Kmet, delavec in obrtnlu naj hoiio nuro-(!u vodnik I Izhaja vsake sredo. Naročnina: za celo leto Din 30'— ta pri Ista „ 15 — za ineremstvo za celo leto Cin SO"— Inserati po taritu. - Pismenim vprašanjem naj S2 priloži znamko za od-govor. — Nutrankiran« pisma se ne sprejamajo. Vsakdo vilvaj vse sadove ^ svojega dela In marljivosti 1 mzzznzn Rokopisi se ne vračajo. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ulici it. 7. — Telefon inter. 5t. 2505. — Račun pri poštni hranilnici it. 14.1(4. Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke". Vaz nI dogodki v Beogradu. Vlada v stiskah zaradi denarja. — Vlada snubi Radiča. — Izjalovljen vladni načrt. — Kmečko-demo-kratska zveza trdna. — SLS privesek radikalov. V razpravi o državnem proračunu so povedali nekateri ministri sami (tako n. pr. minister za promet), da je naš državni proračun za prihodnje leto le navidezen ali fiktiven. To se pravi, da so pač napisane v proračunu neke številke, ampak tiste številke ne bodo držale. To priznanje o navideznosti proračuna pa ni vzbudilo velike pozornosti samo pri nas, ampak tudi v tujih deželah, zlasti tam, kjer odločujejo o državnih posojilih, to je predvsem v Ameriki in Angliji. Ameriški in angleški kapitalisti se pa mi številke presneto dobro spoznajo in na izmišljene številke ne dajo nič. Povedali smo že, da se naš finančni minister že dva meseca mudi v tujini in gleda vsepovsod, kje bi dobil kakšen denar. Naše državne blagajne so namreč precej prazne, čeprav plačujemo debele milijarde davkov. Njegov trud pa je ostal doslej brezuspešen, ker kakor rečeno, previdni tuji kapitalisti hočejo vedeti, kam in na kaj bodo posodili, predno posodijo. Tega pa ne vedo in tudi vedeti ne morejo, če so številke proračuna napačne. Na drugi strani pa je tukaj zelo važna okolnost, da nihče prav ne ve, koliko znašajo naši dosedanji dolgovi. Po približni cenitvi znašajo 69 milijard dinarjev, rajši pa še več kot manj. Dalje vidijo tuji kapitalisti tudi to, da v vladi ni Hrvatov. Hrvaška z Vojvodino vred pa je najbogatejši del naše države. Brez Hrvatov v vladi torej ni pravega jamstva za novo posojilo. Poskus z Radičem. V svoji veliki finančni stiski se je vlada odločila, da poskusi pridobiti Radiča za vstop v vlado. Ta poskus je napravila vlada na zelo spreten način. Pretekli teden so namreč krstili drugega sina vladarjevega. Dali so mu ime Tomislav, kakor se je imenoval prvi hrvaški kralj. Na krstne svečanosti so povabili tudi Radiča, niso pa povabili Pribičeviča (zaradi njegovega zagrebškega govora, ki ga objavljamo na drugem me-i stu). S tem so hoteli vladni go- hoteli Radiča za vstop v vlado, ob ; enem pa ga ločiti od Pribičeviča, ali | z drugimi besedami, razbiti so ho-I teli kmečko - demokratsko zvezo. Naglasiti je treba tukaj, da je po Radičevem priznanju sam vladar izrekel željo, naj bi vstopili Hrvatje v vlado. Pogled nazaj. Sedaj se pa zamislimo za nekaj mesecev nazaj, v volilno dobo. Takrat je rekel dr. Korošec, da je Radič izključen od vsake vladne kombinacije, četudi bi imel 315 poslancev, t. j. cel parlament za seboj! Od takrat do danes ni preteklo niti pol leta in kakšna izprememba! Danes tudi sam dr. Korošec vabi Radiča in mu zagotavlja svojo »ljubezen«, samo da bi Radič vstopil v vlado! To je dokaz, da prevelika baha-rija ni q i kol i dobra. Radič stavlja pogoje. Poziva za vstop v vlado Radič ni gladko odklonil, pač pa je stavil kot močan in odločilen činitelj svoje pogoje. On je zahteval med drugim, da mora vstopiti v vlado ne le on sam, ampak cela kmečko-demokrat-ska zveza kot celota. Dalje se ni zadovoljil s tremi »malimi« in malo-pomembnimi ministrstvi, ampak je zahteval pet »velikih« ministrstev, med temi tudi finančno ministrstvo in konečno je zahteval, da se sprejme cela vrsta zakonskih predlogov, ki jih je izdelal njegov parlamentarni klub. , Na te Radičeve zahteve pa ministrski predsednik ni pristal, in zato so se pogajanja za vstop kmečko-demokratske zveze v vlado — vsaj za sedaj — razbila.. Tudi pri teh pogajanjih nam uha- j ja spomin nazaj v nedavno preteklost. Kolikokrat smo brali, zlasti v naših klerikalnih listih, da je za Radiča dovolj, če se mu ponudi le mesto enega državnega pod tajnika M takoj bo v vladi. Sedaj so mu ponujali precej več, ponujali so mu tri ministrstva, ponujali so mu tudi vpoštevanje drugih njegovih predlogov, toda Radič ni sprejel. Gospoda je pač merila in cenila Radiča — po sebi! Badič in Davidovič. Ponudbe za vstop v vlado pa Radič ni samo odklonil, ampak je šel še dalje. On je rekel, da se od Pribičevica ne le ne bo ločil, ampak da utegne kmečko - demokratska zveza v kratkem postati ena stranka, kateri bi se pridružil tudi Davi-dovič s svojimi demokrati. Vse tri skupine: samostojni demokrati, ra-dičevci in Davidovičevi demokrati bi tvorili potem v parlamentu taktično enoto, če pa bi kazalo, bi se tudi na zunaj strnili v eno stranko, ki bi pri volitvah nastopala enotno. Strah SLS. Že sama napoved skupnega sodelovanja zgoraj omenjenih treh skupin v parlamentu je spravila našo SLS v velik strah. Nova skupina bi utegnila biti namreč tako močna, da bi grozila klerikalcem resno nevarnost, da izpadejo iz vlade. Zato so se podvizali, da čimprej izpeljejo svoje ujedinjenje z velesrbskimi radikali in pretekli teden so imeli skupno večerjo z radikali v Beogradu, kjer so svečano proslavili svoje edinstvo z radikali, v »Slovencu« pa je izjavil dr. Korošec znova, da bodo klerikalci delili z radikali »vse dobro in zlo«. Z drugimi besedami se to pravi, da SLS v beograjskem parlamentu ni več samostojna in neodvisna skupina, da bi brez vseh ozirov lahko nemoteno zastopala interese Slovenije, ampak je le privesek veliko-srhske radikalne stranke, katere sklepom se mora brezpogojno pokoriti. Naša pot. Politični vrtinec, ki ga opazujemo danes v Beogradu, je torej jako velik in nihče ne more z gotovostjo prerokovati, kaj se bo iz vsega tega še izcinilo in rodilo. Mi gledamo, kako stare parlamentarne zveze propadajo in kako se sklepajo in porajajo nove. Povsod vidimo samo premikanje parlamentarnih čet z leve na desno in z desne na levo, prav tako, kakor smo to videli v vojski.. Premikanje »čet« v parlamentu imenujemo »parlamentarno taktiko«, kajti stvar izvoljenih ljudskih zastopnikov je, da s svojim premikanjem« poskušajo čim prej in bolje in z manjšim naporom uveljaviti svoje programe, na katerih podlagi so