 192 mladih padalcev je opravilo 1.344 skokov » padali. Takšen razvoj in uspehi Aero- klnba Ptuj kažejo na agilen od- bor, na prizadevne letalske in- štruktorje in člane, pa tudi na razumevanje ter na gmotno po- moi nekdanjega okraja io se- danje občine Ptuj ter večine podjetij, zlasti Tovarne glinice in alnminja >Borls Kidriče Kidri- čevo, Letalske zveze Slovenije in Jugoslavije. Ob 10-letnici je zbor vsem izrekel priznanje, na drn^ \ strani pa tudi željo, da bi skupno premagali sedanje trenutne težave, ki onemogočajo nadaljnji razvoj tako privlačne- ga in za zračno obrambo važne- ga športa. Navzoči gostje in predstavniki iz Ptuja, Slovenj Gradca m Ljubljane so pove- dali, da Sf obKajo za civilno le- talstvo zopet lepši dnevi, ki jih bo dosegel tudi Aeroklub Ptuj. Aeroklub Ptuj ni več samo skrb in ponos odbora, inštruk- torjev in članov, temveč vsega prebivalstva \i občine. Otroci in odrasli se radi ozirajo za svojimi dobrimi in neustrašni- mi mladimi prijatelji v zraku, ne glede na to, na katerem le- talu so. Vsi za to tudi želijo Aeroklubu Ptuj. da bi včakal 15. in 20. obletnico razvoja in da bi se lahko vsakikrat po- stavil z novimi uspehi. Ce mu bodo še nadalje vsi naklonje- ni, zlasti TGA »Boris Kidrič« Kidričevo, Občinska skupščina Ptuj, Letalska zveza Slovenije in Jugoslavije, bodo uresničeni j sklepi letošnje skupščine 13. fe- ' bruarja 1965 in vse obljube na- vzočih gostov in predstavni- kov. Mladi, neustrašni občani I bodo lahko še dalje najsreč- nejši, ko bodo zopet na letalih visoko nad lepotami svoje ob-1 čine in bližnjih občin. i V. J. Letos vsaj 500 pianrncev Planinsko dmitvo Ptuj, ki Edruinje 316 članic in eianov, od učencev do odraslih, si resno prizadeva pridobiti iz ptujskih šol in kolektivov čim več mlajših ljudi za izlete v le- pe planinske kraje. V tem prizadevanju je doseglo društvo pomembne uspehe. Iz manjše skupine vnetih planin- cev se je razvilo društvo, ki je pridobilo lani novih članov. Na zanimanje ^a planinarstvo vplivajo izpodbudno tudi vsako- letna predavanja prof. Sumlja- ka iz Maribora in njegovi kras- ni diapozitivi s posnetki s pla- nin, ki jih obiskuje s planinci iz Maribora. Planinsko društvo Ptuj skrbi tudi za strokovno usposabljanje mladih članov za planinske vo- diče in reševalce, ki jih pošilja na razne tečaje na Pohorje. Te prireja Planinska zveza Slove- nije. Najnovejši nočrt Planinskega društva Ptuj je letos zgraditi na Donački gori skromno postojan- ko, ki bi naj bils cilj vsako- nedeljskih izletov večjih in manjših skupin iz Ptuja in oko- lice. Enajstčlanski odbor društva bo letos storil -»se, da bi povečal število članov vsaj na 500 in da bi ob tesnejših stikih s Počitni- ško zvezo doseglo društvo letos še več novih uspehov, saj je ob slovenskih planinskih lepotah to tudi mogoče. V .1 RAZPIS Gostinsko podjetje »Letovišče grad Bori« (pozimi se- dež pri >Belem križu< Ptuj) sprejme v uk Štiri vajence za gostinsko strolco Pogoj: končana osemletka, veselje do gostinskega poklica ter zdravstvena sposobnost zanj. Prošnje poslati upravi podjetja. Razpis velja do za- sedbe učnih mest. Uprava Motiv iz Dolene v Halozah Kova vinska k'et v Ormožu za letošnji vinski pridelek V kleti bo vpeljana najsodobnejša tehnološka metoda. V n|e) bo zapos]enily30 kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev. V kleti bodo proizvajali tudi naravne sokove. Iz grozdnih pečk bodo pridobivali olje. V 10 urah bo predelanih do 40 vagonov grozdja. Od pričetka gradnje nove vin- ske kleti v Ormožu je preteklo že več let. Vinska klet dobiva svojo dokončno obliko, stranski objekti pa so doarajeni. Vsa po- membnejša gradbena dela na kleti so končana; treba je izvr- šiti vsa montažna, inštalaterska in druga obrtniška dela. Klet je približno 150 metrov oddaljena od železniške postaje Ormož v grajskem parku. Glav- ni vhod je ob vznožju stolpne kleti, v neposredni bližini želez- niške postaje in ceste Je svo- jevrsten objekt, 36 metrov visok in ga je 21 metrov v zemlji. V nadzemnem delu kleti bodo predelovalnice, komandni pro- stor in destilacijska dvorana. Premer kleti je 28 metrov. V spodnjih treh nadstropjih bodo leseni sodi kapacitete 157 vago- nov vina. Posebnost vinske kleti bo v tem, da bo vino dozorevalo v steklenicah. Zato bo v steklenič- ni kleti dovolj prostora za pri- bližno 90 vagonov vina. Alkohol bodo pridobivali v novozgraje- nem destilacijskem oddelku. Precej bo tudi skladišč za sadne sokove. Skupna kapaciteta vin- ske kleti bo 599 vagonov. Glede na naraščanje družbenih vinogradniških površin in obsež- no obnovo vinogradov, bo v ne- kaj letih kapaciteta kleti pre- majhna. Zato bo posamezne ob- jekte mogoče po potrebi z manj- šimi sredstvi povečati. PREDELAVA V NOVI KLETI Po mnenju strokovnjakov no- va vinska klet obeta pravo revo. lucijo. Letos bo predana namenu še pred trgatvijo. Predelala in vskladiščila bo letošnji vinski pridelek. Kapacitetam kleti bo potrebno prilagoditi organizacijo trgatve transporta in predelave, j Posebno važen bo prevoz qrozd- ! Id ki bo moral teči kontinuira- j no z obsežnega vinogradniškega i območja kombinata. Grozdje bodo prevzemale in predelovale najsodobnejše naprave. Proiz- vodni postopek bo v celoti av- tomatiziran. I V 10 urah bo lahko predela- nih tudi do 40 vagonov grozdja. Z uvedbo dveh izmen bo mogo- če predelati mnogo več grozdja. Hidravlične stiskalnice bodo omogočile za 5 do 15 odstotkov večji izplen kot doslej, kar bo zagotavljalo ustrezno rentabil- nost nove vinske kleti. Poseben pomen bo imel obrat stranskih proizvodov. Iz tropin bodo ekstrahirali preostali slad- kor, tanin in drugo. Iz grozdnih pečk bodo pridelovali olje. To vse bo predstavljalo približen dohodek 65 milijonov dinarjev Te dragocene surovine doslej ni- so bile izkoriščene Novozgrajena klet bo zgraje- na tako, da bo v nadstropjih mogoč ves pretok mošta oziroma vina na osnovi gravitacije S tem bo prihranjena potrebna energija za pogon črpalk, ker se bo vino samo pretakalo t>o cevo vodih iz nadstropja v nadstrop- je. Posebna novost v novozgraje- ni kleti bo dirigirano vrenje s pomočjo temperaturne regulacije Hladilne naprave precejšnjih kapacitet bodo ohladile prede- lani mošt od normalne tempera- ture grozdja 16 do 20 stopim Celzija na 5 do 8 stopinj nad ničlo. S tem postopkom bodo skoraj v celoti ohranjene aro- matične snovi vina; zmanjšan bo padec kisline in vina bodo osta- la bolj sveža ter močna in bodo tako pridobila na kakovosti Glede na omenjeni postopek so tudi grajene cisterne. Kapacitete cistern so od enega do pet vagonov; cisterna za ti- pizacijo vina pa bo kapacitete 42 vagonov. EKONOMSKO OPRAVIČILO VLAGANJA Gradnjo kleti ekonomsko opra- vičuje predvsem izvoz. Kvalitet- nejši pridelek bo mnogo laži« plasirati na domačem, predvsem pa na zunanjem tržišu. Predvide- vajo da bo šlo v izvoz nad 80 odstotkov celotne proizvodnje, kar bo znašalo 1 milijon 495 ti- soč USA dolarjev. PROIZVODNJA NARAVNIH SOKOV Med dopolnilnimi dejavnostmi nove kleti bo proizvodnja narav, nih sokov v ■skupni količini 110 vagonov S tem bodo ekonomič- nejše izkoriščena osnovna sred- stva in naprave tudi izven trgat- vene sezone. Po navedenem programu proiz- vodnje bo v vinski kleti zapo- slenih do 30 predvsem kvalifi- ciranih in visokokvalificiranih delavcev. Potreba po delovni sili bo izredno omejena sat le pred- videna v kleti maksimalna me- hanizacija. Investitor Kmetijska zadruga Ormož je imela precej težav z izdelavvo načrtov. Te so povzro- čMe precejšnje zavlačenie grad- nje m s tam v zvezi se poveču- jeio stroški gradnje. Načrtno so pričeli graditi šele predlanske- ga septembra Glavni projekt vinske kleti je Izdelal Agro-biro' Ljubljana s sodelovanj«n projek- tivnega oddelka Gradisa, ki klet gradi. Drago Rizman Poslušaite pustno odda'o radia Ptuj Moj rojstni kraj Moj rojstni kraj je naselje Vi- dem, ki leži ob glavni cesti Ptuj — Trakoščan. Ima 48 hišnih šte- vilk, ki so razporejene levo in desno ob cesti. Zaradi ugodne le- ge, ki jo ima, se je razvil v maj- hen center že v davnih časih. Saj leži na robu Dravskega polja, ki ga loči od vinorodnih Haloz reka Dravinja Poleti je prijetno topla in polna kopalcev. Pridejo se kopat tudi Ptujčani in celo Mariborča- ni. Z ribami zaradi industrijskih škodljivih odpadkov ravno ni bo- gata. Na moj rojstni kraj in okolico sem zelo ponosen, saj nam nudiio FHDzimi haloške strmine pri- jetno priložnost za smučanje in sankanje. Leto.