te šival po i Naji ogod l bn Natisov 15.000, „fltaj»rc" ixhaja vsaki f«ei, datiran z dnevom naslednje nedelje. Harofcnina velja za Av-itro-Ogrsko: za celo Isto 3 krone, za pol in dttrt leta razmerno; H Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; k drugo inozemstvo se računi naročnino z oziram na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne Itevilke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-nUt*o se nahajata t Ptuju, gledališko poslopje Štev. 8. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/4 strani K 16, za '/, strani K 8, za »/u strani K i, za '/„ strani K 2, za »/,, strani K 1. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. lua. '«'«1 I Štev. 9. bol. tega leže: s i ;a 10 V Ptuju v nedeljo dne 1. marca 1908. IX. letnik. Kmetje pozor! .cuem t. si S. U *>, i 716 !d ie. V nedeljo 8. marca 1908 «e vršita v Rogaškem okraju dva kmetska shoda in sicer dopoldne ob 10. uri v hotelu pri pošti na Slatini >n popoldne ob 2. ari pri g. Smehu („Cig».nerwirt") t Mestinju. Dnevni red: mt> 1. Protest proti delitvi podpor po toči pri- 7 zadetim posestnikom. — 2. Politični položaj. — t. E Kot govorniki sta oglašena posestnik A. Dre tnat fenig in nrednik E. Linhart ter drngi. :zo- Kmetje, kmetice! Pobrigajte te za J noj položaj! Pridite vsi! Tudi nasprotniki i» io vabljeni. Vsak nam je dobro doSel, kdor se 1 -""»M-zna in hoče dostojno vedeti I .entii se Na delo za kmetsko stvari Vodstvo „Štajerčeve" stranke. avkoT „ kli, visoki . otri e, sil urni j K 3' 1. 90 ranči; 000 šupff ..jl.ol .iu ni iclju i. liti i Češi st k„ ze ■/. or :i. ire« V<\ lim. do nlcga i72, a [-al po |X tree: (ČS P1 enal oj n tati Politični „Banernball" . .. Novo ustanovljena in zadnjič t Savinjski dolini tako temeljito preklofutana dohtarska .narodna stranka" je priredila preteklo nedeljo svoj politični „Bauernball" . . . Kaj hočemo? Predpust se bliža koncu in ni torej čnda, da hočejo tudi celjski gospodje Se enkrat priložnost porabiti, da se zavrtijo po zvokih Spin-dlerjere harmonike ... To je njih pravica in istotako je njih pravica, da se poslužujejo pri temu sredstev, kakor jih rabijo razni „klowoi", „pierroti", „hanswnrsti" po maskeradah . . . Ali pravice nimajo ti ..narodnjaški" kričači, da izrabljajo poštene štajerske kmetje t svoje komedijantovske namene- Kmet n i igrača za fine, parfamirane gospedeke, ki prihajajo k njemu iz nedeljskega dolgočasja, kakor grejo dtugi gospodeki v nedeljo na lov. Kmet ni in ne sme biti smešna dekoracija, lesena kulisa za prvaške komedije. Kmet ne bode jemal kostanja iz ognja za — prvaške advokate, ki se domišljujejo, da se bode že vaa država po njib otročjih željah ravnala . . . Kaj pa mislijo pravzaprav ti prvaški advokatje? Hudirja, vsak stan in vsak posameznik ima pravico do prostega izvajanja političnega svojega prepričanja, — ali da bi člani enega stanu in sicer le prvaški, zagrizeni člani z nedosežno predrznostjo komandirali celi Spodnji Štajer in ustvarjali s podlim hujskanjem praTcato strahovlado, — to pač ne gre. .. Kdo pa so ti gospodeki, kaj pa so že storili za narod, kakšno veljavo pa imajo? Hi gotovo ne zanikamo, da imajo ti prvaški advokatje zmožnosti, delati lepe račune, kadar se zaleti kakšni nesrečni kmetic v njih pisarno, ali da bi ti možakarji kar meni nič tebi nič po Spindlerjevi milosti „voditelji" kmetov postali, da bi imeli neomejeno pravico do hujskanja, da bi kmeta za nos vodili in farbali, — te pravice nimajo! In mi izjavimo odločno: nasprotorali smo v P skozi 7 let obstanka našega ..Štajerca" farSko-klerikalni nadvladi in se borili z vsemi močmi proti temu, da bi bil politikujoči duhovnik tudi v posvetnih stvareh kmetski voditelj. Ali ravno tako, kakor je nevarna farška politika, škodljiva je tudi iz osebnih ozirov peljana dohtarska politika. Far želi neumnega kmeta, da mu nalaga lažje svojo ..bernjo", ta davek na neumnost, da ga lažje vlada. In prvaški dohtar istotako: čimveč neumnežev, temveč procesov . . . Kdor ima torej res le iskrico ljubezni do izstradanega ljudstva, ta mora reči: Kmet za kmeta, kmet s kmetom, kmetu pomagaj kmeti Drago je vse laž, vse hudobija 1 Ali zakaj bi se tako razburjali in jezili? Generali „narodne stranke" sami ne verujejo, da bi se smatralo njih nedeljske ..shode" za resno priredbo. Težko pač ni, s prvaškimi učitelji par ljudi skupaj zbobnati, ki so toliko potrpežljivi, da poslušajo cejjske dohtarje. Ali ljudje čutijo, da je vse to — ..Bauernball" ... V nekaterih krajih so zborovali ,, narodnjaki" pod predsedstvom socialnih demokratov, v drug h pod predsedstvom članov „laži-kmetske zveze". In vkljub temu piše ponižna tetka ..Domovina", da so bili vsi shodi ..imenitni" in ..krasni" .. . Na vseh shodih se je sprejelo resolucije, ki jih je izdelal mladi Spindler že pred tedni, Te čudne resolucije se tičejo — uradnikov, v prvi vrsti sodnikov, — nadalje volilne preosnove za deželni zbor in končno tudi drugih stvari. O sodnijskem vprašanju smo že opetovano pisali, da kmeta bore malo zanima. Kmet je vesel, če nima s sodnijo ničesar opraviti, pa naj bode sodnik potem Nemec, Turk, Japonec ali pa Slovenec. Z volilno preosnovo za deželni zbor pa se gre prvakom edino zato, da pride malo več njih gospodov v zbornico. Socialni demokratje zahtevajo volilno preosnovo iz stališča, da se delavstvu več pravice pribori. To povejo odkritosrčno in pošteno. Ali prvaki bi nikdar ne bili zadovoljni s tako volilno preosnovo, katero zahtevajo seci-alisti. Prvaki hočejo ravno le tako volilno preosnovo, ki bi spravila po možnosti vseh 8 celjskih dohtarjev v deželni zbor . . . Zanimivo je to, da so ti plavo • rdeče - bel) dohtarji tudi ..kmetske" zahteve naglašali. Kakšne neki so te ..kmetske" zahteve? Na to vprašanje imajo gospodje edini odgovor: Proč od Gradca! Nastaviti hočejo v kmetskih zastopih par prvaško-zagriženih agitatorjev, ki se bodo za politiko, nikdar pa za kmetsko gospodarstvo brigali. In to naj bi bil ..kmetski program"... Resnične kmetske zahteve so pa: ločitev od Ogrske, ki nam vzame vsako leto 30 milijonov kron, zaprte meje proti inozemstva, ureditev sramotnih d a v k s r-skih razmer, pomoč glede pomanjkanja poslov, izdatna pomoč za slučaje škode, sploh okrepčanje kmetske »a stanu. Za te resaične kmetske zahteve se dohtarska stranka ne briga. In zato so vse njene priredbe slične — ..Bauernballom" ... Ali gospodje, bojite se mačka, ki mora slediti temu pleiu! Politični pregled. Nemška kmetska stranka in železnice. Nemška kmetska stranka za Štajersko poslala je c. k. Železniškemu ministerstvu vlogo, v kateri stavi razne zahteve. Glavne zahteve so: 1. Sta-cijske pristojbine na c. k. državnih železnicah naj se opusti in ravnotako na j se vpelje cene tarife posebno za otrobe (Kleie u. Olkuchen); sploh se naj zniža plačilne tarife za kmetske in gozdarske pridelke v inozemstvu kakor doma. 2. Vlada naj vpliva na zasebne železnice, da se poprimejo tudi te tega gesla. Posebno »e naj gleda, da zniža južna železnica zopet zvišane tarife za ..sliickgut". itd. Uvoz srbske živine. 13. t. m. sta avstro-ogrska in srbska vlada novo trgovsko pogodbo podpisali. Kar je bilo pričakovati, se je zgodilo in smo o temu že v zadnji številki pisali: Srbija sme vsako leto 35.000 zaklane govede in 70 000 zaklanih svinj uvoziti. V srbski skupščini so poslanci to pogodbo z velikim veseljem pozdravili; — naravno, kajti pravzaprav je končala eolninska vojna slavne zma-gonosne naše države in j male državice kralja Peterčka z zmago zadnje. Kmetje so potemtakem zopet izdani in prodani. Samo eno je šel Poslanska zbornica more še vse to razveljaviti. Vlada ima namreč le to pravico, da sklene trgovsko pogodbo začasno ali provizorično. Veljala bode ta pogodba torej le tedaj, ako bodo naši poslanci zanjo glasovali. V roki naših poslancev ltži torej odgovornost 1 Poslanci bodejo odločili, je-li naj se cene živine še bolj znižajo in naj se našo živino okužit Pa še nekaj je pri celi stvari. Ako se Srbiji ta a voz res dovoli, zahtevajo lahko vse drugo države isto pravico. Kajti v vseh pogodbah je določba (MpiBtbcgiinstnngsklnnsel), da velja vsak sklep, po katerem se zviša nvoz ene države, takoj tudi za vse druge I Potemtakem se lahko zgodi, da bode Rusija, pozneje pa tudi Bolgarija, Rumunska in celo Nemčija meso uvažala- .Šlo se ne bode več za 100.000 kil na leto, marveč za 1 milijon kil. Potem so naši avstrijski živinorejci pri kraju in druzega jih ne čaka, kakor — beraška palica! Poslanci pa bodo nosili odgovornost. Vsak kmetski poslanec, ki bode glasoval za pogodbo z Srbijo, je torej strupeni izdajalec svojih volilcev! Dopisi. Prvaška tatvina v Ljutomcrju. (Izvirni dopis) Ljutomer, svečana 1908. Z ozirom na članek ,.Zopet prvaška tatvina", ki ga je objavil naš ljubi ..Stajerc" v 8. številki z dne 23. t. m., treba popraviti, da se dotični sedlarski mojster ne piše Johan temveč Martin K a r b a. Karba jeponeveril in kradel denarje okrajne bolniške blagajne že več let. Kajti ta nekdaj čisto revni Karba, ki je svoj čas vhlevu stanoval, je danes bogati mož, ima popolnoma regenerirani vinograd, več oralov zemljišča ter prav lepo živino. Karba je čisto •ednostavno g o 1 j a f a I. Zahteval je za od raznih mojstrov naznanjene delavce pristojbine in jih kasiral; napravil je plačilne listke, r blagajniški knjigi pa je zapisal veliko manjšo svoto. Pri delavcih pri reguliranju Mure je znašala lani svota poneverjenega denarja več kot 300 kron. Pri posestniku ciglarne 0. Honigmann v La kavčih znaša ukradena svota v istem časa tudi več kot 100 kron. Preiskovalni komisar g. Hubu iz Gradca da temu prvaškemu poštenjaku pri dokazu pomanjkanja vedno gotovi čas za povrnitev. Doslej je moral Karba že več kot 600 kron povrniti! Vse zapiske razven blagajniške knjige je Eatba uničil. Poneverbe pri »prejemkih se dajo dokazati, ker imajo ljudje še plačilna potrdila v rokah. Drugače pa je z izdatki. Ker je Karba vse knjige uničil, je nemogoče dokazati, koliko je tudi tam osleparil. Seveda je ta Karba klerikalec do kosti in zagrizeni sovražnik naprednjakov. Njegov sin je zdravnik na Vranskem in je tudi prvaški voditelj. Baje se tega Karbo niti sodnijsko zasledovalo ne bode, kajti „kjer ni tožnika, tam ni sodnika". Ali člani bolniške blagajne kakor sploh vso ljudstvo zahteva odločno, da prime sodnija tatinskega Karbo za ušesa. Ako berač eno zemljo ukrade, ga zaprejo. Zato se mora tudi tega človeka, kijeponeveril javne denarje, pod ključ spraviti. Pravica ednaka za vsel Prvaki pa naj povedo svojim pristašem to dogodbico. Iz Lokarij, pri |Št. Juriju ob južni. žel. — Ako psičku na rep stopiš zacvili. Ravno tako je tudi naš kaplan Nande Žgank v .Slov. Gospodarju" začel cviliti, da se mu mora zaveden človek kar smejati. Pa to tuljenje mu bode prav malo pomagalo. S tem dopisom niste ničesar od sebe odvrnili, še celo povečali ste! Mislili ste, da bo bode dopisnik pod klop skril in se takoj zgreval in nič v .