bili izvoljeni. Ako izvoljeni zastopniki izvrše svoje delo dobro in z vspehom, jim pohvala ljudstva ne manjka. Nekaj drugega kakor taktika pa je program. Taktika se menjava, načela pa ostanejo! Nam, ki se borimo 'm zmago kmečke misli, ni glavna j stvar, da pridemo za trenotek v vlado. Nam je glavna stvar, da zmaga prej ali slej kmečka misel. Na kakšen način, ali po katerih potih, ali kmalu ali pa nekoliko pozneje, to so vprašanja druge vrste. Končna zmaga kmečke misli mora torej pri vseh taktičnih izpremembah v parlamentu ostati tista rdeča nit, ki naj vodi vse naše mišljenje in delovanje. »Premikanje čei« je nekaj tre-notnega, zmaga našega kmečkega programa pa je za nas glavna in ne-izpremenljiva stvar. Zborovanje kme- zveze v Zagrebu. (Nadaljevanje in konec.) Silno oster govor Svetozara Pribičeviča. — Za popolno enakopravnost! — Proti srbijanski nadvladi v Beogradu. Najvažnejši dogodek na zagrebškem zborovanju kmečko - demokratske zveze pa je bil veliki govor Svetozara Pribičeviča, voditelja samostojnih demokratov. Kdor prebira njegov zagrebški govor, starega Svetozara Pribičeviča v njem ne spozna več, kajti v Zagrebu je govoril novi Svetozar Pribičevič, ki je pod neizprosno silo razmer spoznal, da njegova nekdanja politika ne vodi do zaželjenega cilja, ampak da je treba stopiti na novo pot. Iz tega spoznanja se je rodilo tudi zavezništvo med samostojnimi demokrati in Radičem, ki se je izoblikovalo v Kmečko - demokratski zvezi, katere temelj je skupnost gospodarskih interesov prečanskih Srbov, Hrvatov in Slovencev proti izmozgava-nju od strani beogradskih zavez-kov in njihovih klerikalnih zaveznikov. Poudarjamo pa, da za Svetozara Pribičeviča ni nobena sramota, če je svojo politično napako spoznal in krenil na novo, t. j. na našo pot, sramotno bi bilo le, če bi napako spoznal in kljub boljšemu spoznanju pri svoji napaki vztrajal. Govor Svetozara Pribičeviča. Takoj za dr. Kramerjem se je oglasil za besedo voditelj samostojnih demokratov Svetozar Pribičevič, ki je rekel: »Današnji oblastniki v Beogradu se obnašajo proti nam, kakor da smo mi nekaka tuja dežela. Oni mislijo, da smo mi, ki tvorimo dve tretjini nove države, isto, kar je bil n. pr. Niš po L 1878. Temu nasproti moramo ugotoviti, da smo se mi s Srbi ujedinili po svoji svobodni volji. Meni je rekel poslanik bivše kraljevine Srbije v Parizu g. Vesnič, da velesile ne bi bile nikdar pristale na ujedinjenje naših krajev s Srbijo, če ne bi bili oni sami tega zahtevali. V najboljšem slučaju bi bila Srbija dobila Bosno, Hercegovino in en del Vojvodine, Hrvaške in Slovenije pa nikdar! Kdo Je prelival kri? Mi pa nismo te države samo hoteli, ampak smo plačali zanjo tudi svoj krvavi davek. Ko smo mi prišli 1. 1918 v Beograd, sem jaz zaprosil pokojnega Pašiča za podatke, koliko jugoslovanskih dobrovoljcev je bilo na solunski Ironti. Pašič je zahteval te podatke od generalnega štaba in mi jih je izročil. Po teh podatkih je bilo na solunski fronti 28.000 jugoslovanskih (t. j. prečanskih) dobrovoljcev in ravno tako velika je bila tudi srbska armada. Obeh skupaj pa je bilo ravno ena šestina celokupne armade pri Solunu (ker so bili tam tudi Francozi in Angleži, op. ur.). Če se torej govori o zmagi pri Kajmakčalanu, se mora reči, da je ta zmaga tudi naša. Mi smo junake, ki so bili v tej bitki, vedno spoštovali, v Beogradu pa so jih metali na ulico, če se niso hoteli udinjati eni aH drugi politični stranki. (S tem delom svojega govora je Pribičevič temeljito razkrinkal in ovrgel pripovedovanje, kakor da so edini zmagovalci v svetovni vojni samo Srbijanci in zato so srbijan-ski listi na Pribičeviča kar divji.) Kako razumejo »narodno edinstvo« v Beogradu. Današnji oblastniki v Beogradu pravijo, da smo mi »eno«, a če smo »eno«, potem je dovolj, če oni vladajo. Temu nasproti bi mi lahko rekli, da če smo »eno«, potem naj mi vladamo! Oni razumejo »edinstvo« kot pravico do izkoriščanja naših dežel. Mi pa razumemo edinstvo kot enakopravnost na celi črti. Barbari. Današnji oblastniki v Beogradu izgledajo kot barbari (divjaki), pred katerimi moramo mi varovati pridobitve naše kulture in civilizacije. Mi vemo, da nas čaka velikanska borba, smo pa tudi sposobni, da ta boj sprejmemo in bojujemo. Način, kakor vladajo proti nam v Beogradu, kjer nas hočejo kar uniformirati, je izzval ustvarjanje kmečko-demokratske zveze, ki ima predvsem gospodarski in socialni značaj. Srbijanci nas seveda sedaj vprašujejo, kaj da pravzaprav hočemo. Odgovor je kratek: Mi hočemo enakost in ravnQpravnost. Oni v Beogradu pa pravijo, da je to prečanska fronta. Da, prečanska fronta! Te danes sicer še ni, ker se lahko nam pridružijo tudi pametni Srbijanci, ki so za ravnopravnost. Ako pa se Srbijanci izrazijo proti ravnopravno-sti, potem mora priti do prečanske fronte. Ako Srbijanci prečanske fronte ne žele, naj se požurijo poprej, pre-dno do te fronte pride! Toda odkrito povem, da sem že precej izgubil zaupanje v dobro vero in sposobnost onih, ki v Beogradu odločujejo. Žalostno in sramotno je, da so srbijanski parlamentarci podobni mišim, ki bi rade mački obesile zvonček za vrat. Proti Beogradu. — Za izenačenje. Oni v Beogradu zelo radi razglašajo, da so nas »osvobodili«. O tem sem že prej govoril. Reči pa moram, da bomo v Beogradu zmagali samo takrat, če bo Beograd čutil našo moč. Tu ni treba nobenih prošenj, nobenega beračenja, ampak samo junaški korak naših čet, od katerega se trese zemlja. Mi moramo svojo silo organizirati na vsakem koraku in na vseh poljih. V Beogradu dalje pravijo, da bodo izenačili davke. Mi pa pravimo: Mi ne zahtevamo samo izenačenja davkov. Davčno enakost smo imeli tudi v Avstriji, pa le nismo bili zadovoljni. Izenačenje davkov je samo po sebi razumljiva stvar. Mi zahtevamo mnogo več: Mi zahtevamo popolno enakopravnost na vseh poljih in v vsakem oziru (t. j. tudi v diplomaciji, v armadi itd.). Srbijanska fronta. V Beogradu so napravili veliko napako, da so skovali vlado iz samih srbijanskih strank. Ta vlada je i vlada srbijanske fronte v Beogradu, to je vlada srbijanske hegemonije. (In to vlado podpirajo slovenski klerikalci!!) Proti tej fronti pa smo se mi dvignili in začenjamo odločilno bitko. Prepričan sem, da bomo zmagali. (Ogromno odobravanje.) Za Pribičevičem je govoril še Radič, a znatno bolj umerjeno. Po zbo-i rovanju se je vršil še skupen obed, (na katerem je bilo izrečeno mnogo prisrčnih