^nia zima je bila s snegom bolj skopa ter sem se le malo smučal In sankal. Hodim v 6. b. razred osnovne šole ter mi pomanjkanje snegn ne dela pregla- vic, ker se raje učim. DARKO NOVAK, član do- pisnega krožka. Videm nri Uastof^itc f^as nprori^ik dopisnik, in svelovalof! UCt-.NCi IN DIJAKI IZ KAZNIH SOL V PTUJU IN U OBČINI, TUDI VI BI LAHKO PRIPRAVILI ZA FOL KLORNE IN KAKNEVALSKh PRIREDITVE, KI BODO V NEDELJO, 28 FEBRUARJA 1905, V PTUJU, NEKAJ KARNEVALSKIH IN FOLKLORNIH SKUPIN. KI JIH BODO RADI GLEDALI IN SLIKALI V SPREVODU 0[> RASLI IN MLADI GLEDALCI PRIJAVITE SE PRIREDITVENEMU ODBORU (KARL SEPEC MAGISTRAT, PTUJ), DA BOSTE ZVE. DELI 7,A RAZPORED V PRAVILNO SKUPINO Vodoravno: 1. ameriški filmski Igralec (Marlon), 7. kiižno vnetje nadušesne žleze, 12. gumica za brisanje, 14. varna naprava za spuščanje pri skoku iz letala. 15. opus (okr.). 16. slovenski pisatelj (Ivo. »Človek m pol«), 18. moško ime. Ift predlog. 21. leseni zaboi, 23 brazdasta črta, linija. 24 polj- ski denar, 26 mesto m luka ob Rdečem mor,1u, kier so se febru- arja IM.s sestali Churchill. Roos- velt in Stalin, 28 uradni spis, slika golega telesa. 29 visoko azijsko gorovje, 31. Učinka ja- bolčmeiga cvetožera. 33 dva enaka samoglasnika. 34 poželenje, gla, 40 plesen (lat.), 42 ameriški po- pevkar (Johnnjr), 44 priljubljena španska pevka (Šarita »prodajal- ka vijolic«), 46 sovjetski šahovski velemojster (Paul), 48. Ime fran- coskega filmskega Igralca Mara- isa 49 poljsko delo. oramje. .SO. oblika ruske zadruge. 52 sloven- sk; pisatelj (Janez. »Bobn«), 54. obala (ital.) ">6 Izrastek na glavi. tuje mo«ko ime, fiO priHub- Ijen slovenski mladin.ski film. f>2 električni posrednik. 64 grška črka. 66 norveški tvorec knjižne- ga jezika landsmaala Hvar). 68 naval, na.skok. 70 nemški vele- tok. 71 najboljši iueoslovanskl hokejist (Albin). 73 r>o1ica za knl:- ge. 7R slikarska t>otrebščir.a. 77. dva enaka »oglasnika. 78 znano madridsko nogometno moštvo. 80. kralj sambe, katerega žena je filmska igralka Abbe Lane (Xavi- er). 82. ameriški pevec (Frank), 84. popačen krog, 86. igralec nogo- metne enajstorice -»Maribora«, 88. odlična znamka dirkalnih motor- jev, 89. ovčji glas, 90. žrtvenik, 92. majhem nos, 94. najdaljša In- dijska reka, 96. dete, dojenček, 97. razprava, trditev, 98. židovsko žensko ime, 100. bela gmota, ki lebdi v zraku, 102. reka in mesto v Pakistanu, 103. livada, travnik, 105. sprimek kristalov jajčaste obhke. ikmik, 107 Ljudska mili- ca (okr.), 108. letoviško mesto ob istrski obaU, 110. maska, 112. pol- otok v Severni Ameriki. 113. na- slovni Junak Levstikove povesti, f Navpično: 1. srebrna barva za barvanje peči, 2. italijansko me- sto, kjer je bilo leta 1920 podpi- sano premirje med Italijo in Ju- slavijo, 3 latinski predlog (k). 4. mesto v Srbiji, kjer je znaina to- varna radijskih snrejemnikov in televizorjev, 5 telovadno orodje. 6 teritorialno-organizacijska eno- ta, 7 rdeča poljska cvetica, 8 na- val. napad, 9 ime nemške film- ske Igralke Schell, 10 obrtnik. 11. sočivje. 13 slovenski zborovski skladatelj (Jakob. »Triglav moj dom«), 17 hrvatski književnik In puhlldst (Janko), 20 rahel pri- jem. 22, osredmji prostor staro- rimske hiSe z ognjiščem. 2.*) mo- ško ime (Tadeusz). 27 tkalec. 30 češki skladatelj (Karel Boleslav), 32 naisvetleiša zvezda v ozvezd- ju Orla. 34 dreve.^mi 'zcedek. SS ime norveškega smučarskega ska- ^kalca Engana, 38. račun (okr.), 37. oče, roditelj, 38. an,gleška nago- voma beseda za gospoda, 39, go- sta tkanina za plenice, 41. samec plahe gozdne živali, 43. ume al- banskega voditelja Hodže, 45. slo- venski pevec. Igralec isa pedagog (Ivan, 1888—1950), 47. mesarska sekira, 51. lisasti konj, 63. rimski zgodovinar (Coamelius), 55. glas- bena oznaka za veselo, živahno podajanje (fon.), 57. krogla, okrožje, območje, 59. naslov abe- sinskega cesarja, 61. raztrganec, 63. norveški smučarsikl akakalec (Toralf), 65. Rahmanova opera. 67. Instinkt, gon, 69. ime italijan- skega filmskega režiserja de Lau- rentisa, 72. ameriSka filmska igralka (Vvone de), 74 mesto na Koroškem, 76. mtk, privlačnost. 79. italijanski slikar (Lorenzo), 81. soteska, reber, 83. slovenski tednik, 84. športna palača v Uru- gvaju, 55, švedska film.oka igral- ka imenovana »fcK>žanska« (Gre- ta). 87, delavka, zaposlena v re- zalnicl, 89 mesto in reka v Slo- veniji. 91 okenska navojntra re- brača, 93 madžarski ooeretn« skladatelj Hmre. »Grofica Mar: ca«), 95 reka, fci teče skozi Ptuj 96 dobesedni prevod. 99 mladi svečenik grške boginje Ree. 101. Ime ameriškega filmskega igralca Doiuglasa, škotska cerkev tn« čettrti rimski kralj (Marcij). 106 tračnica, 109 ljudska pritrdilnlca. ! 111. dva soglasnika I Sestavil £dl Klasinc Sli »T i: D M K« — petek, 26, februarja 1%=> ^h'7, Imv ."ta pr\o skupno, nato ločeno ?a- •»eilala oba zbora Ohčin>ke skupščine Ormož. .Na skupni se- ji bosta obra\ nd\ala poročila in itedloge svetov skupščine, na očcriih sejah pa ho razprava o poročilih in predlogih s\f'tfi\ ter komisij skupsf ine. \ sem občin- >kim odlx>rnikom, republiškim in z^eznim poslancem jc .-kuu- sčina pravoča.sno poslala grac i- \o za sejo, ki vsebuje programe dela občinskih svetov in pro- gram dela skupščine za letošnje leto. Občinska skupščina si je zastavila širok program dela, ki zajema c-elotim g<«fx)darsko in negospodarsko problematiko v občini. Občinski poslanci IkkIo na seji razpravljali tudi o občinskem prispevku in davku občanov, ter o določitvi območij za zbore volilcev. 1 K/.N K C F IH) \ K r M % K iN S.\DJ\ \ P i l jJsKl FOSLO- \AL.MCi PO^RT.^l.^h (PHI .MM.DI) Gru/.djc udiM. JL>I 400 »im kg, jal)olka II H 1~0, ort-hi jedr- ca 1.600. -live suhe 4J0. hruške suhe 220. banane 330. le.šiiiki ii-- li 330. limone 290, ponuiranče 300, smokve od p. "20. grap[>i'fruit 200. paradižnik(M. kfipcljski bis<'r I 1 (>00 hO) \ino rdeče 1 1 J()0 mho iu lo l ! 3S0. Miio rdeče 2 1 b30. vino hrh-. 21 830, jujc-a 34. med (kozarec) 230, sir 1.200. \ ročke papir 270. evetača 230. ohrovt 120, pe- teršilj 240. radič 330, solata endivija 330. špinač-a 220, ze- lje svt-že 120. /elje rdeče 120, zelena 140. redkev cmn 80. vc- xen 330. cehiihi [I a 113. krom- pir 60. korenček 90. pesa rdeča 100, paprika vložena 222, ku- mare vložene 280. koruza 83, pšenica 88, proso 190, fižol te- tovec 230. fižol prepeličar 230, fižol cipro 230, fižol enobarvni 200, fižol me.šani 180, suhe gobe 128, zelje kislo 100. radenska 1 1 63, slatina donat 1 I 65. Desternik z zahodne strani FANTJE IN DEKLETA IZ VASI NA PTUJSKEM IN DRAVSKEM POLJU, V HALOZAH IN V SLOVExNSKIH GORICAH, NAJ VAS BO V NEDEUO, 28. FEBRUARJA 1965, ČIM VEC V FOLKLORNIH SKUPINAH NA PTUJ- SKIH FOLKLORNIH IN KARNEVALSKIH PRIREDI- TVAH Kolodvorska aleja v Tluju Kaj je odveč? v ORMOŽU? PROSTOR št. 00; Psi oedn, kje je javno stranišče komunal- nega podjetja in $e kljub temu postaoljajo za bližnjimi hišami. DEBATE po poučnih precla- oanjih; n zimskem času porabi- jo ljudje največ časa za raz- prave o iHmianjkanju dela in o delitnah čistega dohodka. GLEDALIŠKE predstave; dra- me in komedije gledajo vsak dan doma, ko ugotavljajo, da so toliko manjši, koliko višje so ce- ne po trgovinah. ZASKRBLJENOST zaradi raz- \ padanja ormoškega gradu; mar- i sikdo misli, da so zgodovina sa- mo zapiski o minulih čaaih iz davite in sctlanje preteklosti, za- \ to jih ne moti razpadanje, otip- j Ijivih dokazov davne zgodovine, j V VELIKI NEDELJI? ^ PRETESNA CAKALNICA na železniški postaji; vsi čakajoči vedo, iz katere smeri pripelje njihov vlak, zato jim ga ne bi bilo potrebno zunaj čakati ob —10'> C. PRI TOMAŽU^ NAVADNI KOLEDARJI, ker jih ni več, odkar imajo na ste- nah dimnikarske koledarje, ki so jih dobili zaslon j. za nagra- do pa so žrtvovali klobaso. V SPUHLJI? OPOZORILO na nagel cestni ovinek, ker ga itak vsak voz- nik takoj odkrije, ko se znajde pod njim v grobi. V PTUJU? STOPNISČE pn novem mo- stu čez Dravo (proti okroglemu stolpu); pred dnevi je vozač av- tomobila ponoči zaradi megle kar po visokem obrežju smuknil z vozilom proti gostilni >Pri ri- biču^ in se ni niti prevrnil. SPRA.ŠEVANJE PACIENTA, koliko ga je spil, da je moral v bolnišnico; pacient je rekel, da največ 2 del. črpanje želodca pa je dalo poldrugi liter. NEVOLJA zaradi zasneženega levega in desnega pločnika na mostu in na Bregu, ker ga ko- munalci očistijo še preden sneg skopni. Semkaj razporejamo vse ka- zeče in škodljive pojave z ob- močja ^Tednika^, ki nam jih sporočajo bralci z željo, da bi bilo manj te škode, če je že ne more biti konec. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI NA OBMOČJU MATIČNEGA ORADA PTUJ Rodile so: Marta Kosi, Zg. Ka- menščak 11, Ljutomer — Mirana; Francka Pukšič, Barislavci 13 — Lidijo; Marija Franjkovič, Dor- nava 19 — Dragico; Marija Hrga, Gabernik 17 — Marto; Marija Livk, Majšperk 11-a — Iztoka; Ljudmila Jerenko, Zlatoličje 91 — Bojana; Ivka Ferk, Sp. Ka- menščak 52, Ljutomer — Srečka; Terezija Ekart, Starše 77 — de- klico; Julijana Bombek, Hajdoše 37 — Ireno; Anica Premzl, Sta- nošinci 33 — Jožefa; Ana Ciglar, Podvinci 88 — Dragico; Marija Selinšek, Šturmovec 8 — Branka; Ida Forstnerič, Zagrebška 88 — Danila; Ivana Kolednik, Mejna cesta 11 — Darjo; Jelena Vinko, Gibina 2 — Ireno; Angela Sirec, Miklošičeva 3 — dečka; Jožica Krajnc, Apače 114 — deklico; Martina Kosi, Kamenščak 49, Ljutomer — Stanka; Frančiška Kos, Žetale 9 — Romana; Ana Jurgec, Gradišče 54 — Jožico; Marija Krajnc, Ločič 6 — Franca; Jelena Cihal, Sp. Hajdina 74 — Roberta; Štefanija Galun, Skorba 32 — Bojano; Marija. Cesar, Zg. Jablane 36 — Franca; Marija Sok, Moškanjci 73 — Romana; Alojzija Gavez, Drbetinci 15 — Stanka, Romana; Ivanka Petek, Vičavska pot 21 — dečka; Marija Kozel, Vel. Vamica 63 — Anto- na; Jožefa Rajh, Stanovno 11 — Jožico; Nežika Faganel, Kren^ Ijeva 1 — Brigito; Liza Ril^ Andrenci 15 — deklico; Cirila Žuran, Vintarovci 35 — Jožefa; Alojzija Pluško, Zamušani 82 — deklico; Anka Trstenjak, Gibiisa 15 — dečka; Jožefa Kolarič^ Saiv dinje 31 — Janeza; Katarina Ber- lak, Svetinci 20 — deklico; Ana Kornet, Gruškovec 95 — Mira. Poroke: Jožef Žnidar, Tezno, Panonska 7, in Marija Intihar, Gerečja vas 27; Srečko Rupnik, Cvetkov trg 3, in Marija Lozin- šek, Volkmajerjeva 2; Tomislav Miličevič, Cesta Olge Meglič 4, in Kristina Hriberšek, Jadranska 4; Anton Kondrič, Dornava 5, in Jera Gašparič, Sp. Velovlak 36; Ladislav Požgan, Gerečja vas 3, in Marija Vidovič, Hajdoše 62; Konrad Veselič, Borovci 41, in Marija Simonič, Dornava 132; Anton Smigoc, Zg. Hajdina 105, in Marija Steiner, Gerečja vas 74; Franc Kureš, Draženci 70, in Ana Majerič, Prešernova 2; Leopold Drobnik, Draženci 51, in Marija Zmazek, Selška 8. Umrla sta: Marija Preac, Can- karjeva 10, rojena 1882, umrla 19. februarja 1965; Simon Speglič, Vrazov trg 2, rojen 1892, umrl 23. februarja 1965. ICOifM zvezdam ali svojim sposobnostim? OVEN Lepo je, da radi prisluhnete drugim, vendar 21.3.—20.4. morate ločiti svoje mnenje od drugega mnenja. \e bojte se novih poznanstev, ki vara lahko le koristijo. Prve težave ne smejo zapreti vaše poti. BIK Najti morate vedno mejo med svojimi željami : 21.4^20.5. in možnostmi. Nove zamisli vam bodo prinesle sprcmemlx) Ic. če jih boste pred uresničenjem do- bro pretehtali. Nejasnosti boste lahko odpravili. nvOJCKA Ne ustrašite se težav in se ne obračajte na- 21.5.—22.6. zaj. Družba vam lx> prijala. služba pa pomagala IZ zadrege. Radi ste previdni, vendar ne vedno dovolj. UAB Našli si lK>ste prijatelja, s katerim se boste od- 23.6.—22.1. lično razumeli: njegov vpliv vara bo koristil. V manjši težavi vam bo koristila nepričakovana pomoč z doma. Prevelika \nema vam ne koristi, zlasti če ni premišljena. LEV V kovanju načrtov ste neutrudijivi, pri delu 23. 7.—22. 8. pa vztrajni. Za malenkosti se včasih težje odlo- čite kot za pomembne stvari. V neugodnem po- ložaju se lx>ste hitro znašli in izbrali najboljšo rešitev. DEVICA Ne prenaglite se v stvareh, ki jih dobro ne «3. 8.—22. 9 poznate. Malokdaj se motite v spoznanjih, ki ni- so najbolj poceni. Nakupi vam povzročajo več preglavic kot je potrebno. TEHTNICA Za vas bije srce, ki mu še preveč ne zaupate; 23.9.—22. 10 prepričali se boste, da previdnost ne škoduje. ^očasneje boste morali ravnati v zadevah, v ka- terih se ni dobro prenagliti. Te dni obiščite znan- ce, ki vas že dolgo pričakujejo. S'" ; 1P1 JON Obljubo morate izpolniti; čc ste jo dali v no- 10.—22.11 prcmišljenosti, va,s bo zresnila. Upoštevajte vsaj nekatere želje svojih bližnjih. Izogibajte se spo- rov. ker se jih malokomu pasreči končati brez škode. STREI.EC Več zaupanja v svoje načrte in sposobnosti; 2H. 11.—20.12 lastno podcenjevanje vam lahko bolj Škoduje kot slalx> mnenje sodelavcev. Usjjrlo vam bo raz- Aeseliti osebo, ki je sicer zelo žtilosina. KOZOROG Premagali boste še razne težave. Ta teden si 21.12.—20. 1. boste zelo prizadevali doseči, kar vam l>o šele prihodnji teden uspelo. Vzamite si priliko in čas. da boste lahko dobro razmislili o skrbeh, ki bi se jih radi rešili. VODNAR Zelo neradi govorite o svojih bližnjih, ker jim 21.1.—19. 2. želite samo dobro. Presenetilo vas bo pismo, ki vam bo prineslo razveseljivo sf)oroč>lo. Bodite vztrajnejši, sicer ne bo uspehov. RIBI Zelo vas cenijo sodelavci, ki ste jim že več- 20.2.—20.3. krat pomagali iz težav. Cas vam bo izredno hitro minil, ker nimate dalekosežnih načrtov. Nestrpno vas pričakujejo domači. stran 7 »TEDNIK« — pefek, 26. februarja SKUPŠČINA OBČINE PTUJ Gradivo za družbeni plan občine Ptui za leto 1965 I, Osnovne smernice gospodar- skega in družbenega razvoja v občini Priprave in pristop k izdelavi družbenega plana za leto 1965 so v nekaj zadnjih letih sorazmer- no najtežje. V letu 1964 je pri nas nastalo toliko temeljnih družbeno-ekonomskih sprememb, ki odpirajo številna vprašanja glede konceptov sedanjega Iti bodočega gospodarskega razvoja v okvirih dane družbeno-politične stvarnosti. Te predložene osnove in misli, ki jih dajemo v javno razpravo, še niso predlog družbenega pla- na, pač pa predstavljajo grobo sliko dosežkov v letu 1964 in na- kazujejo osnovna predvidevanja za leto 1965. To gradivo je na- menjeno orgaoom občinske skupščine, političnim in družbe- nim organizacijam občine, zbo- rom volilcev in kolektivom de- lovnih organizacij, da v svojem okviru in na sestankih o njih razvijajo široki) razipravo. Pred-I Iz nakaizanih gibanj je razvid- no, da so dani pogoji za pove- čanje družbenega proizvoda. Dosega tega smotra je pogojena predvsem z nadaljnjim narašča- njem produktivnosti dela im z manjšim obsegom povečanja za- poslenosti Osebni dohodki bodo predvidoma porastli močneje kot produktivnost dela. To nam za- gotavlja realni porast osebnega standarda zaposlenega človeka, ki ga postavljajo na prvo mesto temeljna načela nove ustave. ZAPOSLENOST, DELOVNA STORILNOST IN OSEBNA POTROŠNJA Eden izmed glavnih in odloču- jočih činiteljev v našem družbe- nem ' gajanju je proi2rvajalec, kajti ta nujno vpliva s svojimi pridobljenimi kvalifikacijami in lastnostmi neposredno na druž- beno rast. Družbeno-ekonomskl razvoj teži tako na področju gospodarskih, kakor na področju negospodarskih dejavnosti k na- raščanju aktivnega prebivalstva. Ta težnja ustreza splošnim druž- benim načelom. Vendar pa ob- stajajo na področju zaposlova- nja, kar velja tudi za naše ob- činske razmere, še nekatera dej- stva, ki niso popolnoma v skladu z ekonomskimi načeli. Gibanje ali dinamika zaposle- nosti še ni dosegla ustrezne vsklajenosti v posameznih go- spodarskih in negospodarskih dejavnostih. Pri tem ima še ved- no močan vpliv neustrezna or- ganizacija dela, neracionalna iz- koriščenost delovne sile in ne- ustrezna kvalifikacijska struktu- ra. Zato bo potrebno doseči na- daljnjo rast proizvodnje s pove- čanjem produktivnosti dela. ne pa z zaposlovanjem nove delov- na sile. V preteklem letu je bilo skupaj 11.019 zaposlenih; v go- Udeležba neto osebne potroš- nje v sredstvih narodnega do- hodki) pa se bo povečala za okrog 1 "/o v primerjavi z letom 1964. INVESTICIJSKA POTROŠNJA V ietu 1964 je bilo v ptujski občini investirano skupno 6,3 milijarde dinarjev Od tega je bilo porabljenih ta investicije v gospodarstvu 78 ®/o. za nego- spodarske investicije pa 22 ®/o. Tako razmerje investicijskih vla- danj v škodo družbenega stan- darda je odraz premaihne gospo, darske razvitosti in posledica do- logi in zaključki teh razprav bi naj služili za sestavo dokončne- ga predloga družbenega plana. Ti predlogi bi naj zlasti nakazali in opozorili na potrebe, ukrepe in smernice, ki bodo pogojevali uresničitev planskih predvide- vanj občine. V letošnjem letu mora imeti gospodarska politika delovnih in družbenih skupnosti pred seboj dva glavna cilja, ki naj dajeta pečat vsej gospodarski in druž- beni aktivnosti. Ta med seboj pogojena cilja sta nadaljevanje