Štajerca" pisal, potem bode mogel „ Staj ere* popravek prinesti in jaz bodem nedolžen. — Oho! Oho Nandek, Nandek motite se; kar je .Štajerc" pisal je od prve in do zadnje besede vse resnica. Mi ne vzamemo niti ene besede nazaj; plašite nas s sodnijo ali z peklom, resnica mora na dan. Kako morate sploh biti tako otročje neumni da zahtevate, da bi Vam uredništvo „Štajerca" povedalo ime dopisnika? Ako trdite, da ni bil resničen dopis v .Štajercu", ni drugače mogoče, da lažete ali pa da ste tako kratkega spomina da ne veste kaj govorite, mislite in delate pred par tedni. V zadnjem .Štajercu" še nisem mu popolnoma vse mogel povedati zatorej danes i spolnim to obljubo na željo Nandeka. Ona cerkvena pevka .Marijina hčerka", sotrudnica klerikalnega bralnega društva in .komedijantovka" se je še prav zaljubljeno sukala na odru pri neki zelo pobožni igri čeravno se je že počutila čez 5 mescev kot mati. Ali to tudi ni resnica ? ? ? Sedaj mi pa odgovorite na vsa ta vprašanja in dokažite z zanesljivimi pričami to kar Vas vprašam. Ako priče dokažejo da ni niti ene besede resnice .Štajerc" pisal, tedaj se Vam pa sam dopisnik javim s pričami katere lahko vse dokažejo in pričajo. Vi niste Se ;imeli več kot samo tri poštene pridige, druge so bile kolikor toliko politične. Ali ni res, da ■te na sv. Treh kraljev dan grozno udrihali po .Štajercu" ? Ali ni res, da ste grozno udrihali pri hišnem blagoslovljanju čez vse kar ni klerikalnega, čez .Štajerca" pa najhujše? Ali tudi niste Vi skupaj spravljali k ponočnim pevskim vajam fante in dekleta? Ali niste eno pevko vedno vsem v vzgled stavili ? in katera je, to sami veste! Ali ni dotičaa pevka parkrat po noči pri Vas ostala v kaplaniji? Mogoče hočete še drugikrat bolj vse vedeti, se še ustreže. Zastonj se opravičujete da ni res. Kar se ne zgodi, se ne izve. Zamoritek se lahko dvajsetkrat umije in ostane vedno črni zamorček. Kar ride fehtati tudi k narodov-cem. Vložili so seveda z narodnim kolekom ko-lekovano pritožbo na mil. knezoškofa v Maribor, pa vse nič ne pomaga. Škof in dekan ne moreta koledar za leto 1907. oziroma 1908. popraviti, edino je mogoče, — postanite pametni in bodite veseli, da ste se rešili fehtarije, ali pa pojdite v Kanoso »štifelce" pucati! — Opomba uredništva: Takšni so ti .narodovci" ; na jeziku največji nasprotniki klerikalcev, kadar pa je treba, pa se valjajo pred klerikalci na trebuhu. Sramota! Od sv. Urbana nad Ptujem. Predragi mi .Štajerc", proaim te malo prostora, da ti naznanim .opazovalca", kateri je kakor volk vov-čiji obleki in se širokouati črez kmečke sbode .Stajerčeve" stranke. .Opazovalec" je male postave, klerikalec in zagrizeni sovražnik .Štajerca" ter napada in blati poštene može v farški cunji, imenovani ,,Fihpos", ndriha po ,,Štajerca" in laže črez g. Drofeniga in g. Linharta. On ne spoštuje poštenih mož, tudi ne svoje žena; — ako ravno še je skromno leto dni oženjen, od podil je ženo od hiše, tako da je morala več tednov pri svoji materi stanovati; take ljudi vam privoščimo, vi ,,Fibposovci" ker „gliha vkup štriha". St. Lenart pri Laškem. .Oslovski glas ne pride do nebes", pravi stari prigovor. Tako tudi glas naših klerikalcev ne bo prišel. Tako mislimo mi pametni ljudje, da je že sain Bog nevoljen teh klerikalnih hinavcev: dasiravno ti pravijo, da njih početja so rat!" ,,na katoliški podlagi." Dragi bralci ,,Štajerca", malo ste še slišali od našega kraja St Lenarta; mislili bi si, da tukaj ni nobenega nasprotovanja in podpihovanja, a motili bi se. Tudi pri nas klerikalna burja brije, še celo v letošnji ne prehudi zimi!... V cunji „Slov. gospodar" št. b je neki nam dozdevni dopisan objavil, da smo naročniki ..Štajerca" „giftne krote" in da nobeden nič nima in ne sme imeti. Ali naj že bo tako, če že mora tako biti; a naj bi dopisun preje na svoje podrep-nike pogledal, kakšne da ima, so tudi reveži, eden še toliko nima (in tudi imeti ne sme) da bi svojo potrebo doma — e, sitnost mora v sosedovo stranišče... Ta mož je podvodja klerikalne druhali ! — Oglejmo si še drugega en malo od bliže. Dasiravno po rasti nista ulična, pač pa sta si po razmerah jako podobna. Ta praznohlačnež, kateri niti ne premore svoje suknje, a je vender jako vročekrven politik; klerikalna politika ga je celo tako zmedla, da si ni mogel več v svojem roJBtnem kraju kruha služiti z „frajčem", moral je odlazitis trebuhom za kruhom!-------------Upam da vam primerno odgovarjam, a dosti za danes; ako pa ne bo miru, prihodnjič več. Kajti, gradiva je zadosti. Žvižgajoči. Pristova. Preteklo soboto je bil obsojen pri tukajšnji veletrgovini Ed. Suppanz uslužbeni magacinski sluga Johan Tojnko iz Poljčan zaradi tatvine na dva meseca ječe, nadalje Treza Krhlanko, p. d. Slovak iz sv. Etne ter njena 19-letna hčerka Mica Krhlanko, vlg. Slovak zaradi udeležbe pri tatvini vsaka na 1 mesec ječe. Šlovakova Micka je lepo dekle, čeprav nima najboljšega imena. Zapeljavala je preje vedno poštenega in pridnega Tojnko tako dolgo, da je ta pričel krasti. Tojnko je skrival ukradeno blago v neki hiši na dvorišču in ga nesel ponoči v tatinsko kočo. Tam sta se imeli stara in mlada Slovačka pri kavi, cukru, čaju, šokoladi in sli-vovki dobro. Slivovke se je našlo še 2 flaši v pšenici skriti. Slovačka Micka pa je posebno prijateljica sira, ker je v raznih pismih prosila, naj Tojnko zvečer zanesljivo sira prinese. Zdaj je razumljivo, kako je mogla lepa Micka žeti, brez da bi sejala in delala. — Da bi se vsaj mladina od takih „copernic" ne dala zapeljavati na pot zločina! pa mi drugs< Kapela pri Radgoni. Letošnja zima je pri n * prav prijetna, da take stari ljudje ne pomnij m. ari Po vinogradih se dela prav pridno, po gostilni velesp pa si ljudje s pristnim „amerikancem" zamaki, časti suha grla. — Promet obeta biti to leto te« sasluž prav živahen in je upati, da bojo nas obiski ter je tujci prav radi ter si ogledali iz našega hril posest lepo mnrsko in ogrsko polje. — Pri našem | bl» gos Bolkoviču, kateri je bil nekdaj vojaški kapli Pokoj in sedaj preži na mastno župnijo, je celo i godov dalnjegi Zagreba že dalj časa neka stara gisj * naj' na obisku, da si tukaj okrepča zdravje in om« se }( svoje trde ude. Nekateri trdijo, da je ta ženil le red že stara prijateljica od gospoda Bolkoviča, nji vršilo goVi domači pa trdijo zanimljivo nasprotno. - manjfa Bolkovič, ali bi ne bilo lepše, ko bi Ti tvojet poglej starega očeta, kateri je, kakor ljudje trdijo zadn; Se pr urice pri tujih ljudeh prebil pri sebi imel, ne p prešel da napravljaŠ ženstvu, katero ni tebi v sorodstn svojim gostijo in se s tem smešiš pred ljudmi ? Drna da se krat povabi raji kake mlade devojke k sebi, I in ski se bomo mi tudi z njimi zabavljali, ne pa tak pa se> stare ženske, katere Ti le pomagajo mačke van čuje 1 vati in iz senj tvojo preteklo in prihodnjo srel dobro prerokovati. „Staj< Iz Oko slavec pri Sv. Ju rjo na Sčavnk "jjj . Gospod urednik, nikar se ne čudite če vam tol .,. mi iz Okoslavec kaj poročamo. Ne mislite da j naš kraj brez t! Mi Okoslavci iman potmi pomena: juli vnumoiu iman « imenitne rudokope, imamo kolare in črevljarj y ? imamo krojače in bobnjače, trgovine z mešanii . . , blagom, vojske z marsikaterim šarnim vrsgon j" ! — Imamo tudi Biliha in Stičko, tudi marših J tero mlado M cko. — Da pa imamo tudi „Hotel ° ro tega gotovo ne bouto verjeli. — Ali mislite i K?a' kar si hočete, kaj je res je res. — Naš hoi ,. • je daleč na okoli poznan in je dal časa inu ime »Daniel". Pred par leti pa je posestni ?. j hotela prišel s čuvajem ognja navskriž in t ho ' zimski noči se je skadil hotel v zrak. — Hoi ?|fT, ' ali nehote je bil posestnik prisiljen zgraditi dri hotel in ta je pri blagOBlovljenjo dobil tudi druj celo slovensko ime „Golobrad;. Nekateri Ijad, ^?^fž trdijo, da se je, to,zgodilo na željo novega o]-- j „ činskega odbora, drugi pa zopet pravijo da T .,.' to ime dali g. župnik Kunce sami. — Ce in. ■ , naš hotel to ali ono ime, to je nam vse m . . Glavna stvar je ta, da je posestnik našega k ^ V tela človek, kateri skrbi za točno postrežbi kar pa je največ vredno, je to, da posestni-hotela tndi zna, kar sam rad potrdi, prav mod , sanje razlagati in točo preganjati. 0 tej čudopi . , ni moči morajo naš občinski predstojnik gospi ■ Radoslav Nemec imeti popolno prepričanje k ... so streljanje proti toči že opustili. Posestniki . šega hotela tudi ni sovrsžnik dobre volje, pit *l itd., če se le količkaj „kšeft" napravi. V svoj1™ . novih blagoslovljenih prostorih priredil nam, ., ? 18. avgusta minolega leta veselico s ple«« ! Mladi in stari smo ga obiskali. Ravnalo se ... ,. sploh po geslo: „ Vse kar leze ali gre, naj zaan ... J si pete". Zabava bi bila imenitna ko bi ae i . veselici ne bi pridružila tudi neka brata Pcleli izRožičkega vrhs, katera sta uda mladeniS zveze in kakor sta kmalo po prihodu pokaži IJ,™.11 huda sovražnika dobre volje in plesa. V kratki o , ■ času sta namreč napravila med plesalci nem • začela streljati po hiši tako, da so ljudje l '} , prisiljeni jn postaviti na zrak. Zapustivši ni F vas nametala sta pri posestniku Jakobu Jut! . * Še kamenja v spalno sobo. Res imenitno di . " ' od teh junaških zvezarjev, katera je drugi d j®&0' orožnik zvezana tiral v Gornjo Radgono te njii P pel pesmico: „Le naprej ta v Radgono, poti pa bo še v Maribor šlo. Vse zaradi hudobiji čeravno so se besede orožnika vresničile in -c. k. okrožna sodnija v Mariboru tema vzornii mladeničima odredila več mesecev zavetja in rit pa gospodje dopisniki „Slov. Gosp." o tem n besedice ne črhnijo . .. Kaplja pri Armelžu. Ljubi „Štajorc", i tisnem nam še mali prostorček za te dve damici v Ka| bine t pri Armelžu, kateri te preklinjati, kakor tiste nosti. ki ti je to naznanil, da sta šli v Ožbalt v It berite po žegen. Ti dve pravita, da je fajmošter rek zabele da moreta čakati da „mesec gor pride". I Jet vsi vraga, ali ni boljši pri solncu kakor pri men •--------- hoditi? Ko bi šli naprej, bi prišli še po soli ^ 5e p; domn. Fajmošter pa pravi, da on ni kriv,:■..»