napitnic. O političnih posledicah zagrebškega zborovanja pa poročamo na drugem mestu. Izenačenje davkov in davčna praksa V državnem zboru je vlada predložila pod silovitim pritiskom vsega javnega mnenja v prečanskih deželah, posebej pa še iz strahu pred prečansko fronto, zakonski načrt o izenačenju davkov. Ta načrt vladno časopisje silno hvali in pravi, da bomo v slučaju, če ta načrt v parlamentu prodre, vsi plačevali državne davke v enakem in pravičnem razmerju, pre-čani in srbijanci. V kritiko novega davčnega zakonskega načrta o izenačenju davkov se zaenkrat ne spuščamo. Pripominjamo le, da so našli naši poslanci na njem še mnogo prav debelih napak. Omeniti hočemo za danes le eno veliko hibo novega zakonskega načrta in ta je, da v nameravanem zakonu ni čisto nič predvideno, če se bo zakon tudi z enakomerno strogostjo izvajal po celi državi. Mi namreč že imamo en davčni zakon, ki velja za celo državo. To je zakon o davku na poslovni promet, ki velja za vse trgovce od Triglava pa doli do Gjevgjelije. Kakšni pa so rezultati tega zakona? Pretekli teden je o rezultatih-tega zakona govoril poslanec Popovič. On je v svojem govoru navajal su- he številke. Te pa pravijo, da je vrgel davek na poslovni promet v Sloveniji 32 milijonov dinarjev, na Hrvaškem in v Slavoniji 28 milijonov, v Srbiji pa celih 23 milijonov!! Pri tem je treba omeniti, da ima skoraj sam Zagreb brez drugih hrvaških mest skoro toliko poslovnega prometa kakor cela Slovenija, Beograd sam (brez Srbije pa gotovo nekajkrat več. Odkod pridejo torej te razlike? Brez dvoma izvirajo neenaki rezultati tega davka iz neenake prakse pri iztirjevanju tega davka. V Srbiji so davčni uradi zelo popustljivi, posebno v Beogradu. Popustljivi so do neke meje tudi na Hrvaškem. Nikjer v celi državi pa se davki ne iztirjavajo s tako ostrostjo in brezobzirnostjo kakor v Sloveniji. O tem nam priča dovolj dosedanja davčna praksa pri nas, ki je taka, da pravijo jako pametni ljudje, da je naš izvrstni davčno-upravni aparat največja gospodarska nesreča za Slovenijo. Dokler bo davčnoupravni aparat pri nas drugačen kakor pa v Beogradu in v južnih krajih sploh, nam vse izenačevanje davkov nič ne bo {pomagalo! Moralna mlakuža Velika izbera raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat itd. se dobi po nizkih cenah pri Ign. žargi, Ljubljana. List prejemate redno in veste, da stane denar! Celoletna [naročnina stane samo 30 dinarjev! Dne 4. februarja bo minulo pet let, kar je prinesel »Slovenec« članek z naslovm »Srbski hlapec«. V tem članku je glasilo Katoliške tiskarne z najgršimi psovkami obsu-lo, ne kakega propalega lopova, ampak dolgoletnega voditelja SLS, dr. Ivana šusteršiča. In kaj je Šuster-šič hudega storil? Rekel je, da zdaj ni glavno vprašanje revizija ustave, ker bi ta pot bila predolgotrajna, ampak ljudska samouprava, kakor jo določuje vidovdanska ustava. Da je bila ta beseda pametna, dokazujejo sedaj oblastne skupščine. »Slovenec« je pa takrat prinesel uvodni članek, v katerem je spustil vse kloake Katoliške tiskarne na bivšega »Kranjskega vojvodo«, ki je postal »srbski hlapec« in ki hoče Slovence položiti pod noge velesrbskemu voditelju Pašiču. Še več! šusteršič je Pašičev oproda, je eksponent beograjske vlade, on govori lisičje prikrito, je demagog, kakršnega mu ni na svetu para. Temu Pašičevemu priganjaču ni za logiko. Za ljudsko samoodločbo mu je bilo vedno toliko mar, kot fige na cesti. On le slepi javnost; varanje ljudstva in špe kuliranje na lahkovernost je gnili vic tega v demagogiji osivelega politika, tega Velesrbom udinjanega človeka, tega sužnja, za katerega je edina medicina korobač. Tako je pisal »Slovenec« o dr. šusteršiču pred petimi leti. Pohlevni dr. šusteršič je na ta izbruh sirovosti in krivičnosti spisal v »Ljudski Dnevnik« članek, v katerem je ponižno vprašal škofa dr. Jegliča, če se spodobi za list, ki naj bo katoliški, da objavlja take izbruhe, in to še, ko je glavni urednik duhovnik. Ljudje so pričakovali, da bo škof dal popraviti storjeno krivico. Pa zastonj. Preganjan je bil šusteršič do smrti. Pred dvema letoma je še poslanec Brodar rekel o duhovnikih, prijateljih dr. šusteršiča, ki so imeli neke pomenke z radikalnim ministrom dr. Peričem, da so izdajalci, ker se menijo z radikali. Sedaj je pa prišla na dan ostudna hinavščina SLS. Ne le, da so se njeni voditelji po blejskem paktu udinjali Velesrbom za hlapce, da glasujejo za vse, kar Srbijancem ugaja in koristi, da so rešili gotove obsodbe Pašičevega sina, ampak stopajo z radikali v en klub in se pri slavnostni večerji skupno zalivajo v znamenje veselja, da so se našli. Pri tej priliki jim je govorila duša. Dr. Korošec je pred zbranim radikalnim klubom vpričo vseh poslan-4 cev SLS izjavil, da je SLS del ra kalnega kluba, da je simpatizirt,-z radikali celo takrat, ko je bila v opoziciji, da pa je ta zveza sedaj še bolj prisrčna in tesna. Tedaj v zvezi z radikali so bili klerikalci tačas, ko so pisali članek »Srbski hlapec« in ko so psovali duhovne z izdajalci! Vsa njih ogorčenost je bila le narejena, hinavska. Sedaj sami priznavajo, da so že celih devet let bili to, kar so drugim očitali, srbski hlapci. Smrad iz te moralne mlakuže je strašen. Ali naj se po teh dogodkih še imenujejo poštena stranka? Judovski farizeji naj k tem mojstrom gredo v šolo. Ko čitate te vrstice, pomislite, kako boste pridobili listu vsaj enega novega naročnika! Prečanska fronta Geslo »prečani skupaj« ne deluje samo v naših prečanskih krajih, ampak je začelo povzročati tudi sr-bijanskim krogom hude skrbi in preglavice, posebno onim Srbijan-cem, ki imajo danes vso državno upravo v rokah. Kakor znano, so ti gospodje začeli geslo o »prečanski fronti« razkričavati za nekaj proti-državnega, čeprav vsak otrok ve, da noben prečan ne zahteva, naj se država razbije, ampak da zahtevamo prečani samo popolno enakopravnost v vsakem ozira. Našli so se pa končno tudi v Srbiji sami ljudje, ki so začeli prečanski pokret vsaj razumevati. V listu »Osvobojenje«, ki je prav te dni začel izhajati, je napisal bivši poslanec Krsta Marič članek, iz katerega posnemamo: »Politika prečanske fronte je dejansko tu. Politika prečanske fronte pa ni program kake stranke, marveč stvarnost življenja ter v narodu ukoreninjenih idej. Politika prečanske fronte je vznikla iz naroda v prečanskih krajih in se vsiljuje z vso silo politikom vseh strank. državi, odpor proti krivicam in proti neenakopravnosti. Politika prečanske fronte je plod naše politične neplodnosti in posledica nesposobnih vlad in slabe državne uprave v zadnjih letih. Te politike nista ustvarila Radič in Pribičevič, ampak narod jo je ustvaril in nesposobni ministri. Ljudstvo pa zahteva dobro in pošteno državno upravo in enake postave. Ministri nam na shodih in pri pojedinah še vedno polnijo glave z »narodnim in državnim edinstvom«, nihče pa ne izvršuje zakonov, pravic in dožnosti. Iz tega je razvidno, da politika prečanske fronte ni škodljiva, ampak je zdrava in koristna ter vladi in ministrom zelo potrebna. Izenačenje zakonov, bremen, pravic in dolžnosti se mora izvesti.