intenzivnega izvajanja ukrepov za izpopolnje- vanje gospodarskega sistema v duhu smernic in resolucije zvez- ne skupščine in odločna usmeri- tev k stabilizaciji gospodarstva. Dosedanji razvoj materialne osnove za preteklo leto ter pred- videvanja za leto 1965, ki zago- tavljajo skladne odnose za do- sega začrtanih smotrov, prikazu- jejo naslednji kazalci: spodarstvu 9.431, v negospodar- stvu pa 1.588. Planska predvidevanja za leto 1965 kažejo porast zaposlenih v gospodarstvu za 3,4 ®/o. V ne- gospodarstvu pa bi bilo potreb- no zaposliti približno za 15'/o več strokovnega kadra, pred- vsem v šolstvu in zdravstvu, kjer manjka večje število predmetnih učiteljev in zdravnikov. V osta- lih negospodarskih dejavnostih bo ostalo število zaposlenih na sedanji ravni, čeprav prevzemajo ti organi in službe nove in ob- sežnejše naloge, ki jih prenašajo višje družbeno-politične skupno- sti na občine. V gradbeništvu se bo zaposle- nost predvidoma nekoliko zniža- la zaradi zaostritve investicijske politike na področju gospodar- stva in delno zaradi tehničnih in organizacijskih izboljšav. Ome- jena lokalna investicijska sred- stva pa bodo vplivala na manjšo zaposlenost predvsem v domači gradbeni operativi. Drugi važen faktor ekonomike j^ produktivnost, ki je tesno po- vezana s politiko zaposlovanja. V letu 1963 in 1964 je ugotovlje- na ugodna stopnja produktivno- sti. Porast je znašal 17,1 % Za leto 1965 pa je predviden porast za 14 "/o. ki je predvsem posle- dica investicijskih vlaganj. Ta se najbolj učinkovito odražajo v industriji In kmetijstvu, ki pla- nirataV nadpovprečen odstotek produktivnosti. V ostalih gospo- darskih dejavnostih pa je pred- videna nekoliko nižja stopnja rasti produktivnosti, kar je od- raz slabše tehnične razvitosti. V letu 1965 se bo delež sred- stev osebne potrošnje v narod- nem dohodku še bolj povečal kot leta 1964. Denarni dohodki, namenjeni za osebno potrošnjo, se bodo pove čali: sedanjega sistema financiranje investicij, ki je zagotavljal ob nizki udeležbi lastnih sredstev predvsem kredite tz zveznih in republiških virov za investicije v gospodarstvu. Taka politfke kreditiranja investicij je pospe- ševala investicijsko vlaganje predvsem v ključne panoge in- dustrije m v kmetijstvo. Glede na to je v lanskem letu odpadlo na ti dve gospodarski deja\ ^ost 90 »/o vseh investicij, ki jih le '.melo na razpolago gospodarstvr ptujske občine Ostale gospodar- ske dejavnosti in investicije nr področju družbenega standarda pa so bile odvisne predvsem od lastnih in lokalnih razpoložljivih' investicijskih sredstev. Večja lastna in lokalna sred- stva so omogočila, da je bilo v preteklem letu investirano za razširitev zmogljivosti družbene- ga standarda 1,4 milijarde dinar- jev, od tega 42,7 ®/o za stanovanj- sko izgradnjo, 22,5 «/o za komu- nalno dejavnost in 19,7 "/o za šolstvo. Iz tega je razvidno, da je bilo okoli 85 ®/o negospodar- skih investicij opravljenih na omenjenih treh področjih. Pri Izvajanju lanskoletnih in- vesticij so nastopile škodljive neskladnosti, ki so terjale sploš- ne restrikcijske ukrepe. Ti ukre- pi so povzročili omejitev plani- ranih investicijskih sredstev tudi na območju ptujske občine. Za- radi tegii so bile ustavljene nekatere investicije v gospo- darstvu (vinogradniški nasadi, poštno poslopje, rekonstrukcije Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami se tudi v letu 1965 ne bo Iz- boljšalo v korist družbenega standarda, čeprav bodo za te namene na razpolago večja sred- stva v primerjavi s prejšnjim le- tom, ker so pri gospodarskih in- vesticijah angažirana razmeroma velika zvezna, republiška in bančna sredstva, ki odločilno vplivajo na strukturo investicij v občini. Glede na to bosta tudi v letu 1965 deležni največjih in- vesticijskih sredstev kmetijstvo in industrija. Kmetijstvo že ima odobrene kredite za dograditev perutni- narske farme, klavnice in hladil- nice ter farme za pitanje praši- čev in novo mešalnico močnih krmil. Na razpolago so tudi kre- diti za nadaljevanje za regulacije Pesnice. V industriji bodo predvidene investicije namenjene predvsem začetku tretje faze rekonstrukcije tovarne glinice in aluminija, na- daljevanje rekonstrukcije v to- varni avtoopreme in tovarni volnenih izdelkov. V drugih in- dustrijskih podjetjih so predvi- dene le določene izpopolnitve strojnega parka in opreme, ki bodo financirane predvsem iz lastnih in lokalnih virov. Gradbeništvo bi bilo potrebno podpreti v prizadevanjih glede izgradnje oramoznice in central- ne betoname. Razpoložljiva in dosegliiva In- vpsticijska sredstva, predvidena y dejavnosti prometa, bi bilo po- trebno osredotočiti predvsem za dograditev ooštneqa poslopja •zgradnjo mostov na reguliran, strugi Pesnice in za nadaljeva- nje rekonstrukcije ceste Sikole — Slovenska Bistrica. V trgovini bodo razpoložljiva lastna investicijska sredstva, po- -^ibljena za razširitev in ob.i0V0 poslovnih prostorov ter nado- rnestitev opreme. Investicije v obrti bodo v večjem obsegu odvisne od raz- položljivih lastnih sredstev, po- rabi jene pa bodo predvsem za azvoj kovinske stroke. tovarne avtoopreme) ter gradnja šolskih poslopij v Ptuju, Zavrču in poslovno stanovanjske zgrad- be ob železniškem prehodu v Ptuju. V letu 1965 bo investicijska potrošnja v občini odvisna od spremenjene splošne inve.sticij- ske politike in gospodarsko planskih ukrepov za stabilizacijo gospodarstva, ki so vsebovani v zveznem družbenem planu. Ob- seg bruto investicij pa se pred- vidoma ne bo zmanjšal, ampak celo povečal za okoli 35®/o. Predvideno povečanje skupnih bruto investicij je predvsem po- sledica in odraz dograditve ne- katerih že začetih večjih inve- sticijskih objektov v kmetijstvu. V posameznih vrstah dejavno- sti bodo v tem letu vložena predvidoma naslednja investicij- ska sredstva: Obseg negospodarskih investi- cij določajo predvsem lokalna razpoložljiva sredstva. Potegovati pa se bo potrebno tudi za inve- sticijske kredite iz republiških virov predvsem za investicije v šolstvu, zdravstvu in socialnem varstvu. Da bi zagotovili potreb- na finančna sredstva po nakaza- nih namenih, bo potrebno utrditi in razširiti sodelovanje vseh uporabnikov razpoložljivih sred- stev in nosilcev odgovornosti za skladen razvoj razširjene repro- dukcije v občini. Pri tem pre- vzemajo komunalna banka in gospodarske organizacije odgo- vorne in zapletene naloge, da z vročanjem in kreditnimi odnosi usmerijo razpoložljiva investicij- ska sredstva v družbeno najbolj upravičene investicije. PRORAČUNSKA POTROŠNJA Sredstva, ki bodo na razpolago za razporeditev po posameznih namenih proračunske potrošnje, se v tem letu bistveno drugače oblikujejo kot do sedaj. S te- meljnim zakonom o financiranju družbeno-političnih skupnosti, je postavljen sistem formiranja dohodkov občine, republike in federacije. Najvažnejša načela novega sistema o financiranja* družbeno-političnih skupnosti so v tem, da vsaka samostojfio od- loča o uvedbi posameznih vrst dohodkov in samostojno odloča o njihovi višini, samostojno raz- polaga z dohodki, ki ji pripadajo, in jih razporeja za financiranje družbenih potreb na svojem ois- močju v skladu z razmerji, ki jih določa družbeni plan družbeno- politične skupnosti. Občinam, ki ne morejo s svojimi dohodki kri- ti vseh družbenih potreb in na- log, mora republika zagotoviti posebna dodatna sredstva. Glede na temeljne predpise, po katerih je sprejet občinski odlok > občinskih prispevkih :n davkih občanov v občini Ptuj in upo- števajoč stopnje tega odloka, bo občina v letu 1965 dosegla na- slednic skupne dohodke: (v 000) RAZGLAS o določitvi območij volilcev in zborov delovnih lindi predl»- Ranje kandidatov za volitve odbornikov v skupščino občine Ptoj ter poslancev v sknpščino SRS in zvezno skopš^no. Skupščina občine Ptuj je po 38. in 42. čleaau zakona o volitvah odbornikov občinskih in okrajnih skupščin (Uradni list SRS, št. 11-92/63) na seji obeh zborov dne 17. februarja 1965 določila območja zborov volilcev in zborov delovnih ljudi za predlaganje kandidatov za volitve odbornikov v skupščino občine Ptuj. Občinska volilna komisija v Ptuju je po 39., 56. in 61. členu zakona o volitvah poslancev skupščine SRS (Uradni list SRS. št. 11-93/63) ter po 42., 60. in 65. členu zakona o volitvah zveznih poslancev (Uradni list SFRJ, št. 14-211/63) določila območja zbo- rov delovnih judi za predlaganje kandidatov za volitve