>» "><>* sta prišli. Pa ni to prvokrat; lansko leto je ti ,,domačinka" večkrat tam bila in enkrat zvit prišla in t jutra Sla; jo je več ljudi videlo,! družoi nemu pa misli da smo slepi. Ti R . . ., bodi pridna, drogs'i povema še nekaj od Gradca in Rbnice. m I Št. Peter na Medvedovem selotn, Dne 6. t. 3. L m> »mo žalostni spremljali k Tečnemu počitku velespoštovauega posestnika Franca Verk. Vse časti si je mož kot skrben in dober oče tudi »služil. Pokojni jo bil 15 let cerkveni ključar ter je kljub temu, da je imel na svojem vele-posestvu mnogo skrbi in truda, tudi gledal na bligo»tanje ter red pri naši Št. Peterski cerkvi. Pokojni je tudi gledal na to, da so se cerkveni godovi kakor naprimer Velika Noč in Petrovo z naj?ečjo cerkvi primerno slavnostjo vršili, kar se je pred njegovim cerkvenim kljucarstvom le redko zgodilo, ker se je včasih tak žalostno vršilo da je le samo črnih cerkvenih oblačil manjkalo. — Sedaj pa, preljubi mi „Stajerc" poglejva zahvalo našega g. župnika Gomilšeka. Se predno «e je ta ,g o s p a u d e k" k nam preselil, je pokojni kljub temu, da je imel s svojim posestvom mnogo opraviti, gledal na to da se je farško posestvo večidel z njegovo živino in skrbjo tudi obsejalo in v red spravilo. Kako pa sedaj naš „potovalni učitelj" Gomilšek povra-čuje ta trud in skrb pokojniku, velikemu mu dobrotniku? — To bodem jaz Tebi, predragi „Stajerc" sedaj naznanil: Ker je bil pokojnik velik prijatelj pokojnega g. V. StrmSek, si je izvolil tudi zraven njega pokopan biti, kar se je tndi zgodilo, ker se je naš pridni Franček zato potrudil, brez da bi bil g. žnpniku naznanil, na kar ga je seveda župnik Gomilšek k sebi poklical ter mu ušesa prav dobro iztrebil. G. župnik, kak dolga pa je Vaša ljubezen? — le do groba? ali je Kristus tudi učil svoje učence dobrote povračati? Seveda Vam je hudo pri srcu, posebno pa pri mošnji, da Vam ni uboga vdova Verk nasula celi kup kronic za tistih par sežojev zemlje, kakor je to storila velecenjena soproga pokojnega y irmšeka, katera Vam je naštela lepo svotico kronic za tistih par se ž tojev zemlje in še bo mogla baje plačati vsakih 10 let 20 K. Ja ljubi Bog kaj še vse na novo ne piide; ali bomo morali mrtvim še sedaj posestva kupovati? Pokojni pa je že davno zaslužil tisti prostorček, za kateriga Vam je tako žal,,Vam in Vašemu nikoli polnemu mošnjičku. Ali veste da je Kristus rekel: ne iščite si zakladov, ki jih rja in moli snedo, iščite najprej nebeško kraljestvo, vse drugo vam bo privrženo ! ? Ne derite vbogih ljudi do golih kosti! Vsevedež domače fare. ci. di je ao je, m m! :a- 3l" si tel lel iik idi ate ■ug igo dje ob ^*, BO ma no. bo-30 ; nik dro pol-pod ker na-lesa ojibj i je iom, b je suče , tej sina iške zala kem »mir, bili našo irboi delo dan jima otem )ije" in je nima ričet i niti Raž na Koroškem, 15. svečana, četrti letni shod podružnice „Sudmarck" se je vršil imenitno ob veliki udeležbi. Prostori gostilne „Leutbner" to bili natlačeno polni. Ves Rož je prišel in tudi iz sosednih krajev so došli ljubi gostje, zlasti možko pevsko društvo iz Veldna. Načelnik g Nagi je pozdravil navzoče, posebno žene in dekleta, zastopnike okrožja Zg. Koroško „Sud-marcke", razne podružnice, pevsko društvo, pot. učitelja g. Schneider, dež. poslanca Dr. Augerer itd. Spomnil se je pokojnega g. J. Pirker in dr. Hock. Poročilu posnemamo, da je imela podružnica 130 članov; 684 K je odposlala glavnemu odboru. Potem se je volilo gg. Nagi., dr. Toritsch, Bernald, Tschek, Dnteiwelz, Leuthner, Schlathan, M. Paul, P. Hafner v odbor. Potem ae. je sklenilo napraviti vse korake, da se razdeli podučne knjige med člane, kako dela to ,.Mohorjeva" družba. G. Schneider je imel potem lepi, navdušeni govor. Tudi g. poslanec Angerer je govoril o boju za duševno in gospodarsko prostost. Potem te je pričel zabavni del te tako krasno napele priredbe. Iz krajine kanibalisto«. (Dopis slovenskega pisatelja.*) „Eja. eja, je mačka breja, Nosi v sebi dva Andreja, Je edeu iuidar, drug je tkal'c Tretji drži v r . . . palc". Tako se glasi neka, slutim, doslej še nena-tisnena pesem, ki se radi Bvoje neestetične vsebine tndi ne more sklicevati na pravico do jav-noeti. Vendar pa, ker je dejal celo Kristus: „Poberite kosce, da konca ne vzamejo", treba je »beležiti tudi to malenkost, zakaj črez sedem Ka let vse prav pride. — Sedanji dopis prihaja iz leseci —--------- 1) Dopis je brezobziren, ali tista puhla slov. „inlelige: , dtj £aplj Btega taro rekel solnct ■iv, d * tinti ki le ponaia s pavovim perjem, ga pač zasluži! Spiaal je ta dopis mož, katerega ime je zapisano v slov. literaturi I — 3 — dežele kanibalistov, torej naj ne pričakuje nihče, da hoče dopisnik prijemati dotičnih prizadetih oseb — in sicer slučajno dveh Andrejev — z rokavicami. Eden nosi na sebi gospodsko suknjo ter pase ovce in med njimi tudi kozle, nekje gori na Pohorju, drugi pa hoče veljati kot vzoren liberalec, ki se ravna po pravilih človekoljuba, kojemu je sveto navodilo: ,Selbst leben und auch andere leben lassen", toda kakor kaže tu nekaj detajlov iz njegovega dejanja in nehanja, pogodili bodo cenjeni čitatelji sami, koliko je vreden v moralnem oziru izmed nju prvi kakor drogi. — Ko poslednji Andrej, ki je slučajno tudi založnik in tiskar, svojega najetega delavca, kateremu je bil za dostavljeno mu gradivo nad S00 gold, dolžan, ni hotel plačati, ko ga je s tem, d,a mu je pridrževal zaslužek, pripravil do obupa, mu ugonobil zdravje, razdrl mirno zakonsko življenje, izpostavil eksistenco vse več nedolžnih glavic broječe rodbine očitnemu poginu, ter onega, ki ga je prosil kakor Boga za težavno prislu-žene krajcarje, imenoval „znorelega", pritiral s tem do tega, da si je šel iskat drugega domovja, kjer si je hotel a trudom svojih rok, bodisi tudi z znojem na čelu, pridobiti pošteno svoj vsakdanji kruh, ko je po čudnem naključju uprav po posredovanju „Stajerca" takšno bivališče tudi našel, napotil se je k drugemu Andreju ter mu najavil svojo nakano, da se namerava izseliti ter po izreku in nasvetu modrega Horacija mirno obdelovati svoje polje daleč proč od mestnih homatij, tedaj je ta drugi Andrej, ki je bil alu-čajno njegov dušni pastir, pohvalil njegov namen in mu brezplačno napravil izpisek iz krstne knjigo, da te zamore dati vpisati ondi, kjer se namerava nastaniti. Kaj pa je storil potem, ko je oni nesrečnež, katerega je pred odhodom od njega še blagoslovil z besedami: „Benedictus te Deo Patris, et Filio et Spirito sanetol" odnesel pete in odšel izpred njega? Ovo dokler se je oni nettečnež pehal na lovu za svojo ne rečemo srečo, marveč svoji rodbini primerno eksistenco, kjer je imel čast spoznati figamoštvo še nekega odličnjaka, ki čaje na ime France, potrudil se je dotični vzgledni Andrej do žene onega reveža ter jo nadulil zoper soproga tako, kakor napihne djljru; „8vqjo, žrtvo,. preijno jo požre. Zanetil je on s tem, da je moža imenoval naravnost „brez-umneža" in ženi zabičil, da ga ne sme poslušati, ne ubogati, ogenj sovraštva med dva zakonska, ki gori še sedaj t takim plamenom, da ga ne lepa besede niti dobra dela, skazovana zapuščeni rodbini, ne morejo pogasiti. To je učinil on, namestnik Kristusov, kateremu bi imel biti znan svetopisemski rek: „kar je združil Bog, tega naj ne razdira človek, kateri na prižnici rad govori o štirjih poslednjih reči, toda sam pa očividno na nje nikdar ne .misli. Tako robati naši ljudje niso, da bi preklinjali vreme — Božjo naredbo — ako jim ne pusti izvrševati kakega dela, toda gospod Andrej je preklel veter, ki mu na praznik vernih duš ni pustil imeti knjige odprte, da bi molil nad grobovi pokojnikov in tako baje kak „krajcar zaslužil", on ki ima na leto nad 4000 gold, gotovine dohodkov. Eaemu izmed svojih faranov je očital neprestano slabo gospodarstvo, ko mu je pa umrla hčerka, katere zdravljenje ga je stalo nad 100 gold., mu je zaračunil njen pogreb 46 gold, t Drugemu je napravil radi njegovega gmotnega stanja spričevalo uboštva, kjer stoji črno na belem, da nima nikakih dohodkov, pa mu je vendar le zaračunil, ko mu je radi pomanjkanja in bede umrla hčerka — 6 gold. za pogreb. To dragi čitatelji, so sami dokazi krščanskih del usmiljenja! Ako ne le najde prilika, svari seveda svoje ovce in kozle pred slabimi časopisi, tudi pred Teboj dragi „Štajerc", toda kdo pa napravi slab časopis, kdo? Ali oni ki poroča resnico v njem, ali oni, ki slabo živi? Takšnim svarilcem velja le en odgovor: ,,Živite tako, da se nihče nad vami ne bo spodtikal, pa bo nehalo biti tudi časopisje slabo, ki je le ogledalo Vašega dejanja in nehanja, Vaše lastno zrcalo, v katerem se ogledujete! Ko bi ne bilo takega časopisja, doprinašali bi ti velmoži takšna dela, da bi bilo groza, saj se itak sedaj, ko druge strašijo b peklom, sami najmanj boje greha, niti pekla, kakor da je Bog vstvaril dotično tamo za revnega trpina — kmeta. Da, kmet trpi tukaj kakor ob cesti ležeč kamen, kjer te sme slehrni suniti z nogo, trpi, da ti bodo tekle krvave solze, toda uverjen bodi, da to pojdeta mirno neko svetopisemski duhoven in levit, da te niti ne pogledata, usmiljeni sameritanci pa bo dandanašnji tudi že pomrli, ker smo poznali samo enega in sicer onega iz evangelja. Zala je tvoja kmečka usoda, dragi trpin in ako je oni učitelj, ki pozna nekoliko tvojo usodo, dragi kmet, na nekem učiteljskem zboru dejal, da kmet dandanašnji živi slabše nego pes, kar je tudi resnica, pa je b tem razburil dnhove toliko, da so mu obljubili, ako se bodo takšni izreki in trditve ponavljale, da pridejo z metljo nad takšne nezadovoljne že in jih bodo pometli iz zemeljskega površja. Tu bi bilo treba samo dostaviti, da naj bodo poštenjaki, ki tako govore, vsaj toliko usmiljeni, da ne prinašajo s seboj