« Pripominjamo še enkrat, da teh stavkov ni zapisal Slovenec ali Hrvat, ampak pravi čisti Srbijanec. To je najboljši dokaz, da se mora v naši politiki poleg drugih programskih točk uveljaviti tudi klic: Pre-čani skupaj! Slovenski, hrvaški in srbski prečanski kmetje morajo Ta politika je objela najširše sloje ljudstva ter pomeni upor ljudstva'skupaj nastopati proti izkoriščanju proti neredu in proti nedelavnosti v I od strani belgrajske »čaršije.« Politi eni razgovori. Dušeslovci pravijo, da postanejo ljudje v starosti otročji. Bo menda že resnica: odkar se je »Slovenski Gospodar« pomladil, postaja res precej otročji in v gotovi meri — iskren. Le poglejmo njegove »politične razgovore« v prvih treh številkah. V prvi zagovarja oblastne davke itd. Ali ni otročje, kmetu, ki je že itak preobremenjen, naprtiti še nadaljnja ogromna bremena ter trditi v isti sapi, da oblastni davki niso tako — napačni? Ali so volilci SLS šli pri volitvah za to črez drn in strn za svojimi voditelji, da se njim naložijo nova, težka bremena? SLS rada trdi, kako je dosledna. Kristjani ne zanikajmo tega, SLS je in še preveč je dosledna in zvesta svetopisemskemu izreku: »Volilci, doslej smo vas z bičem, odslej pa vas bodemo s — škorpi- Naša bodočnost. Gospodarska kriza je splošna, vsesplošno pomanjkanje in na vsak korak se sliši tožba o slabih časih. Kmet ne more po pravi ceni prodati svojih pridelkov, a obrtnik in trgovec sta spet nezadovoljna, ker ne prejemata naročil, delavci pa ne morejo dobiti dela ali pa so preslabo plačani. Kmetje kot taki imamo v tej državi večino. Največ nas je, kateri z delom svojih rok pripravljamo iz zemlje hrano za vse. Najvažnejše je naše delo, brez nas ni mogoča ne država, ne vojska, ne uradniki, pač nobeden ne more živeti brez nas. Z nami se pričenja vse in se neha vse. Naša bodočnost je velevažna. Od nas je odvisno kakšna bo in kako se nam bo godilo. Raztreseni smo sirom dežele, zbiramo se navadno ob nedeljah ter sejmih, le redka so naša zborovanja, da bi se na teh pogovorili o tem, kako delajo z nami, kakšne davke nam predpisujejo ter slične stvari. Med kmetskim ljudstvom pa se pripravlja velik preokret v političnem oziru. Raznesene so naše misli, naše ideje že v sleherno gorsko vas. Le te bo treba zbrati, jih usposobiti, da zrušijo današnjo nadvlado. Vidi se na celi črti, da nasprotniki omagujejo. Njihovo glavno sredstvo je še laž, s katero varajo, vendar že prihaja spoznanje, da se ne strinja z vsakdanjim življenjem. Njihova zadnja tolažba, da je že »božja volja tako« ne drži več, kajti v politiki se ne sme izrabljati verskih čustev. Na koncu koncev je to le v škodo veri sami. Vsi vemo, da — Bog ne dela proračunov v občinskem, okrajnem, oblastnem in državnem zboru, ampak ljudje, katere 7A te posle volimo, In 5e so tj slabi in nesposobni, gre vse narobe. Slovenci volijo klerikalce in sedaj smo na bobnu. Polagoma prihaja vse do spoznanja, da le kmet se bo moral sam rešiti. S skupnim nastopom po celi državi si bomo ustvarili to, kar nam ni dala ne preteklost ne sedanjost. »Kvišku srca« in pogum je naše geslo. Zbirajmo se, organizi-rajmo se, razlagajmo svojim sosedom o najvažnejših dogodkih. Kadar bodo naši nasprotniki videli mase kmetov v svojih kmečkih organizacijah, se bodo sami umaknili. Ako malo globlje pogledamo, smo idejno itak združeni, samo navihana gospoda v nasprotnih strankah še dela razdor in prepir. Toda ni več daleč čas, ko si bodo kmetje tudi v Sloveniji podali roke ter rekli »dolgo so nas farbali, vodili za nos, danes mora biti temu konec« ter vzkliknili s Simonom Gregorčičem,- da hočejo biti »na svoji zemlji, svoj gospod«! F. J.....k, kmet. po znižanih cenah kakor: rokavice, nogavice, žepne robce, kravate, fino damsko, moško in otroško triko-perilo, dišeče milo, torbice, čipke, potrebščine ca šivilj e, krojače, tapotnike, čevljarje in sedlarje nudi Josip Peteline, Ljubljana blizu Prešernovega spomenika za vodo. Ali veste, da je z enim novim naročnikom pridobljen siguren glas za volitve (lostikrfit pa tudi pet! V drugi štev. »Slov. Gospodarja« je pa »sin dedeku, ki se je grel na zapečku«, razložil politiko SLS ta-ko-le: na svetu sta dva tabora, za Boga in proti Bogu. Mi SLS smo v prvem, zategadelj pa imamo tudi pravico, da zlorabljamo sv. vero ob vsakih volitvah na debelo v naše strankarske namene. Najprimernejši in najpriljubnejši agitacijski lokali so nam posvečeni prostori (cerkve), kjer lahko po mili volji udrihamo po naših nasprotnikih, nad čemur ima ljubi Bog, zlasti pa SLS največje dopadenje. Naši nasprotniki tega ne smejo, zato so proti Bogu. Trdijo tudi brezversko, da je nujno potreben kancelpaTa-graf. Le pomislite, ljubi prijatelji, kam bi prišla SLS, ako bi ne smela več politizirati in agitirati v cerkvi ... V kotu se pa oglasi nasprotnik SLS: »Vi niste za Boga, mi pa ne proti Bogu. Narobe je res, vi ste »za vraga«, mi pa proti vragu, za to pa bodemo — vas in vašo lice-mersko hinavščino v javnem življenju pobijali na vsakem koraku!« V tretji številki pa modruje »Slovenski Gospodar«: Najgrše na svetu je pač hinavščina, pa naj jo ima posamezen človek, ali pa cela stranka! Samo SLS je »Slovenski Dedek« pozabil pristaviti! — Ako si predrzne hinavec hinavščino, ki jo je sam neštetokrat zagrešil, očitati, poštenjaku, je po vseh člo-veško-krščanskih pojmih res hinavščina prav posebne vrste. Da zna »Slovenski Dedek« na stare dni, ko je čas pokore, klatiti take, mu res ne bi prisodili. Očita drugim, da se vežejo z Nemci, na primer. Kako pa so postopali klerikalci v Kočevju, Mariboru in drugod? In v Ptuju pred kratkim, a? Ali ni g. Miha Brenčič postal ptujski župan s pomočjo nemških glasov? G. Pirich, Nemec, pa podžupan z glasovi klerikalnih ptujskih Slovencev? Ima »Slovenski Dedek« res že cisto povodenele možgane, da si upa patent na narodnost in hinavščino očitati poštenim nasprotnikom, uganja jo pa sam! Pa pravi dalje »Slovenski Dedek«: »mi smo davke pravično razdelili!