poslan- cev v skupščino SRS in zvezno skupščino kakor sledi: I. OBMOČJA ZBOROV VOLILCEV ZA PREDLAGANJE KANDIDATOV: a) za odbornika občinskega zbora skupščine občine Ptuj, b) za poslance republiškega zbora skupščine SRS in c) za poslance zveznega zbora zvezne skupščine »I L IJ > I K« — petek, 26. februarja 196^ Stran 8 "lajvažnejša postavka dohod- kov je prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki se plačuje po občinski stop- nji 6,8 ®/o. ter predstavlja glede na celotne dosežene dohodke 43,8 ®/o skupnih lastnih sredstev. Na prispevek Iz osebnega dohod- ka kmetijskih, obrtnih in drugih dejavnosti odpade 29,3 Vb In na maloprodajni prometni davek 12,3 ®/o vseh dohodkov. Obravna- vane vrste dohodkov predstav- ljajo skupaj 85,4 ®/o celokupnih dohodkov. Planirani dohodek na malo- prodajnem prometnem davku te- melji na stopnji 4 ®/o, ker je na tem dohodku udeležena tuSi republika z 2®/o. Prispevek iz osebnega dohodka kmetijskih, obrtnih in drugih dejavnosti je v porastu na leto 1964 le za 4.9 «/o. Precejšen Izpad sredstev pred- stavlja oprostitev plačevanja prispevka zavezancem v IV. Iz navedenih prikazov in raz- merij je razvidno, da novi si- stem financiranja še ni zadovo- ljivo rešil financiranja javnih služb in nalog v nerazvitih pod- proizvodnem okolišu in oprosti- I tev zavezancev dc 50.000 dinar- ' jev davčne osnove. Ker razpoložljiva finančna sredstva občine ne zadoščajo za kritje vseh družbenih potreb in nalog, so občini zagotovljena dopolnilna sredstva v višini 15'/» od prispevka iz osebnega dohodka od delovnega razmerja, ki je uveden po republiški stop- nji 7,7 ®/a in bodo ta dopolnilna sredstva predvidoma znašala 155,925.000 dinarjev. Skupna razpoložljiva sredstva občine se bodo glede na predvidena do- polnilna sredstva povečala na 2.251,059.000 ali v primerjavi z letom 1964 za 23,4 ®/o brez upo- števanja dopolnilnih sredstev pa le za 14,8 «/o. Udeležba na vseh vrstah pri- spevkov in davkih ter ostalih dohodkih, ki se bodo formirali po zveznih, republiških in občinskih stopnjah v občini Ptuj, bo na- slednja: ročjih. Osnutek družbenega plana predvideva naslednjo razporedi- tev razpoložljivih sredstev po glavnih namenih: Pri razporjeditvi dohodkov za financiranje posameznih glavnih namenov so upoštevane tudi obveznosti, ki jih )e do sedaj fi- nanciral okraj iz svojih prora- čunskih sredstev. Povečane ob- veznosti, ki so nastale s prenosi, znašajo za šolstvo II. stopnje 113 milijonov, vzdrževanje cest III. reda 110 milijonov, za os- novno dejavnost Mestnega mu- zeja Ptuj 23 milijonov in de- javnost družbenih organizacij in priznavalnin borcev NOB 2 mi- lijona dinarjev. Upoštevajoč vse te okolnosti in predvideni porast osebnih dohodkov, se s predla- gano razporeditvijo dohodkov zagotavlja zvišanje razpoložljivih sredstev za šolstvo za 30®/o z namenom, da se osebni dohodek približa zaposlenim v gospodar- skih panogah. Izrazitejše povečanje sredstev za socialno skrbstvo za 30®/o se predvideva zaradi zelo nizkega povprečja rednih socialnih pod- por vseh vrst, saj znašajo seda- nje podpore le od 2.500 do 8.000 din mesečno. Pri zdravstvenem varstvu je izkazano zmanjšanje sredstev za 18 odstotkov, ker je iz tega namena izločeno 30 mi- lijonov obveznosti za preventiv- no službo pri zdravstvenih do- movih in jo bo prevzel zdrav- stveni sklad komunalnega zavo- da za socialno zavarovanje. Predlog predvideva tudi znižanje sredstev za vlaganje v rezervni skla.' in poselane proračunske rezerve za 80 ®/o, ker se v tem letu odvaja le 1 '/o celotnih do- hodkov v rezervni sklad, med- tem ko je znašala omejitev za leto 1964 10 "/o oziroma 15®/o. Vse te potrebe se bodo finan- cirale prek proračuna in druž- benih skladov. V preteklih letih so se razvile zelo močne težnje po ustanavljanju skladov in usmerjanju proračunskih dohod- kov v sklade. Proračunska po- Predvidevanja za tekoče leto so v povprečju skromnejša in znašajo le 74 odstotkov vred- nosti izvoza v lanskem letu. " Podjetja si prizadevajo z ne- posrednim ali posrednim izvo- zom kriti potrebe po reprodukcij- skem materialu in opremi iz uvozd, 50 pa med izvozniki tudi taka. katere potrebe po devizah so trenutno precej manjše od doseženega iztržka na zunanjem trgu. Pospešen gospodarski razvoj in učinkoviteje vključevanje v trošnja prek skladov ima dolo- čene prednosti, ker so sredstva razdeljena po glavnih namenih in ker ne ugasnejo ob koncu koledarskega leta, kot sredstva v proračunih. Preveliko število skladov pa ni družbeno-ekonom- sko Uiemeljeno, ker se z drob- ljenjem sredstev slabita mobil- nost in učinkovitost. Z razdrob- ljenimi sredstvi po skladih upravljajo smelo številni odbori, zato Je potrošnja teh sredstev pogostokrat tudi izven javne kontrole, kar je v nasprotju z načeli nove ustave in demokra- tičnih pravic občana. Zaradi te- ga bo treba v tem letu* vskladiti proračunsko usmeritev v take okvire, da bo postal proračun glavni instrument financiranja družbenih funkcij, financiranje prek skladov pa ohraniti le na tistih področjih, kjer to predpi- suje zvezni zakon, ali kjer to narekujejo posebne družbene koristi. Glede na minimalna sredstva, ki bodo na razpolago v tem le- tu za kritje vseh proračunskih potreb, bo potrebna pri vseh koristnikih dosledna proračun- ska disciplina in kar največje varčevanje. Izvoz Primerjava izvoza iz ptujske občine nekaj let nazaj kaže pre- cejšnje nihanje vrednosti med posameznimi leti. V minulem le- tu je znašal izvoz 2,425.873 do- larjev kar je za okrog 28 od- stotkov manj kot v izredno us- pešnem letu 1963, vendar so bila planska predvidevanja znatno presežena, in siGoskrbeti za boljše oblike sodelovanja z zaseb- nimi kmetovalci. Tudi tržno pro- izvodnjo na zasebni zemlji je po- trebno stimulirati. Kmetijske or- ganizacije bodo pomagale tem pro- izvajalcem pri aktiviranju vseh razpoložljivih površin ifi usposobi- ti tir obstoje«h kapacitet, seveda ob čvrstih'dolgoročnejših koopera- cijskih pogodbah z obojestranskim vlaganjem v proizvodnjo. Proizvodne naloge v družbenem sektorju nalagajo potrebo po raz- širitve površin v družbeni lastni- ni. Kmetijske organizacije računa- jo z novimi 1100 ha. ki bi jih pri- dobili z odkupom, zakupom in kr- čenjem relativnih gozdnih povr- šin. Letošnje naloge bodo zahtevale veliko naporov vseh strokovnih kadrov, zato bi bilo prav. da se kmetij.ske gospodarske organizaci- je odločijo, ali bodo združile svoje sile. ali bodo okrepile le sodelo- vanje med seboj, ali pa si razde- lile dejavnost po interesnih pod- ročjih. Gozdarstvo Sečnja v gozdarstvu je bila za 21 odst. presežena od predvide- vanj v družbenem planu. Poveča- nje je opaziti predvsem v gozdo- vih državljanske lastnine, medtem ko je sečnja v gozdovih SLP nagi- bala k okumulaciji lesne mase iglavcev na račun listavcev Tak- šen način aospodarienja je razum- ljiv predvsem zaradi posledic sne- golomov ter zaradi krčitve gozdov in ureditve teh zemljišč za kme- tijske namene. Izkr(?eno je bilo 32 hektarov gozdov, ki jih je izvedel Kmetijski kombinat Ptuj. Na področju pogozdovanja in nege gozdov je bilo v lanskem le- tu obdelanih ha od tega na 117 hektarov v državljanski lastnini. Vzdrževanih je bilo 5 km gozd- nih cest. na novo zgrajen pa po- daljšek ceste na Tisovcu v dolžini 900 m. Osnovana je bila topolova dreve.snica v Slovenji vasi. ki pa že seda i ne zadošča. Kooperacij- zadrug z zasebnimi proizvajalci (indeks povečanja 1964:1963 se oce- njuje na 147,6). Slabše uspehe be- leži prašičerejska proizvodnja, ki zaradi nestimulativnih odkupnih cen upada (indeks kooperacijske proizvodnje, 1964 — 1963 = 77,2). Stremljenja kmetijskih gospo- darskih organizacij za pridobiva- nje novih zemljiških površin so bila usmerjena predvsem v Pesni- ško dolino in ravninsko področje Dravsko — Ptujskega polja. V pre- teklem letu je bilo na novo pri- dobljenih 904 ha, ki so povečali udeležbo družbenega sektorja kmetijstva v obdelovalnih površi- nah na 18,9 odst. V preteklem letu so bile uveljav- ljene spremembe cen nekaterim kmetijskim pridelkom, ki so ugod- no vplivale na ustvarjanje finanč- nega uspeha kmetijskih gospodar- skih organizacij. V panogi je do- seženo za skoraj 5 odst. več ce- lotnega dohodka, kot v letu 1963, kljub izpadu izvoza tujih vin (srb- skih) pri kmetijskem kombinatu, ki je v letu 1963 predstavljalo pre- ko milijarde din vrednosti. Narasle potrebe notranjega trga in nove kapacitete