metle, marveč debelo gor-jačo, ali tol, da vsaj pobijejo do smrti onega, ki se že itak nezadovoljno muči. Tako napoči vsaj trpinu enkrat konec, ker mnogemu izmed nas bo ja smrt desetkrat slajša, nego takšno, s krivicami zagrenjeno, trudapolno življenje. Odkrivaj torej, dragi „Šfcajerc" še nadalje naše gnoječe se rane; skrivaj in ne zagovarjaj onih, ki so jih vsekali, zakaj ako tudi s tem ne vzbudiš sočutja do trpinov, katerega dandanašnji na zemlji niti ui, boš vsaj drage opozoril s tem na takšne prijatelje v ovčji obleki, da se jih bodo znali varovati. Ko bode njih dejanje in nehanje boljše, zboljšalo se bo tudi gradivo, ki ga sprejemaš v svoje predale in zaslovel boš kot vzoren in priporočila vreden časopis, kar pa sedaj ne moreš biti, ker si ogledalo malopridnežev ! Mimo grede bodi omenjeno, da se eden izmed teh Andrejev poganja celo za čast poslanca in prireja shode, kjer te občinstvu laže, kakor se je lagal svojemu sotrudniku, kateremu sedaj noče plačati krvavo prisluženih krajcarjev. Nemara res najde takšne gimpelne, ki mu bodo verjeli, toda če jih najde in bo voljen, imeli bodo volilci takšnega poslanca, kakoršnega to vredni, ker so se dali od priliznenca zapeljati. Ko je dospel prevzvišeni dr. Misija za škofa v Ljubljano, ga kot „Štajerca" tudi niso mogli videti, rekel je nek, tudi rojen Kranjec, da imajo Kranjci takšnega škofa, kakoršnega so vredni; dotični je napravil prostor drugemu in na njegovo mesto prišel Kranjec, pa tudi ta nezadovoljnežem nikakor ne ugaja in šele sedaj ondi vedo, koga so z veleč. g. dr. Misijo zgubili. Torej je resnica kar pravi nek rek : „Dež za solncem mora biti, za veseljem žalost priti!" Samo to je vprašanje, ali napoči na tej zemlji tudi takšno polajšanje usode trpinov kedaj ali ne? Govorite, modrijani, da čujemo, ali res veste kaj, ali ne! Novice. Sodnijska imenovanja so torej glavna reč. Kaj to, ako kruli prazni kmetski želodec, — da je le sodnik pristaš prvaškega hujskanja. Tako piše list celjskih prvaških advokatov. In slična je bila tudi zmisel tistih 12 shodov, ki jih je priredila dohtarska ,,narodna stranka" a pomočjo 8 dohcarjev preteklo nedeljo... Kaj zahtevajo ti ljudje pravzaprav od c. k. sodnika? Mi zahtevamo od sodnika v prvi vrsti to, daje pravični, postavni mož, ki ne sodi po svoji osebni simpatiji, temveč po zakonu. Takih sodnikov, katerim te zamore nekaznovano očitati strankarttvo v uradu, kakor n. p. zdaj avanzirauemu ormužkemu dr. Mohoriču, ne maramo. Ravno tako ne maramo takih advokatov, katerim se pred sodnijo očita, da so „D.iiten-schinderji", ki odirajo v boge natakarice itd. itd. Kaj pa „narodna stranka" ? Kaj pa zahteva ona od sodnikov ? Glasom ..rezolucije", ki jih je sprejela na svojih komedijante vski h 12. shodih, zahteva od sodnika, da je „ odločno slovenski narodni" mož. Ta bedasta stranka, ki nosi še jajčje lupine na hrbtu, medtem ko stoji z eno nogo že t grobu, hoče torej zapovedati sodnikom, kakšno politično mišljenje ali prepričanje naj imajo. Tu se pač že vse neha. Ko bi gospod Spindler svoje juridične študije dokončal, mesto da bi se izgubil v politiki, bi moral sam nezmi-selnost te zahteva izpoznati. Sodniki naj te pustijo torej od enega Spindlerja komandirati, kakšne politične nazore naj imajo!... V drugem oziru zahtevajo modrijani okoli .Narodnega lista", da razume sodnik ne samo prave, pismene slovenščine, temveč tudi vsa narečja, vse dialekte, ki se govorijo. To je seveda iito- taka oslarija! Na Sp. Štajerskem se govori c»li tncat narečij in tndi najizobraženejSi Slovenec ne razume vseh. Haložani govorijo drugače nego „prleki". „PiSek" je klerikalni poslanec, ali na Kranjskem pravijo mladi kokoši ,,pišek", t gotovih krajih Štajerske pa imenujejo svojo — zadnico za .pišeka"... V raznih okrajih „ba-raJ°". ,,pitajo" ali pa „vpraŠ8Jo" itd. itd. In sodnik naj bi znal vsa ta narečja! ? To je oslarija! Ako zna človek slovenski, potem pride sam kmalu na „lepote" narečja. In po pravici povedano, — štajerski nemški sodniki znajo gotovo tako dobro slovenski, kakor n. p. slovenski odrešenik hofrat Ploj! Vsi razlogi _ doh-tarske stranke so torej brezpomembni in otročji. Ti ljudje bi menda imeli radi sodnike, ki ae pnstijo od vsacega prvaškega advokata za noa roditi. Samo za to se jim gre, da bi bila sodnik in advokat v eni prvaški stranki združana ! In zato hnjskajo kmete v razburjenje, v boj, v nesrečo... To je sramotno! Taka grda, hudobna reklama je primerna judovskemu kroSnjarju, ne pa resni politični stranki. Ali pametni ljudje itak več ne smatrajo prvaško advokatsko stranko za resno... Iz Spodnje-Štajerskega. Gospodinska šola v Ptuju. Poroča se nam, da je za mesec marec v gcspodinski šoli v Ptuju 3 — 4 prostorov še prostih. Kdor hoče doseči prostor, naj se nemudoma oglasi! Tetka ..Domovina" tožena. Proti .celjski atari klepetulji „Domovini" je vložena tožba zaradi častikraje. Smolo imaš, draga tetka, vedno večjo smolo.... Iz Rogaške Slatine nam piše mož, ki je na avetu že kaj poizkusil, sledeče: „Lažnjivi dopisun mariborske klerikalne trompete nam rokodelcem in delavcem izponaša v „duhovitih" verzih našo „požrešnost" in govori od sebe kot od poštenega gosta. 0 ti z maslom obložena nedolžnost ti! Poglej pitanega v talarju in potem Se trobi: „fest jedo in fest pijo" I Svetujemo vam, da nas ne izzivate, drugače pade zagri-njalo in razkrinkano bo „puščavni3ko" življenje nekaterih. .. Pežarniki v Rog. Slatini in „Fihpos'-. V zadnjem ,,Gospodarju'1 trdi blagoslovljeni dopisan tega njega vrednega lista, da o udje prostovoljne požarne brambe na Slatini navadni plačani deželni hlapci, da je društvo deželno in da ima do njih vsak pravico. Da je to najmanj tako debela laž, kot je dopisun sam, ni menda treba posebej omeniti. Zagrizeni dopisun besni, ker ni brestovški župan poprej njega za dovoljenje prosil, je-li ame se pismeno zahvaliti požarni brambi za požrtvovalno delo. Ali ti prostovoljni požarni brambovci pa ao vedno pripravljeni v sili tudi nasprotniku, ja celo obrekovalcc pomagati; hvala in priznanje seveda ni plačilo tega nehvaležnega sveta! Sramota pa za tiste, ki so poklicani, ljubezen do bližnega pridigo vati. .. • Pozor, »Narodni list" I Javno vprašanje na članek „Zelo resna besed a". V št. 8. „Narodnrga lista" se zahteva ,,častni svet" v znani ognjeni aferi sedajnega deželnega poslanca Terglava, pristaša »Kmečke zveze" in sicer tekom 14 dni. Mi gotovo nismo prijatelji te klerikalne laži-zveze in še manj prijatelji duševnega reveža Terglava. Res bi bilo treba, da ae mož odločno opere. Ali ..narodnjaki" niso za las boljši. Zato pa vprašamo ..narodno stranko", kje je ostal ..častni svet" v enaki aferi g. pristaša ,,Narodne stranke" Vinkota 2 n r-m a n občinskega pisarja na Hamcu ? I Tudi njemu se je enako predbacivalo.. . Dovoljujemo ai toraj predlagati, slavni ..Narodni svet" naj določi na pustni torek ob 3. popoldne glavno obravnavo in naj k nji pozove gg. Terglava in Žnrmann. Da pa si ne bi glede oseb predsed-ništva zopet skregali, predlagamo mi kot nepri-atrankarski, angeljsko „čistega" hofrata P1 o j a, kot predsednika, gospoda Ehren-Benkoviča in celjskega „grundzerstuklerja" Kukovca kot podpredsednika. .. Poskrbeli bomo, da ai ,,narodni trgovec" Eostič v Celju pravočasno naroči potrebne krinke, nosove in „Narrenkappen". Za Vas bo lepše za videti! Mi pridemo gotovo vsi in pripeljemo seboj tudi Rošovega strica. Pripravite toraj dosti žajfe. Na svidenje na ..častnemu •vetu." Črna ..posojilnica- v Št. Janžu dr. p. Poroča se nam, da sta duhovnika t St. Janža pred kratkim čisto natihoma, tako da so o temu le njih podrepniki vedeli, neko „kmetsko hranilnico in posojilnico" ustanovila. Mislimo, da ta ustanovitev ne bode v blagor kmetu, marveč da ima le namen, spraviti tudi ves kmetskid e n a r pod črno oblast. Klerikalci namreč danes niso zadovoljni z duševno nadvlado, temveč se borijo za denar. Mesto da bi izgubljene duše lovili. lovijo pač raje svitle kronice. Ves tako nabrani in priciganjeni denar stlačijo črnuhi potem v „belo" Ljubljano. Tako je stvar! Štajerski kmet ne more dobiti posojil ali pa zelo težko, četudi bi 5 in 6o/° obresti plačeval, — prihranjeni denarji štajerskega kmeta pa pogoltne ožlindrani ljubljanski dr. Šnšteršič, da graščine kupuje in prodaja. .. Ne verujemo, da zahteva ,.sveta vera" — UBtanovljenje klerikalnih posojilnic! In brez vsake šale : velikanska brezvestnost tiči v tem ustanovljanju, kajti dogodili se bodo polomi, kakor začasa „konzumov". Sicer pa, kar ae sv. Janža tiče, bode morda nova posojilnica duhovnikoma tisti denar dala, katerega potrebujeta za svoja popravila... Ljubezen do bližnjega. Pretočeni teden je župnik v St. Janžu dr. p. revnemu in res mirnemu mežnarju brez vzroka službo odpovedal. Pomisliti se mora, da je mežnar že 25 let zvesto služil in da ima veliko otrok ter bolehno ženo. Zakaj se ga je odslovilo? Da se nastavi vnetega agitatorja za firštvo in tajnika „poso-jilnice"! Pač škandal! Ako je mežnar v mladih letih dobjr bil, potem je nekrSčansko, če se ga vrže v starih letih na cesto. Sramota za tiste, ki bi se imeli prvi nauka ljubezni držati! St. Janž dr. p. Grdi napadi na naše somišljenike, ki jih čitamo v ..Narodnem listu", kakor tudi sladko prilizovanje, podobno postopanju jezuvitov, — so delo nekega brezznačajnega človeka, ki reže na dve ali tri strani. Brez nas in naših somišljenikov bi ostal ta človek na cedilu. Zamolčimo za danes ime. Ali poštene ljudi vprašamo: kakšno ime zasluži človek, ki prosi danes milostno za pomoč, jutri pa pljuje na svoje dobrotnike?! Duhovnik zida . . .Je vrag, kadar duhovnik zida, ker dela to vedno na tuje troške. Tako ■e nam poroča iz Št. Janža dr. p., da dela tamošnji na videz mirni župnik s pomočjo nekaterih kimavcev vse po svoji glavi, ker baje možje v cerkv. konk. odboru vse storijo, kar zahteva „gospod". Ali potem trpijo vsi drugi farani škodo in morajo „mastno" plačevati strašno drage farovške svinjske stale, plot in popravljanje farovža. In te stale se bodejo podrle v 3 do 5 letih, ker se je zanje baje le frišni in mehki les porabil. Farani imajo itak že grozne troške in nikakor niso voljni, plačevati popravila, ki niso v proračunu in kar sta si dala tamošnja duhovnika sama brez dovoljenja popravljati. Od teh itak že zadolženih faranov se zahteva, da bi Se morali mežnariju popravljati, da bi ,,gospod organist" tam sam gospodaril. Pa tega menda vendar ne bo! Ja ja, je vrag, kadar duhovniki zidarijo . . . ..Sumljiva smrt." V 8. številki našega lista z dne 23. p. m. smo prinesli članek pod naslovom »Sumljiva smrt". V članku se je trdilo, da je posestnik g Franc Schander v družbi z neko babico usmrtil svojo ženo. Mi smo posneli to vest iz slovenskih Hitov. Zdaj smo se prepričali, da je vest popolnoma izmišljena in neresnična. Mi nimamo za tako obdol-ženje nikakoršnega povoda in bi ga tudi ne objavili, ko bi to drugi listi ne prinesli. O b-žalujemo, da se je na ta način pošteno ime g. Schander j a blatilo in ga prosimo za odpuščanje. G. Schander je splošno znan kot poštenjak in vsaka obdolžitev tega moža je lažniva. Radovoljno preklicajemo svoio po pr-vaških časopisih posneto vest! — Uredništvo ..