« Ste jih bogme »pravično«, zato pa tudi Ysi stokamo, mesto, d& bi bilo vsem — olajšano! Itd. itd. Končno jo še potoži »Slovenski Dedek«, češ: »škoda, da toliko poštenih še zaupa tej hinavski politiki!« Pač res, lepše ni mogel pogoditi politike SLS! Radovedni smo, ali jo bo prihodnjič pogruntal zopet tako dobro. * * * Cenjeni tovariš urednik! Gotovo ste že čitali v časopisih o sleparskih kupčijah s križi, ki so jih pred kratkim po naših krajih prodajali zastopniki monakovskih Židov, pod reklamo, da so »žegnani« od samega papeža v Rimu. Najbrže ste mislili, kako smo križem kražem vse povprek kupovali Haložani te križe, ki se tako lepo svetijo ponoči. Oh, to bi se lepo zmotili! Kupovali smo jih, pa samo mi neumni klerikalci, ki smo navajeni že od vsakih volitev mešati cerkvene (verske) stvari (v tem slučaju židovski kšeft) s — posvetnimi. Mi verjamete, niti eden »radicevec« ga ni kupil »žegnanega križa«, še za izjemo ne. Pri Vaši stranki so pa ljudje res brihtni. Sleparije s verskimi stvarmi takoj spregledajo. Pri nas pa ni tako, ker nas vsakdo nafarba lahko. Bom raje pristopil k Slovenski kmečki stranki. In oh, g. urednik, pomislite, kako so radi tega rohneli naš g. župnik na prižnici; bal sem se, da se bo podrla, ker sem klečal ravno pod njo. Naš g. župnik znajo maše brati že sami, in ni treba trgovcev za to, posebno če so plačane. In ta falot si je pred nosom g. župnika dal plačati, od vsakega po 25 maš; ni čuda če smo užaljeni farani in g. župnik. Vaš klerikalec in pristaš SLS. Dopisi. Iz revnih Haloz. »Radion« je sredstvo, katero, pridjano pralni vodi, pere perilo brez da ti je treba napornega pranja. Na reklamnih slikah »raaijo-na« vidiš perico »razumno Mico«, kako se ti lepo kratkočasi pri tako komodnem načinu pranja: peri, da ne pereš! — Zagovorniki avtonomije so, to videvši, rekli: »Nak, od »razumne Mice« se še pa ne damo. Nikdar!« In so začeli tuhtati in so končno »potuhtali« tak-le radijon za davkoplačevalce v obliki davkov na plese, zabavo itd., rekoč: plesi in zabave so nepotrebno zlo, s katerimi se pohujšuje nedolžna človeška družba. Zato je treba take-le prireditve močno obdačiti, da jih bo manj. Torej: »da ne plešeš!« Ker pa v isti sapi predvidevajo v proračunu velike dohodke od davkov na take pohujšljive navade, potem se to pravi: »davkoplačevalec pleši, pleši!« — Zakaj se pred svetom in volilci pretvarjati v »moralne-ža« in svetnika, ako nisi to tudi v — srcu in dejanju ? Ali ni to, prijatelji, farizejstvo, kakor Čitamo o njem v sv, pismu? * 4 # Med oglasi srno zadnjič čitali v »Slovencu«, da dobi lepo nagrado ona oseba, ki bi vedela kaj izpovedati, kako je neki vojak v svetovni vojni kuhal v loncu za juho sv. razpelo. — »Slovenec« do danes še ni poročal o uspehu svoje objave. Mi Haložani prav nič ne dvomimo, da se ne bi našel kak — klerikalec, ki bo za nagrado res izpovedal, kako je sv. razpelo vrelo v menažni skodelici. Druga plat zvona, ki zanima nas pa je, k čemu in zakaj potrebujejo gospodje izjavo o kuhanju križa,? Za zgodovino sv. Cerkve gotove ne, Počakajmo; morda nam prihodnje volitve prinesejo rešitev te uganke ... Sv. Andraž v Halozah. V 2. številki »Slov. Gospodarja« si poizkuša dopisnik olajšati svojo jezo nad lepo zmago kmečke misli pri občinskih volitvah v Leskovcu z grdim osebnim blatenjem, vendar se mu častikraja ni posrečila. Obširneje na take izbruhe sovraštva ne bomo odgovarjali, kajti naj Le-skovčani sodijo sami, koga so »kmečki žulji« odebelili nad me-tercent telesne teže. Ne bo našemu somišljeniku stavil hiše Radič. — Si jo bode postavil že sam, ako jo bode potreboval, pred smrtjo; seveda, če se ne posveti poprej misijonarskemu poklicu in odide iz revnih Haloz med afriške zamur-čke. Čegava je in kdo pa vzdržuje ono hišo, kjer prebiva »Gospodarjev« dopisnik, a? Prijatelj iz »Gospodarja« ve, kako je pripravna kripa z volički, kadar odpovedo noge svojo službo. Da mu ne bo treba peš hoditi, mu jo hočemo za agitacijo proti »radičevcem« pokloniti. Krščanski resnicoljub se nadalje pritožuje o neki nasilni agitaciji. Bilo je nasilja in sicer duševno nasilje z zlorabo sv. vere v cerkvi. Davke plačujejo tudi kmetje, pristaši SLS, zakaj se potem jezite nad tako lepo in krasno nezaupnico? Najzanimivejše je vsekakor dejstvo, kako ocenjuje urednik »Slovenskega Gospodarja« sam krščansko resnicoljubnost nasprotnih dopisnikov, ko ga v isti številki v rubriki listnice uredništva tako-le doslovno obsoja: Dopis »Iz revnih Haloz« smo odložili za enkrat, ker je tožljiv in bi nam nakopal poleg zaporne kazni še ogromne stroške in denarno odškodnino bi morali plačati našim nasprotnikom. Pišite torej še kaj v »Slov. Gospodarja« in nc pozabiti na resnico, hčerko božjo; mi imamo zanimivega gradiva dovolj, zlasti onega o »krščanskem« sovraštvu! tukaj krepka krajevna organizacija Slovenske kmetske stranke. Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni v odbor sami delavni možje, kmetje, vinogradniki in vini-čarji, ki so se že ponovno izkazali v boju za kmečko - delavsko idejo. Eno najvažnejših odborniških mest, tajniško, se je poverilo tov. ekonomu Emeranu Stoklasu, kojega ime jamči, da ne bo organizacija samo na papirju. — Novi odbor je takoj po konstituiranju imel svojo prvo sejo, kjer so se sklenili razni, krajevno važni sklepi. — 0 današnjem političnem položaju, s posebnim ozirom na »Kmečko fronto« je na ustanovnem občnem zboru zanimivo poročal tov. E. Stoklas. Najmlajši organizaciji SKS želimo obilo uspehov in krepek razmah! Sv. Andraž v Halozah. Pri Sv. Andražu v Halozah (Leskovcu) je že dolgo obstojala skupina ljudi, ki si nikdar ni dala komandirati od raznovrstnih škodljivcev kmečkega pokreta. Ker so somišljeniki te skupine vselej, v slabih kakor dobrih časih, odločno pokazali svojo možatost in neomahljivo vero v bodočnost osamosvojitve kmečko - de lavskega ljudstva izpod klerikalnega jarma, je bilo potrebno in umestno misliti na trdnejšo — vez, ki bi naj vezala člane v skupno zajedni-co za dosezanje velikih ciljev. To se je končno na splošno željo tudi zgodilo. Dne 25. januarja t. 1. se je ob velikem navdušenju ustanovila Sv. "S iti niže