Za poduk in kratek čas. Iz Maribora v Solčavo in savinjsko dolino. VIII, Farna cerkva, pravijo, je že 500 let etara, postavljena od nekdaj mogočnih celjskih grofov, katerih last bila je vsa okolica. Mogoče, a verjetniše je isto gledč kapelice sv. Ane, ki na pokopališču zraven cerkve farovžu nasproti stoji in ki je se dobro obranjena. Ljudstvo v Solčavi spoštuje duhovnika kot očeta; duh neverstva še ni prodrl v te častitljive kraje in še ni razjedel src krepkih in vernib gornjakov. Stanujoči visoko na planiDah se čutijo bližej nebesom, ljubijo Boga iu živijo za nebesa. Videl sein v cerkvi, kako lepo se verniki in dostojno obnašajo, zlasti dopali se mi so čvrsti mladenči; mirni kakor sveče so stali in na molck v rokah pobožno molili. OdkritosrČno izpovedam, Solčava ini je se prikupila, ljudstvo je verno, pošteno, priprosto pa dobro iu in nepokvarjeno; g. žnpnik prijazen, g. kaplan uljuden, vendar v Solčavi ostati nebi botel za živi svet ne; skalne višine niso za sina nižave. Pred odbodom še se posadim za mizo, odprem knjigo spomenico za vpisevanje tujcem namenjeno, Zapiše?ati v njej je se začelo 1. 1832. Ko knjigiue listke piemetavara, zadenein na lastnoročno pisano pesem nepozabljivega nam in žalibog prezgodaj rajnega knezoškofa, preslavnega narodnjaka in povsod požrtvovalnega domoljuba Antona 81omšek-a. Naslov krepkej pesmi je: Slovo Žolcpaškim planinam. Nekako otožen premem za pero in vpišem svoje ime v knjigo z pristavkom : Z Bogom solčavske planine Zabil vas nikdar ne bom; Strašne sinom stc ravnine, Vendar krasen vaš je doin. Pred farovžein nas je čakal fant, ki rai se je zdel preveč gosposki oblečen; temu naložimo svoje torbice in žačnemo zapuščati Solfiavo spremljani od č. g, duhovaikov. Košata Radoba je stala ravno pred nami kakor da bi nam botla pot zagraditi; visoka je 7086 črevljev. Vedno je gledala za nami, cel6 v savinjski dolini nismo imeli miiu pred njo. Pot kraj čiste Savinje je čudno zanimiva in prijetna. Hodili smo v senci kakor v kakem drevoredu. Po piravi brvi smo prestopili Savinjo in prišli do krčmarja Vilčnika — Gabelwirth — ki toči najstarejšega — čisto vodo. Iz trde pečine priteka virek. Pristavljena mu je mecesenova veja z dvema izdobljenima vršičema v podobi vilinih roglov; po tema rogloma teka urno ko led mrzla voda na mebka tla z mabovino nastlana. Takoje pri krčmarju Vilčniku v Solčavi ; plačati mu ni treba nič in kdor njegovo čisto, staro vino pije, tega nikoli ne boli ne glava pa ne mosnja. Od Vilčnikove krčme naprej se dolina čedalje bolj krči, potniki se bližamo nevarnej Igli; vozna cesta se drži Savinje in se pogosto prestavlja iz brega na breg, od ene strani ua diugo, vselej brez mosta; vozniki morajo Saviujo do Luč kakib 20krati pregaziti. Pred Iglo v grabi pri Savinji nahaja se čuden izvirek, kojega vsak tujec obišče. Pod visoko belo skalo je v pesku videti plitva jamica, na okrog z travo in mabom obraščena in — prazna. Za nekoliko trenutkov začne popolnem čista voda v jamico vreti tako, da njo do vrha napolni, ali kmalu zopet premine, kakor da bi bila skozi sito iztekla; sedaj čakamo 7 minut, voda zopet zavro, napolni v eni minuti jamico in v 2 '/» minute ni bilo kaple v njej. Vsak se čudi nenavadnej prikazni. Od izvirka snio potem skoro po vseh štirib plezali do ozke, v kamen izsekane ceste, ki pelja na višino do Igle. Ta je razklana pečina; skozi njo pelja ozka pot kakih 10—15 sežnjev visoko nad bobnečo Savinjo. Desni kos Igle je podoben visokemu stebru, levi kos pa je skalna stena sklenjena z strnio planino; ta steza je res čudna skozi Iglino uho in potem dalej naprej, bolj za koze, kakor pa za ljudi. Skoro bi me bila omamica piejela in noge so trepetale, ko seni nenavadno pot prestal. Nesrečna Igla me jo tako budo zbodla, da nje nikoli pozabil ne bom. Hodili smo se kaki dve uri ter srečno prišli iz solčavskib skalnib viiin v prijetnise Luče. Bili smo tukaj že napovedani, zato sta nam taniošnja č. g. dabovnika prišla nasproti. Luče so se nam tiikrat prijetniše zdele od Soleave. (Dalje prih.) Smešničar 4. Slovencu je kuga vzela konja. Žalosten gre koujedeicu pravit. Poidoč sreča Nemca. Ta ga praša: ,,bobin" (wobin)? Slovenec mu reče: ,,je že bin". Nemec se mu čudi in praša: nbos" (was)? Slovenec: nni bil bos ne, bil je ua vseh štirib podkovan". Nemec: nniks dajČ" (nicbts deutscb)? Slovenec: ,,ni daleč, tam za mejo leži". Nemec: ,,du bist ein Eseli" Slovenec: ,,nisein jezen, le žalosten sem". Tako sta se razšla.