Štajerca". Iz Kalobja se nam poroča o surovem mučenju živali, ki si ga privošči mesar Zepel ali ,,baron". Pri klanju kaže ta človek grozno surovost in opozarjamo oblast na njegovo počenjanje! To je že Škandal! Nove kmetijske podružnice. Osrednji odbor c. k. kmetijske družbe za Štajersko je ustanovitev sledečih podružnic dovolil: Podružnico na Planini za Planino, JurkloSter, Dobje in Sv. Vid; — za Šmarski okraj eno podružnico : =e , Sonarji pri Jelšah in eno na Mestinju ; —J± ^m gornjegrajskem okraju podružnico za Zudrel) ^ r j (dolino.) — Veliko in neobdelano polje go8p\ 2 j darskega napredka čaka pridnih delavcev. VoCil qq toraj v podružuične odbore može iz ^meioagti k eg a stanu in ne osebe, katere hočejo tn;^^ to prekoristno dražbo v politične namene izk«_ riščati in njeno gospodarsko delo z narodnosti verskimi otročarijami onemogočiti I Požarna bramba v Pobrežju pri Mariboru j^*, imela v preteklem Jetu 27 članov. Obdržala 15 glavnih vaj, pomagala pa pri 22 poza ■%■' Dohodkov je imela 2.138 K, izdatkov pa 1.833 .zroljen *, dnifc Cast tem v*e poft Za .hauptmanna" je bi zopet Rojko, za namestnika g. J. Zaff požarnikom! Kmetijska podružnica v Št. Ilju si. 9- i° °Hot»il ) držala 16. t. svoj občni zbor. L 1907 se j y'. vršilo 9 sej, 13 shodov, 11 praktičnih tečaj«,;- j^ Skupno se je naročilo in po lastni ceni posel y nikom oddalo: 2.000 sadnih dreves, Š8.O0jejajlc gozdnih rastlin, 20 000 cepljenih trt, 3 300 kf Kam madov za varstvo drevja, 15.000 kil umeul gnojil 1 000 kil semena, 4 brane za mah, Ug ^ trsmh Skarij, 6 mariadvorskih bikov, 4 marj»0g^f(T cev, 500 plemskih jajc, 8 petelinov itd. Ispoa- ° dila se je tudi več orodja, članov je 27* oro(j, Blagajna znaša v dohodkih 7.125 K, v izdatki^ n|' 6-936 K. To je krasno gospodarsko delo. 1^ • ; MPrei ! . i obč Letni sejem v Slov. Bistrici je bil izvrste^ obg Prignalo ae je jako veliko živine. VOZ Z mrvo zadušil je 17 letno kočanij' žn hči Terezo Hleb iz Goric pri Pragerakem. \T\£a0 poti iz Strazgojncev se je voz prevrnil in pad£r; re na nesrečnico. Ko so jo potegnili izpod voza, f, g^0 bila že mrtva. n V cerkev vlomili ao v Veliki Nedelji. Tato^ so vzeli denar iz nekega nabiralnika in jo potaraTjj0 P°PihalL a nin Tat V Sevnici. Oskrbnik F. Riedl v Sevni 19 je očital občinskemu tajniku D. Kurent, da jaije .' ta kot blagajnik požarne brambe denar pom ja veril. Kurent je tož 1, ali Riedl je doprine«ia-a dokaz resnice in bil oproščen. G R edin gt( t $ vsa hvala, da je tega človeka nemogočega JS/nJg P™'1- ie na Pridni mož. V rudniku pri Konjicah iln; zn bila pred kratkem 2 knapa zasuta. Delavci i|a :e pobegnili. „Markscheider" Kosa pa se ni ozit^ D; na lastno nevarnost in je rešil ponesrečenca ije p razvalin. Cast vrlemu možu ! 1U' gi£ Trojčke je dobila kmetica Matija - Fachi meg( Hutbihlu. Žsna je bila že preje mati 6 ocrol!a(j; t Požar na PolenšakU. Franc Zavecu je p, ,T, gorelo v petek, 24. t. m. vso gospodarsko pcp 0 j. slopje, vse svinje in vsa krma. Zavarovan fn j j, bil za 600 k, škoda znaša 3000 k; zažgali i0DQ otroci! Pazite na deco, da užigalic v roke iaa n dobi! priro; Tat. Franc Pucko na zasadih pri Poi«a[ ta šaku je pred kratkim pokradel sosedu Arep ker puško, revolver in obleko. Zato je dobil od sdg j.;gj nije plačilo par dni kašo pihati. Sedaj je ukn gorc del Mariji Pucko špeha; zato se bode spet za?lTNeQ varjal pri sodniji; to je en ptič, — poleti ig na solnce škodnje, pozimi pa živež fali... eči p Vlom. V trafiko gospe Goveditsch v. Pto,DD zc so vlomili neznani zlikovci in odnesli 300 K ja j gotovem denarjn ter cigar in drugih stvari. narTe čudni slučaj. Mariborski sodnijski stražah , F. Wladika bi imel odvedeti arestanta StimUi^o,, v Slov. Gradec. Ali — strsžnik jo je pop hal re; 0, aroatantovim denarjem. To ae pač redkokdaj z. *8odi' sploi Rešitev. V Poličanah je Sel učenec \\ teB Florjančič čez zmrznjeni bajer pri kolodvorgj zl Led se je udri in nesrečni deček je padel, gam vodo. Držal se je še na ledu, a vedno globLe|a je prišel in vpil na pomoč. Nikdo se ni up a^0 blizo. Končno je priSel hlapec g. Baumano, Cvilak, položil po ledu lojtro in reSil otrokajj r zadnjem hipu. Nezgoda. V Schmittsbergu pri Slov Bili mojo j» a bil« !• p°i je padel voz na brata Štefan in Konrad PerwBTnal Zadnji, 13 letni deček, je bil takoj mrtev. ; n8, Iz Koroškega. $!„" Grafenauer in zlati križec. Pošteni koro4ente kmet nam piše: Ker bi „Š-Mir" tako rad vedt qd T T tje 30- "ite >«-idi co-10- j« je •ih. K. F. lim obje 6V. ist- 100 koli ih .80 JM-180- 76. kih Le •ko Na idel je tOTi tem niči • je me-esel gre na- sta ao ;iral is II V :ok. po-po-i je . ao i ne »kaj je Grsfenauer križec dobil, mu jaz kot roiti kmet lahko tako-le povem: Zato, ker je krivdi tega »pridnega" prvaškega po- »jivina cenejša postala! Pri vo- oih shodih je takratni kandidat Grafonauer •okoustno obljuboval, da se bede zavzemal za iet«ke intereie. Po volitvi pa je ta „poslanec" ne to pozabil in je pri prn priložnosti .adi na ljubo, s»ojim voliicetn pa na kodo pobegnil. Šlo se je takrat za to, m ne sme uvažati srbsko živino na Avstrijsko. ikrat je bil orgljar Francelj zato m je ■ tem metom škodoval. Pri shodih klerikalnih laži- raštev pa se puca orgljarček z delom nemških iprednih poslancev in farba duševne revne oje poslušalce ter se baha. kakor da b. se s »arjem že tikala... Kdo bi ne razumel, zakaj dobil Francelj križec ? Zmrznila je v Sap.cu pri Malnici delavka arija Kietechnig. V mlinsko kolo je prišel neki 16 letni deček Melahu. Čez 3 ore so mrtvega vun potegnili. Kam prihaja kmetski denar? Sprejeli smo edece popravke po § 19: Sklicuje se na 19 tisk. zahtevam, da glede na Članek: „Iz oroškfgi. Kam prihaja kmečki donar ?-, ob-vljen v Vašem listu z dne 6. februarja 1908, predpisani zakoniti način ponatisnete na-rtopni nradni popravek : Ni res, da je v občinski agajni občine Št. Jakob zmanjkalo več tisoč on občinskega denarja in ni res, da je na-ila občini kaka škoda, nasprotno je resnica edece: O priliki oddaje županskih poslov je vši žnpan gospod Franc Kobenter sam protoni olarično zahteval, da se morajo računi, ako bi l pri reviziji našla kaka pomota bodisi na nje-oto škodo, bodisi na njegovo korist, popraviti. ri poznejši reviziji računov se se potem res Dgaalo nekaj računskih napak, ki so se seveda opravile, računi uredili in poravnali. Občina na nima niti vinarja škode. Št. Jakob v Kožu, ie 19. svečana 1908. Franz Mayr župan. »dalje: Sklicevaje se na § 19 tisk. zak.zante-.m, rl& glede na članek „Is Koroškega. Kam rihaja kmetski denar?", objavljam * Vasem tn z dne 16. februarja 1908, na predpisani, koriiti način ponatisnete sledeči popravek. lede ca trditev Vašega članka, da je v naši Čini zmanjkalo več tiso« občinskega denarja ; da je posojilnica škodo poravnala, popravljamo, to ni res. Posojilnica ni poravnala nikake ode, posojilnica tudi ni nobenemu „nepošte-mn človeku iz sramote pomagala", posojilnica b „mece nepremišljeno tisočakov pri oknu ven" radi tega tudi ni res, da bi mogli 1 j u-jeiroj denar izgubiti, ki je ves opolnoma po predpisih posojil-ičnih pravil varno naložen. V St. akobu v Rdžu, dne 18. svečana 1908. Matej ižan načelnik Franz Mayr odbornik. Končno priromal še očka Kobentar sam in nam osla! to-le čečkarijo, ki jo seveda ni sam spisal, ker tega niti ne zna! Sklicevaje se na 19 tisk. zak. zahtevam, da glede na članek ega. Kam prihaja kmetski denar?", avljen v Vašem listu z dne 16. februarja 08 na predpisani zakoniti način ponatisnete leči popravek: Ni res, da je pri občini Št. kob zmanjkalo tisoč občinskega denarja, in ni «, da je naša posojilnica poravnala škodo. Ras marveč sledeče: Jaz sem bil pri zadnjih ob-činikit volitvah zopet izvoljen, pa sem se radi remnogih drugih poslov sam prostovoljno že uprej odpovedal županski časti. Ker občinski ičnni za leto 1907 še niso bili sestavljeni in sploh vseh računov nisem izključno le sam Isdil temveč so mi pri tem poslu pomagali tudi ngi, zato sem o priliki oddaje županskih po-ov aam zahteval, da se je v dotični zapisnik rejela opomba, da se morajo računi popra-ti, ako bi se pri reviziji našla kaka pomota mojo žkodo ali mojo kerist. Pri poznejši re-tiji računov se je res dognalo nekaj napak, da bile so le računske napake, ki so se kaj kda popravile in računi popolnoma uredili in »ravnali. Občina nima niti vinarja škode, o tki nepoštenosti ali kraji ne more biti govora. edaj tudi ne odgovarja resnici, da bi mi bila 03ojilaica iz kake sramote pomagala. V Št. Ja-bn v Rožu, dne 18. svečana 1908 Franc obenter. Objavili smo popravka Ražunove po- — 5 — sojilnice in očke Kobenterja, da vidi svet, kako pačijo gotovi klerikalni ljudje resnico ! Mi seveda vzdržujemo vse svoje trditve in povemo še enkrat: Res je in res ostane, da se je prjavil v občinski blagajni t Št. Jakobu za 11.400 K primanjkljaj, — res je, da je bil ta denar po n overjen, ukraden, ali pa da je izginil vsled nezmožnosti in nemarnosti. Koben-tarjaia njegovih duhovniških ter posvetnih svetovalcev. Res je, da je dala prvaška posojilnica v Času, ko so se ti neredi v občinski blagajni dognali, itak zadolženemu Kobentarju 20.000 kron posojila. Zakaj je to rabil? Kam je dal ta denar? Mi torej ne verujemo, da bi bilo gospodarstvo v Ražunovi posojilnici vzorno. Svetujemo