Ptuja. Dne 26. januarja 1028 je za vedno preminula posestnica Antonija Habjanič v občini Vareji, v starosti 57 let, po dolgi in težki mučni bolezni. Zapušča žalujočega moža, hčerko in sina. Istega dne je nepričakovano iztrgala neusmiljena smrt iz naše sredine viničarja Antona Maroha v starosti 88 let v občini Vareja. Bil je vnet naš pristaš. Dne 28. t. m. so obe krsti po službi božji v spremstvu mnogobrojnega občinstva prenesli na pokopališče. Lahka jima bodi žemljica, ostalim žalujočim pa naše sožalje. Dne 10. januarja 1028 je v visoki starosti v Ljubstavi, občina Dravci, umrl Franc Kezel, pre-vžitkar, ki je prekoračil 80. leto svoje starosti. Bil je neustrašen bo-ritelj kmečke, misli. Naj v miru počiva. Letošnja rana in mrzla zima je kaj zgodaj zaprla delo; tako se je kmečko delavnemu in viničar-skemu ljudstvu dovolilo oddih od poljskega in vinogradniškega dela. Ker pa delavno ljudstvo ne more mirovati, je sklenilo več vnetih in neustrašenih viničarjev, da si osnujejo Viničarsko organizacijo za občino Vareja. Prvi in neustrašeni delavec za osnovanje viničarske organizacije je viničar tovariš Jožef Ilec. Deluje sporazumno s Kr. org. SKS v Sv. Vidu. Mi njegovo delo iz vsega srca pozdravljamo in želimo popolen uspeh. yse ostale viničar-je se poziva, da gredo tovarišu na roko, da se skupno doseže zaželje-ni cilj viničarjev. Sloga delo jači. Tri fare. V zadnjem »Lažiljubu« št. 2 se naši klerikalci zaletujejo v nas može SKS in se hvalijo, da se nismo udeležili volitev v sosesko Tri fare, in kako hudi volilni boji so se vršili pri nas preteklo leto. O prešmentani klerikalci, mar se niso vršile volitve po celi Sloveniji. Res so bili hudi za Vas, kajti z 0 odbornikov priti na 5, to je neiz-brisljiv poraz za vas. A resnici na ljubo povedano, se nismo udeležili soseskinih volitev 11. decembra 1927 radi tega. da vidimo, če bodo klerikalci zmožni soseskino gospodarstvo iz blata na čisto^spraviti, kakor so bili zmožni iz čistega v blato (okoli 15 tisoč dinarjev dolga.) Kadar se daje kaj v najem, bi se dalo mnogo več dobiti, ako ne bi bilo strankarstva po sredi. Leta 1924 so dali v najem ob času Tri-farškega žegnanja soseskino posest za gostilno za okoli 3000 Din, a je propadlo, ker so »sposobni« gospo- darji SLS. Naj to zadostuje na vaše štiri vrstice. Če pa hočete še kaj zvedeti, imamo gradiva dovolj, kajti po vašem gospodarstvu žalostno čivkajo vrabci na strehi. — Vašča-ni soseske Tri fare. Zagorje pri Kozjem. V soboto 21. januarja so topiči ob tretji uri naznanjali bližnji in daljni okolici, da imamo zopet svojega župnika. Naslednji dan je bila cerkey nabito polna vernikov od blizu in daleč. Pozdravni govor novega župnika je razveselil slehernega fara-na. Samo zagrizeni klerikalci se niso upali priti blizu. Lagali so se namreč že nekaj časa, da bodo razdelili faro in da bodo Zagorjani morali delati še dolgo in dolgo pokoro, preden dobe župnika. Take in enake laži so raznašali po celem kozjanskem okraju. Upamo, da bomo od sedaj zanaprej živeli v lepem miru in slogi. le do devete ure, ker drugače človek ne ve kedaj je prost. Nadalje se uporablja ta svet prostor za beračenje, od novega leta do starega. Ker se pa že ta prostor uporablja za stvari, ki nimajo prav nobene zveze z vero, čemur edino hi moral služiti, bi prosili, da se enkrat ne samo stroški, ampak tudi dohodki pravilno poročajo. Trebalo bi kar od točke do točke vse navesti, koliko pride letno dohodkov od krstov, pogrebov, prodajo grobov, dohodek farnega posestva, bi-re itd. Ako hočete na svetih prostorih gospodarske, politične in osebne stvari obravnavati, tedaj ni treba samo beračenja in moledovanja, ampak tudi na drugi strani povedati, koliko ena in druga stvar nese. In ako vse to premalo znese za plačo Vašemu delu, naj država zboljša plačo. Kmete pa pustite pri miru, ali se pa obrnite na klerikalce, za katere tako pridno agitirate. Št. Jur ob j. ž. Naše občinske vo- Kozje. Gerentski sosvet je na svoji seji 23. januarja izdelal proračun za leto 1928.'Ta proračun pa ne od- litve' s0 se v^iie dne 4. decembra govarja današnjim gospodarskim 1927. Ker so zmagali kmetje in de-razmeram občanov davkoplačeval- }avcj9 so vlomili klerikalci ugovor cev, čeravno ga tržani hvalijo, da je proti kandidatni listi, ki jo je vložil imenitno izpadel. Pod postavko Blaž Urleb. Vel. župan je kandidat-XXI. stoji: Za druge zadeve in si- no i;sto potrdil in pritožbo zavrnil, cer: Prispevek za stanovanje okraj- Dne 24. januarja 1028 smo imeli vo-ne sodnije 3000 dinarjev. Država litev župana in starešinstva. Izvo-ima nastanjeno sodnijo v Kobijevi ]jen je b;i s 14 giasovi naš vrli tov. graščini. Država plačuje najemnino, Martin Klajšek iz Podgrada za žu-Kobi pa pravi, da je prenizka in za- panaj ki dolgo let deluje za našo to so mu že par let prispevali iz gKS Za podžupana je izvoljen ve-občinske blagajne po 3000 dinar- ieSpoštovani Ferndic, Brezje ob jev. Glavni volilni šlager demokra- siomu, v starešinstvo pa Martin tov in klerikalcev pred občinskimi Lubej iz Rozalja, Blaž Urleb. Lo-volitvami je bil, da smo mi za to, da karje, Franc Tofant, Botričinca. Ja-gre sodnija iz Kozjega. Mi smo za kob Mikola, Grobelno in Ferdinand to, da naj bo sodnija tu, smo pa Manič, vsi naši trdni možje. G. žup-proti temu, da bi občina prispevala nik in gg kaplana sta agitirala za iz občinske blagajne, kako pridemo klerikalce, toda naši zavedni pri-kmetje do tega, da potom občinskih stagi se niso dali zapeljati. Zahva-doklad podpiramo graščaka. — Do- ljujemo se vsem volilcem, ki so vo-klade na zemljiški davek so določi- jju nage može in pripomogli k na-li na 120 odstotkov, a trošarino na ši ]epi zmagi -m da se je v občini vino 50 odstotkov. Mi smo za to, da okoiica §t. Jur nesposobni klerika-se zemljiški davek zniža, a trošari- bzem iztrebil iz občinskega urada, na na vino poviša. Gostilničarji pra- kjer je trajal okofl 20 let. Nov od-vijo, da oni plačajo največ, vendar bor nam daje jamstvo, da se bo v pa so oni le samo posredovalci, tro-^^^ dobro gospodarilo. Ko je bil šarino plača le tisti, kateri pije vi- v.