nalagajo kme- tijskim proizvajalcem družbenega in zasebnega sektorja, da intenziv- nejše izkoriščajo zemljiške površi- in in zboljšajo produktivnost ži- vine. V pričakovanju povprečnih vremenskih razmer v letu 1965 pri- čakujemo, da se bo fizični obseg kmetijske proizvodnje povečal za okoli 13,4 odst. Po sektorjih lastništva in stro- kah proizvodnje pričakujemo na- slednji fizični obseg: ske pogodbe je sklerjilo 493 gozd- nih posestnikov za površino 1037 hektarov. GG Maribor — obrat Ptuj je osnoval 74 ha topolovih plantaž in 5 ha topolovih nasadov. Leta 1965 se bo sečnja v goz- darstvu odvijala v približno ena- kih količinah kot v letu 1S64. Za plantažiranja je predvideno novih 70 ha površin. V tekočem letu bo potrebno ure- diti zadnjo gozdno gospodarsko enoto Polenšak in gozdno gospo- darski načrt. Potrebna finančna sredstva bodo koriščena iz občin- skega gozdnega sklada in medob- činskega mariborskega gozdnega sklada. Delo v gozdarskih drevesnicah in pri plantažiranju topolovih na- sadov lx) potrebno mehanizirati. V ta namen pričakujemo iz medob- činskega mariborskega gozdnega sklada 10 milijonov din dotacije v tem letu. Gradbeništvo Obe ptuiski gradbeni podjetji in projektivni biro so v preteklem letu dosegli za okrog 1 milijardo 400 milijonov celotnega dohodka. Pretežni del izvira iz gradbenih del na industrijskih in stanovanj- skih objektih, medtem ko nizke gradnje in dela pri vzdrževanju objektov ne presegajo 20 odst. ce- lotne realizacije. Močno presega- nje vrednosti gradbenih del — v povprečju za 32,4 odstotke — pre- ko predvidevanj družbenega plana je pripisati v veliki meri zvišanju cen gradbenih storitev zaradi po- dražitve skoraj vseh vrst gradbe- nega materiala in povečanju oseb- nih dohodkov. Podjetja so si pri- zadevala modernizirati proizvod- njo in z izboljšanjem sistema na- grajevanja, povečati produktivnost. Ta prizadevanja pa niso dovolj učinkovita v gradbeni operativi kot celoti, ker so sredst\'a usmer- jena le v lahko mehanizacijo, medtem ko si posamezno podjetje ne more nabaviti težke gradbene opreme, ki bi omogočila sodobnej- ši način gradnje. Ob taki investij- ski politiki se še zaostruje problem neizkoriščenosti gradb. strojev. Priporočila skupščine in razgovori s predstavniki pedjetij. o formira- nju enega gradbene.qa podjetja v občini, ki bi bilo možno več in- vestirati in bilo sposobno prevze- mati in v redu izvršiti tudi zahtev- nejša dela. niso rodila uspeha. Zbližanje je čutiti le pri dogovar- janju za ustanovitev skupne so- dobne gramozniške separacije. Na- čVti so pripravljeni, nerešeno pa je še vprašanje lokacije in finan- ciranja. Interesenti sta obe gradbeni podjetji, uprava cest in komuna- la Zato je treba proučiti status te gramoznice. V primeru zdru- žitve obeh gradbf^-nih podjetij naj bi bila enota gradbene operative. v nasprotnem primeru pa bi bilo morda primernejše, da se organi- zira kot enota komunalnega za- voda. Plan gradbenih podjetij za leto 196.5 je naslednji: Počasnejša dinamika investicij bo imela za posledico zmanjšano povpraševanje po gradbenih sto- ritvah v gospodarstvu, medtem ko je izboljšanje delovanja družbenih služb skoraj povsod pogojeno z iz- gradnjo ustreznih objektov. Mir- nejše investiranje bo omogočilo gradbenim podjetjem izboljšanje kakovosti del in izbiro gradbenih materialov. K večji učinkovitosti gradbeništva bo pripomoglo tudi doslednejše izvajanje predpisov, zlasti da z gradnjo posameznih ob- jektov ne začenjamo, preden niso zagotovljena investicijska sredstva in tehnična dokumentacija. Promet Cestni promet ni dovolj razvit in organiziran. Čeprav so potrebe gosp. in prebivalstva po prometnih uslugah velike, je registrirala kot glavno dejavnost transport le ena gosp. organizacija, nekaj gospodar- jih podjetij opravlja prevoze kot stransko dejavnost, v zasebnem sektorju pa se s prevozništvom prijavljeno ukvarja 10 oseb. Na avtobusnih progah na pod- ročju Haloz in Slovenskih goric opravlja prevoz mariborsko avto- busno podjetje, na relaciji Zavrč —Maribor se potniki poslužujejo tudi vozil Croatiatransa, za Ljub- ljano pa vozil celjskega avtobus- nega podjetja. V cestnem prometu se čuti po- manjkanje vozil, saj želji občanov po dodatnih progah ali dodatnih vožnjah na že vpeljanih progah ni bilo moč ustreči. Učinkovitost pro- meta je pogojena tudi s stanjem cest. Rekonstrukcija ceste Ptuj— Slovenska Bistrica se razteza že skozi več let in bi ji morali izbo- jevati prednost pri dovršitvi. No- ve ceste so potrebne zaradi širje- nja mesta in nastajanja naselij, kjer še ni komunikacij. Ceste in mostove zahteva tudi regulacija Pesnice. Z ukinitvijo okraja bo prenešeno vzdrževanje cest III. reda v breme občine. V zvezi s tem bo potrebno proučiti ali bomo or- ganizirali lastno podjetje za vzdr- ševanje cest, ali pa bomo to služ- bo prepustili medobčinskemu cest- nemu skladu in cestnemu podjetju v Mariboru. Pri prevozu tovora odpade velik delež na železniški promet. Ptuj- Da bi trgovina na drobno lah- ko bolje izpolnjevala naloge po- srednika med proizvodnjo in po- trošnjo in s tem prispevala k prizadevanju za povečanje živ- ljenjskega standarda, bi morala poskrbeti predvsem za sodoben način poslovanja. To bo mogoče doseči predvsem z razširitvijo m obnovo prodajnega prostora, s čimer bo podana realna osnova za boljšo založenost trgovine ki bo F>o količini in izbiri biasa ustrezala zahtevam potrošnikt>v Opažati je, da v mestu in na po- deželju manjka izbira drobno specializiranih artiklov, za kar se morajo potrošniki obračati na večje trgovinske centre V ra na- men bi bilo neobhodno potr^-ono stremeti /.a povečanjem spp''ia- liziranih pmdajaln ter vskiaie- j vati ponudbo s povpraševanjem. Tr p^>di bodo nnorala v letu 1965 posvečati večjo po/.ornost preskrbi blaga v zadostn: .<011- I čini in i/biri. ki bo prilas nena 7ahtev?5m turističnega prometa V letu 1965 bodo nnorala še boij V7.pcxlbu)3oi prodajo blaga za inozemska plačilna sredstva Trg. podj. Izbira ima v progra- mu izgraditi dva trgovska pavi- ljona v Ptuju- V letu 1965 bo pričelo graditi na Ljutomerski cesti. Trgovsko podjetje »Merkur« bo soinvestitor poslovno-sla- novanjske /.gradbe v Trsten :nk'.>- vi ulici, v kateri s: bo uredilo trgovske lokale za prodajo na- rodnah umetnin in drugega lanterijskega blaga (glasbil, foto- material). Uredite^- 'okala •"'b prelazu bo pomemona pr:d'ibi- t-^v tudi glede t.urvm?! zsrad asortimana artiklov, ki uh prodajali in ugodne Ink-aciie (7p lezniiška r>ostaja. avtobusna pf^ sstaja in hotel). Trg podj »P-.nonija« je imel« v lotu 1964 teŽHve zlasti v po- manjkanju železnin.skega blag^^ in gospodinjskih strojev. Pod je tje :ma težavne zaradi razdroo- Ijenosti poslovnih enot. pred- vsem skladišč Zaradi poman kanja skladiščnih prr>storov i-- neprlmrenih garaž bi bilo ne^b hodn^ potrebno ustanoviti is« no -skladišče Tniriator za pripra- vo načrt/>v bi morala biti trg.ov podjetja, ki bi naj kot investi- ska tovorna postaja je registrirala v preteklem letu 85.398 ton izfo- vorjenega blaga, naložila pa ga je 17.912 ton. V železniškem tovornem prometu sta najmočnejše zastopa- na premog in les. V ustvarjanju celotnega dohodka podjetja za PTT promet Maribor je med 11. osnovnimi enotami po- šta Ptuj na drugem mestu. Osnov- na poštna enota Ptuj pove2nije po ukinitvi enote Ormož skupno 28 okoliških pošt. Zaradi odročnosti nekaterih krajev 5 pošt v občini ne dostavlja poštnih pošiljk vsak dan. To povzroča precej negodovanja prebivalstva, kar je prišlo do iz- raza na zborih volilcev in na sejah skupščine. Zastarelost naprav in vsakodnevne večje potrebe po PTT storitvah terjata takojšnjo dogra- ditev poštnega poslopja. Zaradi nezagotovljenih finančnih sredstev so bila gradbena dela začasno ustavljena. Ker razvitost poštnih zvez, predvsem telefonije v veliki meri vpliva na življensko raven, razvitost gospodarstva in upravno- družbenih služb, je skupščina ob- čine povabila gospodarske organi- zacije, da z vpisom posojila omo- gočijo dograditev tega prepotreb- nega objekta. Doslej je podpisalo pogodbo o posojilu 23 gospodar- skih organizacij, medtem ko se še nekatera večja gospodarska pod- jetja niso odločila. Z akcijo zago- tovitve finančnih sredstev za pošt- no poslopje bi bilo potrebno nada- ljevati in vključiti vsa podjetja, sicer ne bo mogoče v tem letu do- graditi objekta. Trgovine Trgovske gospodarske organi- zacije so v letu 1964 