vkljub vsem popravkom ljudem, naj nalagajo svoje krvavo prislužene denarje v poštenih, pod oblastveno kontrolo stoječih zavodih I Toliko za danes. Ali o stvari govorimo še naprej! žnik ierja al z kdaj K. roru. el v ablje upal ,nna, ka r itrici mat. roški ■edel, Gospodarske. )3C Po svetu. Železniška nesreča. Oiebni vlak iz Linca je padel pri Ardningn v Silr.taln iz obrežja na cesto. Kurjač Lehner je bil takoj mrtev, več oseb pa težko ranjenih. Minister — tat. Sodnija v Rimu je obsodila prejšnega ministra Nasi vsled poneverjenja diživnih denarjev na 11 mesecev in 20 dni ječe. Pred oltarjem ustreljen. V Danverju je ustrelil neki italijanski anarhist katoliškega duhovnika pred oltarjem. Zastrupljene Živali. Pred kratkem je našlo na Hrvaškem 16 oseb smrt vsled uživanja od kmetov zastrupljenih zajcev. Zdaj se poroča iz Tompekovaca na HrvaŠkem, da je umrlo 19 ciganov; cigani so najdli v gozdu krepano kravo in jo snedli. Nesreče in zločini. V tunelu pred Gorico je povozil vlak nekega vojaka in mu odtrgal roko in nogo. — Pogreznila se je solna jama pri Marmaros-Szigetu na Ogrskem. Neka kmetica je padla z 2 otrokoma 200 m globoka ; vsi trije so mrtvi. ljubi „Štajerc"! Vrtnar Sepel je imel „kolino". Ko so svinji kožo čez ušesa potegnili, poklical je Sepel svojega učenca in mu dejal: „Ti Nacek, nesi to kožo k usnjarju in povej, da je od mene." — Nacek vzame svinjsko kožo in jo popiha proti usnjarja. „No, kaj hočeš ?", je vprašal usnjar. — „Kožo od vrtnarja Se-pelna sem prinesel I" odgovori Nacek. — Usnjar se na-reži in vpraša: „Ali je Sepel že hin r" — Učenec gleda in odgovori: „Ja, gospod, to ni koža od Sepelna, marveč od svinje"... Ko pride Nacek domu, ga vpraša vrtnar : „No, kaj je rekel usnjar ?" — Fant se je muzal kakor mačka okoli vrele kaše in končno odgovoril : „Vprašal je, če ste že hin". Čudno je zrl vrtnar na svojega učenca. Potem pa se je burno nasmejal. Drugo jutro sreča usnjarja: „Ne bo nič, prijatelj", mu reče, »svinjsko kožo že imaš, ali moje še ne dobiš kmalu"... Somišljeniki! Kdor se strinja z našim delom, kdor razume in ceni našo nalogo, kdor ni naprednjakle na jez ku temveč tudi v dejanju, ta mora biti član našega tiskovnega društva (Pressverein). Vsak član tega društva ima posoditi društvu 10 deset kron, ki se vrnejo in ki se tudi obrestujejo. Ta denar torej ni izgubljen, temveč bo vrne na zahtevo z 4% obresti. Vsakdo ima lahko več deležev po 10 K, vsakdo pa vplača taki delež tudi lahko po obrokih (ratah). Društvo ima ta namen zasiguriti gospodarski, denarni temelj .Štajerci", povečati list čimbolj, da zamore odgovarjati vsem zahtevam čitateljev, izdajati vsako leto ,,Štajercev koledar, ki bode nudil več koristnega in zabavnega čitiva kakor vsi drugi koledarji, — sploh ima naše tiskovno društvo namen, delati za izobrazba, poduk, gospodarsko zboljšanje, delati za osvoboditev ljudstva od zatiranja in bede. Vsakdo bodi član, kajti izobrazba edino nas dovede do boljše dodočnosti. Na delo! Vodstvo tiskovnega društva ,,Štajerca'1 v Ptuju. Pomanjkanje Tomaževe žlindre v spomladi. Letošna spomlad bode, ker je izdelek Tomaževe žlindre zelo nazadoval, prinesla ne le samo zvišano cene za to gnojilo, ampak tudi razpošiljati se bodo mogle veliko manjše množine Tomaževe žlindre. Iz tega vzroka opomnimo naše kmetovalce, da obrnejo sedaj gnojenju a kalijem in sicer s kajnitom ali 40% kalijevo soljo vso svojo pozornost. V največjih slučajih so se v zadnjih letih gnojili travniki in polja le s Tomažovo žlindro samo, tako da je zemlja na tem gnojilu precej obogatela; dočim ko je vsled tega enostranskegi gnojenja s Tomažovo žlindro naravna zalogi kalija v zemlji zelo oslabela, in se je v mnog h slučajih že zapazilo, da učinkovanje Tomaževe žlindre nazaduje. Ker se pa, kakor znano, Tomažova žlindra ne porabi popolnoma v prvem letu, ampak učinkuje tudi t drugem, tretjem in četrtem letu, priporočamo našim kmetovalcem, da gnojijo letos s Tomažovo žlindro prej gnojene travnike in polja s kajnitom ali 40% kalijevo soljo; v zvezi, s še v zemlji nahajajočo Tomažovo žlindro se bodo dosegli potem najboljši nspehi in spopolnila se bode v pravi meri skoro deloma še izčrepana zaloga kalija v zemlji. Pri nas se še v obče kalijeve soli (kajnit in 40% kolijeva sol) veliko premalo rabijo, akoravno se je ■/, i s preštevilnimi poiskusi dokazalo, da se ta gnojila prav izvrstno obnesejo. Tako se je dobilo pri eni večji množici poskusov z umetnimi gnojili na travnikih po gnojenju s Tomažovo žlindro samo v primeri s negnojenim kosom povprečno 11 meterskih sto-tov sena iu otave na 1 oral več, kar ugovarja 17 kronam čistega dobička, če odštejemo stroške za Tomažovo žlindro, če se je pa gnojilo poleg Tomažove žlindre tudi s kajnitom ali 40% kalijevo soljo, tedaj se je povišal čisti dobiček na 62 kron. Gnojilo se je na 1 oral s 350—400 kg. kajnita (ali 120—140 kg. 40% kalijeve soli) in a 300—400 kg. Tomažove žlindre. Gonjenje s kajnitom ali 40°/. kalijevo soljo stane 14—24 kron (100 kg. kajnita stane 5—6 kron; 40% kalijeve soli 12—15 kron) ter je vbrodilo povprečno 15 meterskih stotov sena in otave več, kar priča, da se je splačalo prav bogato. Jednaki uspehi so se dobili tudi pri poskusih na poljih. To dokazuje, da Tomaž iva žlindra za gnojenje travnikov in njiv ne zadostujuje, ampak se mora obenem vedne gnojiti tudi ■ kajnitom ali 40% kalijevo soljo. Ker se pa to v mnog h slučajih ži leta ni zgodilo, ampak se vedno le gnojilo s Tomažovo žlindro samo, bi naj kmetovalci že z Tomažovo žlindro prej gnojene travnike in njive sedaj gnojili tembolj s kajnitom ali 40% kalijevo soljo. Na 1 oral se gnoji najbolje s 350—400 kg. kajnita ali s 120 — 140 kg. 40% kalijeve soli in sicer bi se naj izvršilo to gnojenje prej ko slej mogoče. Listnica uredništva in upray-ništva. F. S. Maribor: Preosebno I Dotični fant vendar nima toliko veljave, da bi o njemu cele članke objavljali! Pa brez zamerel — Piljštanj: Istotako preosebno! Saj mi ne moremo zdraviti, kjer Bog pamet meša. Pustimo torej zmedeno tercijalkol — Kalobje : Tudi Vaš dopis je preoseben. Sicer pa ne moremo ljudem prestane kazni oponašati. Kaj druzegal — Ve6 dopisov: Po možnosti prihodnjič I Delajte za Ust, da. se povečal — Loterijske številke. Gradec, dne 8. februarja: 10, 81, 46, 25, Trst, dne 15. februarja: 85, 14, 61, 76, 82. 6. Ena res sploSno priljubljena lekarna je firma P. JbtIsIc v Pakracu. Opozarjamo na njene razerate in jo najtopleje priporočamo. Tvrdk* Kari Kaoian tovarna za sukno, lodne in modno robo iz pristne ovčje volne v Humpolcu prične ravnokar razpošiljati nove vzorce obširnega sklada letne robe za gospode in gospe. — Priporočamo, da se pri potrebi na to staro Humpoličko firma obrne ker je znana za solidna, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča. Promet raipasilialie trrovlie zahteva aparat, o katerega velikosti nima navadni človek niti pojma. Pomisliti je na tisoč« in zopet tisoče komadov blaga, ki morajo biti naloženi, da s« — 6 — kupcem pravočasno ugodi. Marsikatero blago ima zopet rame vrste po velikosti, barvi in muStru. Vsak posamezni komad vsake vrste blaga mora biti posebej numerijran, registriran, pri prodaji fakturiran in izbrisan iz skladiščnih o registrov. Numeriraaje gre v milijone in tako se lahko predstavlamo, koliko oseb in koliko delavske moti je v tej zalogi potrebno. Razpošiljalna hiša Hanoi Korad vslužbuje zdaj 200 oseb; njih delu najdemo lepe članke v letnikih 1907 in 1908. Hanns Konradovega koledarja, katerega dobijo vsi kupci te firme zastonj in poštnine prosto. Prodajalka dobro zmožna v računenji in v nemški pisavi kakor tudi en MMičenec ~9H kateri je nekaj razredov latinske šole obiskal, se sprejmeta pri W. Blanke, trgovina s knjigami in papirjem V Ptuju. 153 ----------------------------------------------------- Sprejme se v • t v kateri je tudi zmožen konje rocm kovač podkovati pek-OVSKl pOmOČnik njen ima prednost« • « - kateri bi in hlapec za konje pa tudi 3 glav goveje živine za oD3krbovati imel, pri L. G. Matthieu v Zrečah pri Konjicah. 162 Novak Adam krojač v Ptuja, Postgasse 17. Velika zaloga mnogovrstne noske gotove obleke po najnižji ceni. Specialno izdelovanje lepe Štajerske obleke. Stara oblačila se po dobri ceni v račun vzamejo. Obleke po meri se po najnovejši modi solidno, urno in po ceni napravijo. 164 Kolarski učenecs od poštenih starišcv se sprejme pri Alojza Jost, kolarski mojster v Laškem trgu. Krasno malo posestvo blizo Maribora z prav lepim stanovanjem se pod roko takoj Soda. Natančnejša pojasnila g. Mat. Pukl, gostilničar in župan v Rosveinu pri Mari-__________boru._________126 Denarna posojila vsake velikosii po * do 5«/, proti dolžnemu listu z ah brez prič za jamstvo, plača se v mesečnih obrokih v 1—10 let. Brez posredovalnih pristoibin. Posojila na realitet po 3'/,»/, . na 30—60 let, najvišje. Večja financiranja. 82 Hitro is diskretno se vse vrši. Administracija „Borsen-Courir" Budapest, Postfach. Porto za nazaj se prosi. Prosi se nemSko korespondenco. Pozor! Lepa jabolčna drevesa najbolje vrste ima za oddati R. F. Wibmer v 79______Ptuju.__________ Nova davka prosta hiša s 4 sobami, gospodarskim poslopjem ter 6 oralov zemlje 10 minut od Ptuja ležeča se takoj _ proda. Več se zve pri g. Mariji Ribitach na Bregu pri Ptuiu. 133 Krepek kovaški ucente se sDrejme pri Ad. Pogat-se.hni£g-u, kovač in konjski zdravnik v Velikovcu na Koroškem. 117 Učenec za čevljarski obrt se takoj sprejme pri celem oskrbovanju pri Fraoz Scblosser, čevljar v Sečah št. 2b pri Konjicah. lil Na prodaj je lepa hifta, tik trboveljskega premogokopa; v taisti je 9 sob, prodajalniea 2 kleti, zraven je vrt in je na mesec 115 kron dohednine. Hiša je pripravna aa vsako obrt. Natancneja pojasnila da lastnik Frani Žagar, posestnik in čevljar v Trbovljah. 161 Malo posestvo nova hifia, gospodarsko poslopje 6 oralov zemlja deloma njive in nekaj travnikov blizo Železniške postaje Hoče se ?roda pod ugodnimi pogoji. efi se izve pri posestniku Jtsef Krainc v Rogosnici p. 147 Hoče. Ženitna ponudba. Sem deklica, 20 let stara, jako luSna, huda, ne lepa, ne pridna, denarja nimam pa Če bo treba ga že dobim, želim enega luS-nega železničarja najraje pre-mikača za meža. Dopisi naj se pcalejo na naslov ,TLiebe" Miss a/d Draopostrestante. 