™,; j„non v^vo-ini no, tukaj se najlažje in najbolj na hiter način reši to vprašanje. Zato smo za to, da se doklade na zemljiški davek znižajo na 50 odstotkov, a trošarina na vino poviša na takšno višino, da se krijejo izdatki. j Mala Nedelja. Naši pristaši bi vam že neštetokrat radi potožili, kako se jih sramoti z brezverci in slično. »Kmetski list«, »Domovina« j in »Jutro« je bilo že neštetokrat ;na smrt obsojeno s svetih prostorov, odkoder bi se imela razlagati novi župan izvoljen, so zavedni fantje streljali, a klerikalci so jih ovadili orožnikom. Precetinci. Zadnje čase so pričeli nekateri klerikalci govoriti proti mpji časti. Obljubili so celo nagrado tistemu, kateri me pretepe itd. To je lepa ljubezen do bližnjega. Če se to ne bo pomirilo in utihnilo, si bom primoran iskati pomoči in zadoščenja, tam, kjer se dobi. Tudi neizprosen boj bijete na napredno časopisje, kakor na »Kmetski list , —------------- [»Domovino« itd., in to samo zate- ■ le beseda božja in ne agitacija za j gadelj, da bi se jim odpovedali. A ISLS in njeno'časopisje. Na »Kmet- m; se jjm ne odpovemo in ne pod-1 ski list« meče žveplo in razliva vržemo nazadnjaštvu SLS in NRS. 'gnojnico. Kadar so gospod malo,Kličemo vam: Proč s terorizmom v bolje volje, takrat razlagajo ljud- Sloveniji! Naj živi demokracija! — stvu, koliko so pripomogli ljudstvu gtefan Hozjan v Preeetinrih št. 35. s tem, da so kupili v župnišču tri ! peči, dali prestaviti en dimnik, in od znotraj vse lepo pobarvati. To Naročniki j so povedali zato, da bi se preveč Jarani ne jezili, ker so imeli popra- jki dolgujejo še kak znesek »Kmet-■ vilo župnišča od znotraj in od zu-'skemu ijstu« na zaostali naročnini naj in tudi popravila vsega gospo- i ?p preteklo ieto, naj blagovolijo na- deljevanje sv. zakramentov samo i radi reda pn upravi. IZ STRANKE. Občni zbor kraj. organizacije za Celje-okolico se vrši v nedeljo dne 5. februarja tek. 1. v gostilni tov. Šribarja v Gaberju. Na zboru poroča obl. poslanec tov. Lorber. Vabljeni so vsi prijatelji kmetske misli. — Brumen, s. r., predsednik. Važen shod na Ptujski gori. Preteklo nedeljo sta na občnem zboru krajevne organizacije Kmetske stranke za Ptujsko goro pod predsedovanjem predsednika I. Vodu-ška in ob sodelovanju podpredsednika okrožne organizacije I. Kup-čiča poročala o sklepih občnega zbora okrožne organizcije za mariborsko oblast in o veliki skupščini Kmetsko - demokratske zveze v Zagrebu bivši poslanec Ivan Kirbiš ter član poslovnega odbora Kmetsko - demokratske zveze dr. V. Ku-kovec. Shod je bil sijajno obiskan od pristašev Kmetske stranke in od odličnih gostov krajevne demokrat- 1 ske organizacije. Izvajanja kmet- SKS svoj redni občni zbor. Tov skih voditeljev Dravskega polja iAnton Grebene je podal obširno in Ivana Kirbiša in I. Kupčiča so bila' izčrpno predsedniško poročilo in spremljana od pristašev stranke, ki 'e J svojem govoru zlasti podčrtal so bili ravnokar izbojevali zmago važnost temeljite organizacije vsa-pri občinskih volitvah, s tolikim pkratmh volitev. Leskovška kra-navdušenjem in samozavestjo, da je le™a organizacija je tudi v pre-pričakovati na celem Ptujskem po- teklem letu organizirala mogočen 1 ju čisto novo življenje kmetske or- kmetski praznik na Krškem polju, ganizacije. Oba imenovana govorni- k] je najveličastnejša manifestaci- lajo svojo politiko, ampak, da imajo slediti temu, kar se je na strankinih občnih zborih sklenilo. Ker se je na občnem zboru stranke izkazala popolna složnost vseh udeleženih delegatov s tem, kar je predlagal poslanep stranke Ivan Pucelj, je sedaj naloga strankinih organizacij, dokler bi občni zbor kaj drugega ne sklenil, to politiko v podrobnem delu izvrševati in se zanesti na svoje vodstvo, ki bode dalo nova navodila tudi glede sodelovanja z drugimi strankami, ako bode to potrebno. Tudi pristaši Samostojne demokratske stranke so pritrdili tem izvajanjem ter si pridržali postopati- po navodilih svojih vodstev. Shod se je dovršil z zavestjo, da je pred nami ogromno neobdelano polje in da imamo dovolj upanja na najlepšo prihod-njost delovanja stranke. Leskovec. V nedeljo 22. t. m. je imela naša krajevna organizacija NOVICE IN RAZNO. ka sta obvestila navzoče pristaše, da so pripravljeni jednaki shodi v organizaciji po vseh večjih občinah Ptujskega polja, ki se začenja živahno gibati. Z velikim zanimanjem so od imenovanih govornikov kmetje izvedeli, da je tudi občni zbor okrožne organizacije v Mariboru bil letos iz vseh krajev mariborske oblasti sijajno obiskan in da se je po poročilu narodnega poslanca ja kmetske misli v Sloveniji. Dalje je poudaril v svojem govoru potrebo ustanovitve kmetske mladinske organizacije in kmetijske podružnice. Za njim je poročal tov. Mravlje o splošnem političnem in gospodarskem položaju, nakar je bil izvoljen nov odbor krajevne organizacije: Anton Grebene, predsednik; Franc Žnidaršič mL, tajnik; Vinko Pire, blagajnik; odborniki: Ivana Puclja odobrila politika raz- j F7™9 Strgar, Alojz Pire, Janez To-širjenja kmečke organizacije s so- Pllsek; Jože Bučar, Jože Kerin, Ja-delovanjem s sorodnimi strankami! "eivKe"n> Jakob PomPe> Franc v Narodni skupščini. Zbrani kmetje; f°zlc' AL Kenn> Iyan Učanjšek, so izprevideli, da je potrebno bori-'J°že Novak, Franc Babič, Tone ti se z vsakim zaveznikom najprej Pirc' Jože Gunčar. Po volitvah so za enakopravnost v državi ter predvsem strmoglaviti nadvlado onega dela radikalne stranke, ki s pomočjo dr. Korošca samo iz stranka r-stva tepta izraz ljudske volje. Dr. Kukovec je poročal o velikem shodu, ki se je vršil pred tednom dni v Zagrebu, da je tamkaj izjavil v imenu Slovenske kmetske stranke, da se bode z vso odločnostjo pri zbrali tovariši Din 89-20 za tiskovni sklad. Št. Jurij ob Šč. Krajevna organizacija SKS za Sv. Jurij je imela občni zbor dne 6. januarja v posojilnici. Udeležba je bila povoljna. G. nač. Nemec poroča o pol. položaju ter o delovanju stranke v pretočenem letu. Naše društvo ima sedaj ravno v teh prostorih mlad nara- družila temu velikemu boju za ščaj, Društvco kmetskih fantov in pravice, katerega vodi v prvi vrsti deklet, ki krepko deluje. Ima svoj voditelj Hrvatske kmetske stranke tamburaški zbor in kmalu otvori Štefan Radie s pomočjo Ljube Da-vidovica in Svetozara Pribičeviča. Govornik je izjavil, da je v prvi vrsti zato šel v Zagreb, da se prepriča, ali je ljudstvo res složno v tem boju ter je izjavil, da se je na tem velikem shodu, na katerem so imeli kmetje veliko večino, prepričal, da je složnost popolna na Hrvatskem in da ni sile, ki bi mogla to zdravo gibanje ustaviti. Če bi zmage tudi še ne bilo naenkrat in če bi se sedanja vlada še ne da- knjižnico." Poroča nadalje o težkem stališču kmetijstva ter o kmet. Samopomoči. Nato se je prešlo na volitev novega odbora, ki je ostal stari. Nač. g. Nemec, nam. g. Ivanjšic, tajnik g. Kocmut Edmont, blagajnik Kreft Kari. Sklenilo se je poslati članske pole vsem zaupnikom, da vsak v svojem selu pobere članarino in vpiše člane. Nadalje se je ustanovila krajevna pisarna, kjer se ljudem brezplačno dajejo nasveti, napravljajo razne prošnje do Drugemu princu ime Tomislav. V sredo 25. t. m. je bil krščen drugi sin našega kralja in je dobil ime Tomislav. Tomislav je bil najslavnejši hrvatski kralj, katerega 1000-letnico so Hrvati slavili 1. 