ustvarile za 29.1 Vo več prometa kot v letu 1963. V letu 1965 predvidevajo za 17,4 "/o večji promet. Vzrok za manjši porast prometa kot ga beležijo leta 1964 v primerjavi 7. letom 1963 je predvsem v re- strikciji potrošniških kreditov in deficitivnosd' v nekaterih ar- tiklih. Največji del skupnega blagov- nega prometa odpade na 6 trgov- skih podjetij, ki predvidevajo za leto 1965 naslednji promet: torje pritegnila še druge zainte- resirane organizacije. Trgovsko podjetje »Les« se bavi poleg pro- j daje kuriva in gradbenega ma- j teriala še s predeiaw lesa na ža- j garskih in mizarskih obratih. V ^ cilju boljše preskrbe prebival- j stva s kurivom in potrošnikov j gradbenega materiala bo treba ' izboljšati nabavno službo. Re- ! konstrukcijo in razširitev pre- delovalnih zmogljivosti pa bo potrebno v tem letu proučiti z | vidika surovinske baz® in renta- bilnosti investicije. Na p>odročju občine pK>sluje 21 poslovalnic in- dustrijskih podjetij, ki predvide- vajo povečan promet. Bistvenej- ših razširitev ali novih dejavno- sti ne predvidevajo, razen »Bo- rovo«. ki gradi nov lokal. Vdžna naloga vseh trgovinskih gospodarskih orgnnizacij v letoš- njem letu bo nadaljnje izobraže- vanje trgovakegb kadra in vodil- nega komerciainej^b kadra. V ta namen bo p->trebno pri šol- skem centru za blagovni promet organizirat,! dap.-)lnilne oblike izobraževanja, hkrati pa uredi- ti trajne in stalne obiike sofinan- ciranja. v katero bo treba vklju- čiti vse trgovske gospodarske organizacije. Gostinstvo in turizem Ce pogledamo, kaj vse so do- segla gostinska podjetja v letu | 1964, vidimo, da je biio najbolj ' aktivno gostinsko podjetje »Ha- loški biser« t-stanovilo je tri nova gostišča na podeželju in to v Apačah. Ziatoličju in Kungoti. V .r.estu samem pa je preuredilo nekdanje prostore kavjjrne v (>■'•1 samopostrežno restavracijo. Ustanovilo je tudi slaščičarski ■brat. ki zalaga hotel * Petovio« n okrepčevalnico Letovišče »Bori«, ki r^7pK>ja2a - nnanjšimi investi<*fiskimi sred- -■vi se ;e omejilo prt-dvsem na i^bavo opreme Prp-.ieno je t>i- oodiet^e »Beli kr;ž« kar ie covečalo njpgr.'ve nočitvene ks- ":'^r:tete Go-^tlnskc p'_»d^etje ^res» je n^^h-Ji-iJo nekaj opre- in 'ired.io s?iriitari.'e. Premalo je bilo storjeno v sme- n razvijanja privatnih 20s^}n. biln --.dnrr- 'e eno gosti- šče v Trnovski vasi. »1 . — pct»-.\ "iti "»^'IjrnnrjH !'>n"> Stran 10 Po vrectoiosti so i>odjetja pre- i segala plan 1964 za 28,5®/o ven- j dar kaiiiinsk,; presežek zaostaja I za vrednostninri. Pričakujemo, da se bo promet Leto 1965 bo glede investicij dosti bolj umirjeno. Vlaganja bodo usmerjena v dopolnjevanje že obstoječih objektov. Zavedaiti se je treba, kako neugodno vpli- va bolj ali manj konstantna rast cen prehrambnih artiklov in kakšne posledice lahko imajo nesigumi ceniki pred-vsem pri sklepanju pogodb z inozemskimi turističiiimi družbami Zato bo treba proučiti sleherno možnost akttvirainja notranjih rezerv. P»odjetja se tega zavedajo. Svojo gospodarsko politiko so usmeri- la jnredvsem na iskanje notra- njih rezerv in ne bodo večala števila poslovalnic. »HaloSki biser« namerava za- radi boljše oskrbe z mesom usta- noviti lastno manjšo mesndco. Odkupil bo poslovne prostore v Vidmu, preostala sredstva bo porabil za nadomestitev opreme. Letovišče grad Bori bo pove- čalo nočitvene zmogljivosti za 12 ležišč in opremilo sobe s sodob- nim kiomfortom. Ctostilna »Breg« pa bo nekoli- ko izpopolmiila opremo svojih dveh gostinskih obratov. Ptuj moramo razviti v turi- stično mesto. Zato je treba ustva- riti pogoje. Gostinska podjetja naj bi se pKJvezala z ostrimi poletji (trgovskimi itd.), da bi mogli čimveč nuditi turistom in finančni us.peh ne bi izostal. Izko- ristiti bi bilo treba vse možno- sti tranzitnega in pa seveda tu- di staciioniranega turizma. Nič kaj ni vzpodbudna ugotovitev: kapacitete v hotelu so izkori- ščene 49,9 Vo, v letovišču »-Bori« ll.lVo, pri gostilni »Beli križ« 44,4®/a. Ob taki nizki izkorišče- nosti kapacitet pa se v polni se- 2X)m večkrat pojavi pomanjka- nge nočišč. Proučiti je treba, ali bi se dala vrzel odpraviti s pri- vatnimi sobami, ali i>a s kakšno novo vatlianto. Za pospešitev turizma so bile v lanskem letu izvedene sledeče akcije: izdelan je bil urbamstič- ni načrt Ptuja, ki je bil 3 mese- ce na ogled javnosti. Turistično društvo je izdalo razne prospek- te, vodiče in spominčke, prire- dilo več eno- in dvodne\Tiah izle- tov ter nekaj krajših potovanj v iniozemstvo. Letos bodo v zvezi Gospodarske organizacije se vedno bolj usmerjajo k masovni proizvodnji določenih artiklov, ki služijo predvsem kot dopol- nilo industriji, usOoige potroš- niku pa zavzemajo vse manjši pi\>cent v njihovi realizaciji. Ob današnjem stanju osebne po- trošnje, dvigu avtomobilizma in naglem razvoju turizma je ne- obhodno poskrbeti za čim hitrej- še ustanavljanje servisov pro- izvodnih in trgovskih podjetij ter razširitev mreže obratov tudi v privatnem sektorju. V pretek- lem letuje prijavilo obrt 42 novih obrtnikov. V Ptuju sta bili usta- novljeni finomehanična delav- nica in mehanična delavnica za popravilo hladilnih naprav. Vse te obrti so prijavljene kot stori- tvene obrtL Cilj pa ni popolno- ma dosežen, ker se večina njih počasi preusmerja h kooperaciji z industrijo. Stanovanjska izgrailnfc Vzporedno z večjimi investi- cijskimi naložbami v celotnem gosixxjarstvu občine se iz leta v leto večajo potrebe in povpra- ševanje p>o stanovanjskem fondu. Tako je bilo v letu 1964 vlože- V letu 1965 v primerjavi z letom 1964 dvignil za 18" o. Po posa- meznih podjetjih je predviden naslednji porast: z urbanističnim načrtom obde- lani tur. kraji Podlehnik, Gor- ca, Zavrč, Bori, Hrastovec in Ptujska gora. Zavod za folklorne prireditve bo priredil kurento- vanje in izdal posebno propa- gandno edicijo. Obrt Primerjava ocene 1964 s pla- nom nam pokaže, da so obrtne organizacije izpolnile svoje ob- veze, razen nekaterih izjem. Strojne delavnice so rešile problem prostora s pripojitvijo Tekstilne tovarne. Prevzele so vso njeno aktivo in pasivo. To pojasnjuje nesorazmerje med oceno 1964 in pianom 1965, ki se znižuje za cca 6 '/o. Ce pa vzame- mo realizacijo Strojnih delavnic posebej, ki znaša 915 milijonov, vidimo, da je plan za leto 1965 vsklajen. Pekarne so v preteklem letu imele težave pri maloprodaj nUi cenah svojih artiklov, obstojala Je bojazen večjih izgub, vendar je bilo vprašanje proti koncu le- ta z odlokom o ponovnem zviša- nju cen rešeno. Podjetje je raz- širilo prodajo na območje občine Maribor—Tezno, drobtine in me- deno pecivo pa prodaja celo na širšem območju. Ker ni moglo odpraviti problemov pri nabavi pšenice, bo izključilo mlin, ki se bo pripojil k mariborskemu IVtlinu. Elektrokovinar, ki zaradi po- manjkanja finančnih sredstev ni mogel zgraditi montažne hale, je pričel z montažno proizvodnjo elektromotorjev, v starih le na novo opremljenih prostorih. Manjša obrtna podjetja so bila aktivna v mejah svojih možno- sti. Frizersko pod jej te je •>dprlo novi salon v Majšperku. »Dravi- nja« se je preselila v nove pro- store v Kidričevo, »Moda in Kro- jaško šiviljske delavnice« so na- bavile nekaj novih strojev. Vsa podjetja storitvene obrti imajo skupen problem nizkih osebnih dohodkov in zaradi tega fiuk- tuacijo delovne sile. Občina jim ;e znižala dajat\'e, a treba bo po- iskati še druge možnosti za dvig ekonomičnosti poslovanja. novanj. Ugodno rešenih je bilo 55, vseh nerešenih prošenj pa je ostalo še 909. V lanskem letu je kot glavni investitor v stanovanjski izgrad- nji nastopal stanovanjski sklad, od gospodarskih organizacij pa tovarna glinice in aluminija in Kmetijski kombinat Za indi- vidualne gradnje je bilo lani iz- danih že preko 200 gradbenih odločb in preko 300 lokacijskih odločb. Land so bila na območju obči- ne iz sredstev sklada zgrajena naslednja stanovanja: — dva devetorčka v Ljutomer- skem vrtu; — blok v Ciril-Metodovem dre- voredu; — učiteljski blok v Markovcih; — učiteljski blok v Desterniku; — blok v Kidričevem. Poleg dograjenih 78 stanovanj je sklad nadaljeval in pričel z izgradnjo stanovanjsko trgovske zgradbe pil prelazu, sedemvrst- nih hišic in dveh SO-stanovanj- skib blokov v Ljudskem vrtu. Tovarna glinice in aluminija je , . pričela z gradnjo 45-stan bloka ' dena dela na področju komunal- ob Ljutomerski cesti. Kmetijski i ne dejavnosti je bilo porabljeno kombinat ie obnovil 6 stano^.