145 Mala hiša "* z gospodarskim {oslopjem, lepim vrtom, stavbenim prostorom in drugimi potrebnimi prostori, posebno sposobno za mlekarstvo, mesarijo ali vo-zarstvo se zaradi sejitve prav So ceni proda. — Pojasnila se obe II Bez. VValteodorferstr. Nr. 1 Graz. Več mizarskih pomočnikov se sprejme v stalno dolo kakor tudi eden ali 2 učenca pri GeorgKobale mizarski mojster v Slovenski Bistrici. 146 Nedoseženo! Svetovni čudež! Nedoseženo! 600 komadov samo gold. 1.95 1 krasno pozi. prec. ank. ura z verigo, natanko idoča, 'i leta garancijo, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 kom. fini robci, 1 krasti prstan za gospode z im. biserom, 1 lepa eleg. garnitura okraska za dame, obstoječa iz 1 krasnim kolijejom iz orient biserov mod. okrasek za dame s pat. zaključkom, 2 eleg. zapestnici za dame, 1 par ošesnik s pat. kavlji, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjato denarnico, 1 par manSetnih gumb, 3° Doubl-zlato, patent zaključek, 1 eleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 šaljivi predmeti, velika veselost pri mladih in starih, 1 praktičen navod za ljubavna pisma gospodov in dam, 20 ko-resp. predmetov, in Se BOO predmetov, potrebnih v hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama toliko vredna, samo gold. 1.95. Pošilja se po povzetju ali ako se pošlje denar naprej po dunajski razpo-šiljcvalni trgovini F, Lost, Krakova 41. — SB. Dener nazaj za stvari, ki ne dopadejo. 13* Trgovski učenec krepek, priden fant z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme za trgovino z železom V. Leposcha, v Ptuju. 128 Konkurenčna Dudiinica po amerikan. zlatemu, gre v vsakem položaju, dobra za službo primerna kvaliteta. 3letna pismena garandja da1 gre dobro in prav K 2'9i, 3 kom. K 8--^, s cifeinico. ki sveti K 3.30. 3 kom. K 8— Bndilnlca z dvojnimi zvonci 12 zvona) K 3-tJO, 3 komadi K '0-50, s ci:"ern;co, ki sveti K *-20, 3 kom. K 11-50. Ni rizike! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Pošlje po povzetju ali »aprejplačilu prva fabrika ur v Briixu HAMS KONRAD °- "j.&.r* v Briixi st. 876 (Češko). Bogati; cenik' z nad 3000 podobami ur, zlatega in srebrnega »loga, glazbenih poueuacm itd. dobi na zahtevo vsakdo zastonj in franko. 739 2 ali 3 usnjarskih učencev se sprejme za Gornjo Štajersko. Ponudi se naj pri g. Baumann-U v Konjicah. 122 Oženjeni majer za okoli 25 glav goveje živine, katerega žena bi morala svinje in kuhinjo za 4 neoženjene hlapce obskrbeti, se sprejme. — Plača je 50 kron na mesec in hrana. Ponudi se naj v graščini Ncukloster pošta Sv. Peter v Savinjski dolini. 128 Učenec 150 z boljše hiše, kateri ima veselje do trgovine, se sprejme pri F e r d. W e r n i g-u trgovec v Schmittsbergu pri Slov. Bistrici. Prednost imajo taki, kateri so se že trgovinstva učili. Sprejme ge trezen in izurjen vrtnar. Ponudbe naj se pošljejo na npravništvo graščine KriŽOVljan pošta Ormuž. Vzdržan je zdravega želodca temelji v glavnem v vzdržanju pospeševanju, in vanju prebavljenja ter odstranjenju neprijetnega maSenja (Stuhlverstopfung). Dobro, iz zdravilnih f_ lenjav pripravljeno, apetit in prebavljecju, pospešujoči stvo, ki odstrani znane posledice aezinernosli, nspati jete, prehlajenje, zamasenje, sestava preouilue kislin] „Sodbrennenu, napenjanje itd. in krčne bolečine odsl zmanjša dr. Rosa balsam za želodec iz apoteke B. Fragner v Pragi. Svarilo! ^8' i'e'' iov',^a ■••U" p*------------ stavno deponirano varstveno marko. —^---------- — Glavni depot: Apoteka B. F R A G N E R, e. kr. dvorni lirenj „zum 80hwarzen Adler" PRAGA, Kleinseite 203 kot .n« BC* Pestaa posiljateY vsak dan. 1 cela steklenica 2 K, Vi stekl. 1 K. Po pošti proti pošiljaivi K 150 se 1 malo steklenico, K 2'8£ pa 1 veliko steklenico, K 4-70 2 veliki. K 8-1 i velike, K 22— 14 velikih steklenic frankol vseh stacionov Avstro-Ogrske pošilja. Depoti| v apotekah avstrijskih. ^ 2t!.ooo komado1 hrastovega kol 2 30 m dolga, dobro izdelana je na prodaji in pogleda se lahko na kolodvora v Prsgem« Deli vodnjf (Bruniien-Bestandteij^rT za skopan vodnjak se v dobrem stanu pod roi P0f prodajo.— Povpraša se naj v lekarni na m'/sll skem trgu nasproti minoritske cerkve v PtujaJ Trgovski potmi__ • o • • • ali age"! kateri je v trafikah, h&telih in gostilnah dobro 4 se sprejme od zmožne tovarne za papirnate a ™ špice in papirnate servijete (Papier-Žigarrenspita m Papier-Servietten). Plača je visoka provizija. Pon: ™ se pošljejo na B- Altschull, Praga, Tischler**} Celjska apnenica (Cillier Kalkwerk). Opozarjamo, da smo že pričeli apno žgati in se taisto za naprej vsaki čas lahko dobiva. Naročila ali dopisi se sprejmejo pri obskrb- ništvu Celjske apnenice v Pečovniku pri Celju, ah v pisarni v Celju, Schillerstrasse 3. 139 ali oženjen hlapec in dekla se sprejmeta takoj ^.^ mojih posestev; taisti, kateri so že dalje časafj—73 noreji bili, imajo prednost; zaradi plače se os^H| godi Franz Kramberger, veleposestnik vf |/| pri Sv. Lenartu, Slov. Gorica. 3 letna pismena K l/TOtl i Brez k0"1 11 gat ancija 11 ^«-1""« v tej kv« Moja prava švicarsT~j« stem Roskopf P.. i |\ ker Remontoar-ura nlm, ooildnlm, antlnuBnetld**"" kolesjem, pravo cnajlnoca« c pap.r!) z varstveno plombi * keinasto pokrovje, Sariiir^oatni čez kolesje, gre 36 ur (ni Vre na ura), okrašeni in pozlafeoj, 2 c natanko regulirana, s 3 letnpozla« earanci.o ki rnad K 5 —, i »n K 14'—, sstkundnim kazaltifter 1 3 k m. K 17 — v pravt-m li-bril rok-ovju hrpz sekundnena gaj K II— 13 kom. K 31 ■—. i. karr. X 1350, 3 kom. K 38— (a 86 dovoljena, koljer Razpošilja po povzetju Prva fabrika ur v Hostf**°v K Olirad, c. in k. dvorni lif., Briix 8i^] rfanns VNAJEM Za 10 do 15 lpt se da v nsjem Wtr kmetijo TW oo U roda ine a i pripadajočo gtažcini Pragwald pri Št. Pavlu v Savinjski dolini, ki obstoji iz okroglo m oralov traynikov, 25 oralov njiv in 10 oralov najboljših kmetijskih »rtov, bogati faDCQ0. instrnktns, velike zaloge krme, širni hlevi in lepa stanovanja. Najemnina po dogovo ' Potrebno je, vplačati kavcijo v znesku enoletne najemnine ali pa zadostno hipotekai.^ ' varstvo ter odtegnenje fandnsa instrnktns. Ponudbe sprejema graščinsko oskrbniš Schachenturn, posta Radgona. -jena' Urn v rvi — 7 M. Gspaltl, ivdelovatelj zlatnine in optičnega blaga n. pjegschaiderjeva hiša - V PTUJU - Wegschaiderjeva hiša poroča pristno srebrne močne prstane z imeni zaročence kakor tudi bele prstane iz nikelna . vss lastnoročno delo, po nizkih cenah. 41 Zahtevajte zastonj moj veliki cenik mojih najfinejših in natančno idocih ar, srebernine in zlatnine. Dokaz da imam res fino in dobro blago, je to da imam odjemalce, iz vseh dežel in glavnih mest. Za vsako uro se pismeno 3 leta jamči. Nedopadeno blago se lahko zroenja, ali dam celo vsoto nazaj . 180 I Sreb. ank. rem.....450 . 3-50 Ure budilke......150 . 3-50 | Stenske ure . . 1-50 laprej. lja po poStnem povzetju Specialna delavnica za najtezejsa popravila ur, zlatnina in optik TH. FERNBACH največja fabriska zaloga ur Marburg 96. I/ptujskem mestnem soparni nem kopališču dobijo odsihmal kopele s hlaponom po slede-ll< jako znižanih cenah. Vsak navaden dan ob oko iri popoldan in vsako nedeljo in vsak praznik mind 'Ml uri predpoldan za 60 vin.- (30 kraj-i. carjev.) 376 " Wstvo ptujskega mestnega kopališča (Pettauer It Badeanstaltl. e Sukna humpolečki lodni, sukno za salon obleke in modno sukno za obleke priporoča Karel Kocian tovarna za sukna v Humpolci Vzorci brezplačno. Tovarniška cena. 121 Kron 5000 zaslužka plačan-, totemu, ki dokaie, da ni moja čudežna kolekcija 600 komadov za gold. 2*50 inkul valil rskal > end 'a ■tlfcnl«! o c.ifelT nbo po i irni Soinostni nakup, 1. s.: 1 prava svic. list. Ronkept patent žepna ni 12 a, gre utuko in dobro, regul. s pismeno 3 lelno fabrično ga-ičeni Ifeajo, 2 amerik. zlato-double prstana (za gospoda in damo) 1 letno pw-l. pozlsč. garnituro, obslojfčo iz manSelnili, ovralnih in pranih '•'< >inb, 1 amerik. žepni nož o delov, 1 eleg. zidana kravata, barva, zalcenitamilter po Jelji, najnovejši fačon. 1 krasna knoflica za kravato i m ;r,»faili-briljaDti, 1 nežna damska broga zadnja novost, 1 potrebna Inrpa tjatna garnitura, 1 eleg. usnjati portmone, 1 par amerik. bouti tis -. s »imit. kamenji, 1 par angl. vremenskih barometrov, 1 salonski litfcum s 35 umetn. najlepših razgledov sveta, 1 krasni vratni ali ■i kohe: s pravimi onentaličnimi biseri, 5 indijskih čudo-Jelni-f-vragov zabava vsako druSto in Se 350 kom. raznih predmetov, TO v vsaki hiSi potrebni in koristni zastonj. Vse skupaj z eleg. !. Roskopf patent žepno uro, ki je sama dvojno svoto vredna. ta sairo gold. 2'50. Dobi se po povzetju ali naprej ■ plačilu L (tudi C2 ,¥"r»«l»»»#Vlm svetovna razpoSilna lusa, nke)priW» trUdtfl, Krak.va 8t. 101. H. B. Ako se naroči 2 paketa, prida se 1 prima angl. bri-lli 6 1 volnenih žepnih robcev gratis. Ako ne dopaoe denar takoj nazaj, torej vsak nziko izključen. »oooooooo Veliko posestvo prodaj. Hiša lepa 2 minuti od kolodvora ičane in je v isti posojilnica v najema ter '° ~_ Ina in fijakerski obrt; tudi 10 prostori za tQ"dnr»iDo: zemljišča je 30 oralov večinoma v jovoro^jj rszrefjn, nekaj vinograda, travnikov, njiv ® "VjMda. Gospodarsko poslopje je tudi zidano Dnlštv in obširno za 12 glav živine. "Cena je 20.000 gold. Pojasnila da Simon _JBfcern t Poljčanah. ne )OOOOOOOOOOOOOOOOOQ Hranilnica (Sparkassa) ^^= mestne občine Ptuj ^^= naznanja sledeče: Ker je avstro-ogrska banka znižala obrestno mero, storiti mora to tndi hranilnica mestne občine Ptuj. Obrestne mere te hranilnice znašajo odslej: 1. Za hipotečna posojila........ 5°|0 2. Za posojila na menice (Wechsel) .'.... 6% 3. Za posojila na vrednostne papirje .... 6°|0 4. Obrestna mera za vložbe....... 4°0 112 Slavno občinstvo naj blagovoli to na znanje vzeti. V PtUJU, svečana meseca 1908. Ravnateljstvo. Čekovnem' čutni št. 80*151 pri ckr. poš- tno-liranilničncm uradu. Mestni denarni zavod. Giro konto pri podružnici avst. ogersk. banke v Gradcu. Uradne jire za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8-12 ure. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada- j______ jočega posredovanja, is to tako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. 3>taj Občenje z awst. ogerskc Danko. Ravnateljstvo. Hranilno m posojilno društvo v Celju (Spar- und Vorschussverein) reg. zadruga z omejenim jamstvom Ringstrasse 18 v uradnih prostorih hranilnice mestne občine Celje prevzame hranilne vloge po 4 vsakdanje (od dneva vložbe do dneva vdignenja) obrestovanje; dovoli kredit i. s.: hipotečni kredit po 5%\ kredit z jamstvom proti menicami in dolžnemu listu po 6°j0, konto-korent-kredit: pokriti po 6°|0, nepokriti po 6y|0. PredstojništTO. 11.01 2 o 119 in franko moj glavni cenik z nad 3000 podobami vseh vrst niklnastih, srebrnih, zlatih ur. m. Roskopf, Hahn, Ornega, SchafThausen, Glas-hiitte ter vsega solidn- ga srebrnega in zlatega blaga po originalnih fabriSkih cenah. Nikel i\mentoar ura K 3-—, /istem Roskopf patent ura K *t*—, Švicarski orig. zistem Roskopf pat K 6-—, Reg. Adler-Roskopf, Nikel anker rem K 7-—, Goldin rem. ura, „Luna" kolesje dvojni mantel K 8*50, Srebrna rem. ura ^Gloria" kolesje K 840, Srebrna rem. ura dvojni mantel K 12-50. Srebrna pancer- veri žica z springrinko 15 g težka K 2'80, Ruska tu a nikel cilinder rem. ura „Lunau-koJesje K 10'50, ura-kukavica K 8-50, budilnica K 2*80, kuhinjska K 3—, Svarc--aldovka K 2*80. — Za vse ure. 3letno pismeno garancijo! Ni rizike! Izmenjava dovoljena, ali denar nazaj! '7'v B?i2r HANNS KONRAD "•'"„&dv'"1 BrUX St. 876 (Cesko). liferent 7S7 Otrokom in odrašenim g ki kašljajo zapisujejo zdravniki z najboljšim uspehom Gbymomd Scillae kot sredstvo, ki odstrani sline, kreni kašelj, pomiri, odstrani pomanjkanje sape. Stoteri zdravnikov so dali že svoin izjavo 0 presenetljivem promptnem vplivu Ihjmomel SclHae pri oslovskem kaslju in drugimi vrstami krčnega kaslja. MF~ Prosimo vprašajte zdravnika. -WM, 1 steklenic« ni K. Po polti franko pri napr«j-»la«flu rt* K. 8 steklenica pri Mprej-placilu T— K. 10 steklenic !»•— H. Izdelovalec in glavni »aloge.te.lj B. Fragner, apotekar c. k. drorai lifenuat Praga-III, Nr. *ej. ■ m 9» dobi t v»»h apowswa^t • rtiiti m \mt »hhhm* tiMtfilci hi m »»rum. nauk*. Poročni prstani in okraski za neveste. Poročni prstan c. kr. uradno štempljan v 8ravem srebru 80 h, pozlačeno srebro R1*—. lovo zlato K H—, SoO, *■—, 14 karatno zlato K 7-60, 8-50, 9-50. Osesmki (Ohrringe), broSe, naročniki, poročna daiila vseh vrst po zelo nizkih cenah. Za mero zadostuje trak papirja. c-^r Hanns Konrad BrU(^: *' Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo zastonj in 861 franko. Jajca knpnje po najvišji ceni And. Supp»nz, n*k«po-valec jajc r Ptuja, Boumanora hite, (bliao posojilnice) in t SrediScn (Dečkova kite). Franz Schdnlieb puškar in posestnik v Borovljah na Koroškem. iidelovatelj umetnih puik, izkulen vek. arzenelu, prevzame tudi popravila. Priporoča posebno puške na kroglo z leg. strelom, promer cevi 9'H in 8*1 mm. Mnogo ilualrovani cenik ^_^____ Absolvent c. kr. slro- kovne Sol- za puslcar- sko industrijo. cevi na 70 korakov s srotom ftt.Oi 7 trefer ev napravilo. — C. k. dt rc- cija r-oizkužnega za. se dobi brezplačno! Uradna šajba «ev. 200: iz puške SI. 161007, kal. 16 se >e z enim strelom iz leve voda za rn<*nn strelno orožje v Borovljah na KoroSKem. Uaajditelj in edino op-avieeni izdelovatelj „Sch6nIiebive-alianc'boru'.ge" z najboljšimi in na.natančnejšimi streh sedaniosti do 1O0 korakov z dobrim „durch*lagomu (glej sliko strela!) Hoja Alianc- borunga" strelja s Črnim in b*czdimnim smodnikom hre:'-dvomno n-ijzBi>esIjiveje in najb-1| ojstro ter presega najbtljse angleške, amerikanske in drug* ^borunce". Zato v por a bij a vsak razumen lov^c to ^Sch3nlieb-Alianc-borungotf. Vsaka s;a>»a pulka Se naredi z m iio „borungow ped garancijo dob'0 streljajoča. Cena satn K 10 —. Vsak dan dobivam jahalna pisma. Atel er z- iz-delovanje najfinejših lovskih pnak sedanjosti, ki so pačpive vrste. Priporočam novosti v mojih kakor pero lahkih ■ ..alianc" puškah ===== vseh zistemov z mojo „Sch6nlieb - alianc - borungo" ki presegajo vse druge fabrikate inozemstva in domačije. „Blagorodni g. F. Schonlieb! Z poslano puSko kal. St. 16 z bo run go sem izrelno zadovoljen; na 100 korakov sem dosegel krasne uspehe; VaSa borunga te najboljša in presega angleško, S pozdravom A. Eugenberger, c. k. inžener v Suczowi. Ako ne dopade, vzamem puSke nazaj t Izmenjam jih ali pa plačam denar nazaj I 740 Ura na pendelj, ki bije na v« in na I uro K 10 50 v lepo poliranem kostnu iz oreh. lesa, gre HO ur, bela cifernica, 71 cm visoka K 1060. Ista, gre*U dni. bije na '/. in 1 uro K 1460. — „Gong"-kolesje (stolpovo zvonenje) dviga ceno ceno pri 1 dnevnem kolesju za K 1'—. pri 14 dnevnem za K 160. Te ure so vsled cenosti in krasnega dela elegantne za pobiStvo. Ura-kukavica K 8-50, kuhinjska ura K 3*—. Budilnica s stolp, zvonenjem K 9 80. Za vsako uro 3 letna pismena garancija. PoSlje po povzetju prva fabrika ur v Bruxu HANNS KONRAD c in kr. dvorni liferant v Briixu St. 876 (Cesko). Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na tahtevo zastonj m poštnine prosto. Pozor! Citaj! Pozor! Pakraške želodčne kapljice. Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kon-gestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedusežno sredstvo za vzdržanje dobrega prebavanja. Delovanje izvrstno vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajstorica) 5 K franko na vsako pošto po povzetja ali ce se pošlje denar naprej. Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od: pm JuPIŽiČa 678 lekarnarja v Pakraca št 200 (Slavonija) 8 dni na ogled glasom določb mojega cenika, torej brez rizike za naroclteha razpoSlem proti povzetju mojo „ Yolks* frennd'-barnoniko število 663*/«, da prepričam vsakogar o njeni vrednosti. Ta harmonika ima garant. nezlomljiva Spiralna peresa ne samo » lastne, marveč" tudi za base in zračne klapne, nadalje 10 tastnov, 2 registra, dvojno Stimungo, 50 mesing-Stim., 3 vrste tromptt, mahagoni polit., črne fajšte z barvano Hordo, obkovano zniklom, dvojni meh, varstvo za oglje iz kovine in rcuhalter", velikost 31X15 em. kesta K 8-—. Sola za lastni podak zastonj. ManjSe in cenejše harmonike za poduk zlasti za otroke po K 2-60, 3-20, 3'80, 6 £0, 6-80. Boljše harmonike po K 850, 9o0, 13-50, 14-20 se vidi v mojem ceniku. Na mojih harmonikah ni colnine, ker je vse češko delo! Ki rizike I Izmenjava dovoljena aH denar nazaj. PcSlje po povzelju c. in kr. dvorni ||anne Knnnnri raZDoS- niSa g,a'h. liferant llHiliiS lUJlirHll blaga BrUx stev 876 (Cesko). Moj glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na zahtevo zastonj in franko. 852 v^ V Ameriko! Najstarejša tvidka ca ipediranje z== potnikov := ZWILCHENBART BASEL (Švica) Centraibahnplatz st. 9 •prejme potnike za luujo čez Pariz-Havre po najnižjih cenah; — vožnja na morju le 6 do 7 dni; odhod paro-brodov redno vsako soboto. — Za večjo gotOTost, da se potniki vkrcajo, spremlja jih eden uradnikov do Havre. — Govori in piše v vseh jezikih. Kdor hoče potovati, naj se pismeno obrne zanesljivo na nas, in sprejel bode brezplačno in takoj pojasnila. «8 rO Varstvena marka „Anker" Liniment. Gaspici comp. nadomestilo za anker-pain-expeller je znano kot odpeljajoče, Izvrstno in bolečine od-stranjajoče sredstvo pri prehlajeDJu itd. Dobi se v vseh apotekah po 80' h, K 1-40, in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega domačega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v skatljah z nate varstveno znamko .anker", potem se dobi pristno to sredstvo. Dr. Richter-jeva apoteka „zlati lev" V Pragi. Rlisabetstr. it. 5 nov. Razpošilja se vsak dan. Kari Kaspi trgovina z mešanim blagom in ees. kr. skladišče h = v Ptuju štey. ii = priporoča pri najnižji ceni: kavo surovo in j olje, riž, sladkor, Jaj, rum, vonjav«, p»: milo, kakor vsakovrstno drugo špecerijsko i nadalje priporoča raznesilni smodnik, črni id smodnik za lovce, posebno fini lovski smoi škatlah, drobni svinec, kapice, patron« za pr revolverje i t. d. — Glavna zaloga Tomaževe il kajnita 40%-no kalijevo sol za gnojenje tn njiv, za jesen in spomlad. — Prodaja žveplenok amonjaka. in superfosfata za gnojenje vin* -------------Postrežba Jako urna in solidna. —J Po takem Izvesku se poznajo skladišča »Staje petek, nas! Haroč •tro-0 teto 3 detrt sa N. celo Ameri sa dri račun rom r nine. oati n Atevill Uredr mstvo Ptuju. v kateril ( se prodaj«) Singer-jet šivalni strt i St Pozor! %e od drugih prodaj šivi 17" strojev pod imenom «Singer< •**• nujani stroji narejeniso po ea n naših starejših zistemov, ki zaostaja daleč za , šemu zistemu družinskih strojtv in to v sesP°"P01 trpežnosti kakor trajanju rom r Singer Co, delniška družba za šivalne st'dogodl Ptuj, glavni trg štev. 1. Jy ^^*==== sfWa^awsc^: ^. ^ Red Star Line, Antwer ob 10 t Ro v gost N vomik JKačjeg Prve vrste parobrodi. — Naravnostresno prekladanja v New-York in v Filnje, te njo. — Dobra hrana. — Izborna oir"'' p na ladji. — Nizke vozne cene. želite Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Giirtel na I_____ ali Franc Dolenc, konc. ageiu v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 4 v Novost! Noyo™h l Mali orhester zakričal! Par oseb zamore celo godbo lin n&F. cami in bobni napravil ljnK; UstaeorgUee s perfektnimn" ' ' vanjem z bobnom. Stev. 2/uar vt sing plate, 10 lohov, 20iVA.\ , kval. z bobnom (Fell). Vsab " J * lahko takoj, vsak komad viDlcna nem kartonu K a 50. Štev. 2:.(-ar0 —.------. ■ . 10 lohov, 32 »tin, tremolo, 1 z bobnom i.Fell) eleg. karton zapokano K 3—. Posije|DagOtl zetju ali naprej-placilu nagoto c. kr. dvorni liferant In razpošUjevalia hiia glaiBenli p« M HANNS KONRAD, v Bruxu štev. 876, M Glavni cenik z nad 3000 podobami dobi vsakdo na i__ _ zastonj in franko. iTJlKL Meščanska parna žaga Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v' o zraven klalnice in plinarake hi5e postavljSim- nz nova parna žaga vsakemn v porabo.188 j£ Vsakemu bo les hlodi, itd. po zahtevi tabznan r, žaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrveliki n spahati i. t. d. stroke, ______________________________________ V; Pozor, gospodje in mladenii™ovok V svoji lekarniški praksi, ki jo iz- — V vrSujem že več nego 30 let, se ^^B9|tijstva v. mi je posrečilo iznajti najboljše W§f' |v enaki sredstvo za rast brk, brade in ma§■&