^ani i mili ionov 673 tisoč dmanev Iji so od 273 začetih gradenj do- graaili 83 stan;>vanj, V obdobju zadnjih treh let je bilo na ob- močju občine dokončanih S68 stanovanj, od tega v družbenem Za leto 1965 računamo z nadalj- njim povečanjem investicij na področju stanovanjske graditve. Poleg stanovanj, ki so v gradnji, bomo začeli z gradnjo stanovanj za učitelje na Polenšaku, v Za- vrču in v Cirkulanah; v Ptuju s stanovanjsko poslovno zgrad- bo, v Kidričevem pa z gradnjo 20 enodružinskih montažnih sta- novanj. Da bomo angažirali čim več sredstev zasebnikov, Domo letos še v večjem obsegu podprli gradnjo individualnih stano- vanj.. Zato je v stanovanjskem skladu predvideno za 50 odstot- kov več sredstev kakor lani z ugodnimi pogoji kreditiranja. Tudi gospvodarskim organizaci- jam je s spremembo v delitvi dohodka sedaj odprta pot, da bo- do nudile svojim članom več kre- ditov za individualno gradnjo. Vrednostiii obseg stanovanj- ske gradnje bo znašal letos približno eno milijardo dinar- jev ali nominalno približno za 25*'/o več od investicij, kot so po cenitvah znašale v letu 1964. Računamo, da bodo poleg sre svetnih organizacij naj organi- zirajo med letom glasbena in gledališka gostovanja; — v vsaki krajevni skupnosti je treba organizirati ljudske knjižnice in jim zagotoviti več- ja sredstva za nabavo knjig; — stremeti je za ustanavlja- njem strokovnih knjižnic v de- lovnih organizacijah; i ^ organizirati je seminarje za knjižničarje strokovnih, šol- skih in društvenih knjižnic; — zgodovinskemu arhivu je v letu 1965 zagotoviti primerne arhivske prostore in nove ar- hivske police; — kino podjetja bodo poskr- bela za boljši izboi- filmov; —na področju telesne vzgoje je poživiti delo med telovadni- mi društvi predvsem v Majšper- ku m Kidričevem; — v letu 1965 je treba poživiti lutkovne odre, ki naj bi se usta- I novili pn vseh večjih šolah; I — urediti je lastništvo pro- svetnih dvoran, ki so v sklopu KZ. Domove naj bi prevzele KS, dvorane pa bi upravljala prosvetna društva.. Zdravstvo Osrednja m najobširneiša zdravstvena naloga je program investicijske izgradnje medi- cinskega centra v Ptuju, ki ie v razpravi. V razpravi je tudi idejni pro- gram za novo zdravstveno po- stajo Majšperk V letu 1964 je bila odkuplje- na stavba v Leskovcu, ki bo adaptirana za zdravstveno po- stajo v letu 1965. Ostale zdrav, postaje reizen Zavrča, so sodobno urejene in za sedaj še funkcionalni pro- stori zadostujejo. V Gorišnici, Ptuju, luršincih. Cirkulanah in Podlehmku so namestili zobar- ske stole Pridobili sm6 zob- ne terapevte in ti v novih zob- nih ambulantah skušajo popra- viti zamujeno. Na pobudo sveta za zdrav- stvo je bila v vseh ptujskih podjetjih izvršena anketa o obratnih ambulantah, ki je po- kazala, da obstoja potreba in upravičenost po obratni ambu- lanti v kovinski, tekstilni in gradbeni stroki. V začetku leta je pričela z delom obratna am- bulanta v tovarni avtoopreme. katere se nai poslužujejo so- sedni kolektivi. V letu 1964 se je občutno zmanjšalo število visokega ka- dra V minulem letu je nara- slo število aktivnih zavarovan- cev in zato se je tudi povečalo število storitev Ogromno je po- raslo število ambulantnih sto- ritev saj znaša razlika napram letu 1963 za 84.767 ali 48.47 %. Za zdravljenje aktivnih zava- rovancev in njihovih svojcev je bilo v občini Ptuj v letu 1964 poiabljenih 1.399,204.381 din. Pred uvedbo kmečkega zava- rovanja >o zdravstveni zavodi v svojin adaptiranih prostorih zmogli svoje delo. Pn tej frek- k^enci pa so prostori pretesni Rešitev tega problema je le v novogradnji medicinskega centra, to je bolnice in zdrav- stvenega doma, kjer bi se str- nile vse zdravstvene ustanove. V letu 1965 bo potrebno skle- niti pogodbo za fluorografiranje prebivalstva, ki bi naj bilo v letu 1966 Vso skrb bo posvetiti v letu 1965 dvigu kvalitete zdravstve- ne službe s krepitvijo in raz- širitvijo materialne baze. Pogodbe med zdravstveni- mi zavodi m komunalno skupnostjo socialnega zavaro- vanja za opravljene zdravstve- ne storitve bo treba skleniti po novih načelih in kriterijih, ki bodo zagotovili samoupravne pravice in utrdili materialno osnovo za razširjeno reproduk- cijo zdravstvenih zmogljivosti. Socialno varstvo Na področju socialnega var- stva je bilo opravljenih več na- log: Število socialnih podpor se je dvignilo od 621 na 680, izpla- čano pa je bilo na socialnih podporah v 1. 1964 31,626.349 din Na izrednih podporah in za zimsko pomoč pa 4,410.000 din V domovih za ostarele ljudi je 137 podpirancev, za katere je bilo v letu 1964 izplačano na oskrbninah 31,148.377 din Družinam oseb, ki služijo v JLA, so bile izplačane kadrov- ske podpore v skupnem zne- sku 3, 881.179 din Skrbstveni organ je v pretek- lem letu obravnaval 250 proble- matičnih družin. Za pomoč tem di-užinam je porabil skupno 5,000.000 din Skrbstveni organ vodi v evi- denci 65 rejenčkov, za katere je bilo plačano 5,000.000 din Poleg tega je še okoli 200 otrok rejencev, ki so v resnici pastirčki, za njih ni urejeno nobeno rejniško razmerje. Žrtvam fašističnega nasilja je bilo izplačano podpore 374.000 din Za šolanje otrokom padlih borcev in žrtvam fašističnega nasilja pa je bilo porabljeno 561.000 din V začetku leta 1964 je spre- jemalo občinsko priznavalnino 30 borcev NOB, med letom pa je bilo odobrenih 35, ukinjenih pa 24. tako da je na koncu leta prejemalo priznavalnino 48 bor- cev^ ki ie znašala skupaj 4,684.000 din Enkratne pomoči borcev in varovancev organizacije ZB ter enkratne priznavalnine so bile dodeljene v preteklem letu 117 članom v višini 2.215.340 din V lanskem letu }e bilo vklju- čenih v uk ter nižje in srednje šole 35 otrok, ki so prejemali občinsko podporo v znesku 1,700.000 din V letu 1964 je bilo evidenti- rano 172 mladoletnih storilcev kaznivih dejani. Od tega je bi- lo 114 mladoletnikov in 58 otrok. Od teh vzgojnoproblema- tičnih otrok je v vzgojnih do- movih 19 otrok, za dva gojenca plačuje občina celotno oskrbo, za ostale pa le delno. V letu 1964 je bilo kategori- ziranih 110 otrok. Za kategoriza- cijo je bilo potrošenih 4,350.000 din Duševno prizadeti otroci se usposabliajo v specialnih šolah in zavodih, za katere je bilo v lanskem letu izdano 13,500.000 din Izdano je bilo 175 odločb o postavitvi stalnih in začasnih skrbnikov skrbstveno oblastve- nih odobritev pa 60 V 69 pri- merih so bila napravljena poro- čila in obračuni varovančevega premoženja » V letu 1965 t)o potrebno za- gotoviti večja sredstva za pri- znavalnine in podpore ne samo borcem NOV in žrtvam ampak tudi siromašnim osebam. V preteklem letu so bili v Ptuju urejem družbeni prostori »T F T> V T IT, _ m« Sfran f2 za upoKoicocc. ^<1 ureOiiev icr prostorov )e bilo porablien 2,000.000 iv Ustanovi len le Coiter za so cialno dele « Ptuiu, id je pn čeJ poslovat: šeJe s L L iveo Center za socialno dele t)c r? bolišžiJ metode dosedanleea de la in začel uvajati preventivn dela Zaradi naraščajočega števu« ^cia oezmožniH icmetov oo oeo ler za socialno delo mora >Kupoo X organizacijami, sv« lom za sodalzK) varstvc in oo ^insko sioipSdino posvetit} le T>u problemu natveč skrbi n ^a začeti čimprei obravnavat Daiie bo potrebno oredtr prašan^e viSine podpor ir r sKiaditJ r živlieniskim! pon- vami c«ntci 00 okrepil a rarvi »oaeiovaaje s &ra^evmxiij ^uu-^ x>sanl m njihovimi komisija aiL V lanskem letu le bD zjirf. 'en vrtec oa Bregu, za kater^-t' ■t onspevaia oo^nska sfctip^' ■a 13.000 (*K) din. republika :> " 10.000din.' Ptutsid mec v t/«inl *voie tcapacitetc s nr >trnom /ffTfjdbe v "farerl jc o Ji prej osnovna šola. % iclu i^OO oo aoOUd ^LTU&J^C • drstvena ustanova v iiLidnčc ^•em nove prostore. Investic:i ilca sredstva za ta nzunen ? zne 50,000.000 din txxlo zagotov -ena tz lokalnih In republiški.' -rrov. Krajevne skupnosti tn osnov šole v Oomavl m Podien ijicu bode organizirale otrošk vrtce te v prvem polletju iyo: v arugih icrajih pa je pndec onpravamL Pn organizaciji vrtcev ne grt te za dnevno varstvo predšo. »kih otrok, temveč je mnoi' »ečje važnosti vzgoini momer n razvijanje otroškega inteleK 'a zato bi se nai otroški vrte (■stanavljali pri vseh pot>r>!nt»- -emietkah kot oosebne ^tr- vzgojno-varstvene enote. K. reševanju vseh navedenih nalog s področja socialnega varstva se morajo vključiti vse -'ospodarske organizacije in pri-. spevati v te namene določena ' sredstva. , C Ptuj, dne 23. februarja 1965. skupščina občine FTUJ