1925. Javno vprašanje ma direktorja drž. žel. v Ljubljani. Letošnjo zimo ni bila niti enkrat zakurjena čakalnica postajice Žabnica, akoprav je bilo v mesecu decembru in začetkoma jan. t. 1. nekaj izredno ostrih dni. Potniki morajo stalno zmrzova-ti in mrzla peč je brez vsakega pomena v čakalnici. Zato vprašamo javno žel. direkcijo v Ljubljani, ali dobiva postaja Žabnica premog za ogrevanje čakalnice ali ne? Prošnje za podpore. Klerikalna Kmetska zveza zbira tajno od svojih članov po 7 Din za prošnje na oblastno skupščino za cement in sicer zaračuna 5 Din za kolek in 2 Din za članarino Kmetske zveze. V ljubljanskem proračunu je določen večji znesek kot podpora za siromašne kmete, ki si hočejo zgra-niti gnojnične jame. Prošnje, kol-kovane s 5 Din. je nasloviti na predsedstvo oblastne skupščine v Ljubljani. Tudi*v oblastnem proračunu mariborske oblasti je določen večji znesek v te svrhe in naj kmetje iz te oblasti s 5 Din kolkc-vane prošnje odpošljejo na: Predsedstvo mariborske oblastne skupščine. Lesce. V sredo 25. t. m. se je vršil občni zbor sedlarske zadruge za ljubljansko oblast. V načelstvo sta bila ponovno izvoljena Fr. Per-šin iz Št. Vida kot načelnik in Iv. Černe iz Lesc kot podnačelnik. Ostali odbor je ostal v večini nespremenjen. Selo pri Vodicah. Dne 14. januarja t. 1. smo pokopali 70-letno Marijo Kristan. Bila je blaga in človekoljubna žena, ki so jo spoštovali vsi, ki so jo poznali. Njen sin Franc Kristan je predsednik naše kamniške okrajne organizacije. Naj bo blagi ženi lahka žemljica, a ostalim naše iskreno sožalje. Mala Nedelja. (Smrtna kosa.) Dne 21. januarja je umrl Franc Mlinaric iz Drakovec, še komai 80 let star. Pokojnik je bil marljiv član Narodno kulturnega društva ter splošno priljubljen, kar je pričal njegov lep pogreb. Pevski zbor NKD mu je zaoel »Vigred« in Blagor mu«. Bodi mu ohranjen blag spomin! Ljutomer. Dne 14. t. m. se je vršil v Ljutomeru prijateljski sestanek naših somišljenikov, katerega se je udeležil tudi novi župan mesta Ljutomera tov. Frie Zemljič. Na sestanku je zanimivo poročal narodni poslanec in min. n. r. tov. TEDENSKI KOLEDAR. 5. februarja, nedelja: Agata. 6. februarja, pondeljek: Doroteja. 7. februarja, torek: Romuald. 8. februarja, sreda: Ivan M. '9. februarja, četrtek: Apolon. 10. februarja, petek: Šolastika. 11. februarja, sobota: Deziderij. SEJMI. 5. februarja: Borovnica, Sv. Peter pod Sveto goro. 6. februarja: Gornjigrad. 7. februarja: Logatec, Metlika. 9. februarja: Št. Jernej, Grahovo, Zagorje, Mengeš, Pilštanj, Konjice. 10. februarja: Sv. Jurij ob juž. žel. VALUTE. Berlin 13-53, Curih 10-93, Dunaj 8-—, London 276-—, Newyork 56'75, Pariz 2-22, Praga 1-68, Trst 3-—. la naenkrat vreči, nas to ne sme uradov itd. brezplačno. Vsak četr-motiti, ker za vsako dobro stvar j tek in nedeljo po uradovanju poso-treba dalje časa in je to tudi Kmet- i jilnice vršita to delo načelnik Ne-ski stranki koristno, ker le v poli- meo in tajnik Kocmut. Sklenilo se tičnem boju za velike misli stran- j'je tudi agitirati za razširjenje naše-ke rastejo in se krepijo. Govornik ga tiska. Vršila so se še razna go-je poudarjal, da krajevne organi-j spodarska vprašanja, nakar se je zacije niso zato ustvarjene, da de-1 lepo zborovanje zaključilo. Pretep. V vasi Lolcvica pri Metliki so fantje ponoči prepevali. Med I petjem se jim je pridružil Martin Stojnic. Po kratkem nrepiru je skočil Stojnic v svoio hišo po sekiro i in ž njo udaril s tako silo po hrbtu ! Antona Ivca. da mu je presekal 'rebra in ranil, pljuča. Ranjenca so odpeljali v bolnišnico, napadalec se i je pa sam javil orožnikom. Brez zimskega škropljenja sad-i nega drevja z ARBOPvINOM je nemogoče pridelati lepo in zdravo sadje. Ar bor! n proizvaja CHEM0-TECHNA, Ljubljana, Mestni trg 10. Za tiskovni sklad SKS so prispevali: Kraj. org. SKS Št. Jernej Din 430, A. Hafner, Škofja Loka 70; Neimenovani, Rakek 30; Fr. Oblak, Drenov grič 10; Zbrani pristaši z Voklega 90; Perko in Černe, Zg. Šiška 20; Josip Kerin, Leskovec 10; Kraj. org. SKS Leskovec 79.20; Iv. Kerin, Kaplja vas 10; Andrej Perko, Zg. Šiška 40; Iv. Berlič, Vače 30; Manca Komanova, Ljubljana 20; Anton Eržek, Trebnje 250 dinarjev. Vsem zavednim darovalcem naj-iskrenejša zahvala. Zastrupljenje cele familije. V Zg. Pristavi blizu Ptuja so se v družini posestnika Horvata pojavili znaki zastrupljenja. Umrla sta najprej dva in končno še oče sam. S smrtjo se pa borita mati in zadnji otrok, i Od česa zastrupljenje izhaja nihče, j ne ve. Nekateri trdijo, da je voda v domačem studencu zastrupljena, drugi da je družina uživala strupene gobe in tretji zopet, da so jedli zastrupljenega zajca. Vsekakor bi morala oblast takoj odrediti komisijo in vzroke zastrupljenja dognati. Toda, kakor povsod, kjer gre za kmetsko potrebo, tam ni denarja. Take škandalozne razmere se morajo nehati. Utonil. Zidarski mojster Valentin Mole iz Vrha pri Št. Rupertu se je na novega leta dan iz Mirne vračal proti demu. Ker je hodil ob potoku Mirna, je mož padel v vodo in j utonil. Njegovo truplo so potegnili j iz vode ter ga pokopali pri Sv. He-jleni. Za steklino obolela krava zastrupila ljudi in živino. Neki posestnik : v Velikem Varadinu je kupil kra-;vo. Po par dneh ie postalo živinče [nemirno. Napadalo jn grizlo je dru-!go živino in ljudi. Živinozdravnik j ie ugotovil, da je obolela krava za ! steklino. Vse člane rodbine so po-jslali v Pasteurjev zavod v Budim-ipešto. Izmenjavanje tračnic na progi Beograd—Zagreb. Prometno ministrstvo je naročilo 450 vagonov ter večjo količino tračnic, da se izmenjajo izrabljene tračnice na železniškem tiru Zagreb—Beograd. Zopet tatvina državnega denarja. Iz zaporov v Vel. Bečkereku je pobegnil v Rumunijo bivši uradnik gradbene sekcije, ki je poneveril 126.000 Din. Državne oblasti so zaprosile rumunsko sodišče, da zločinca izroči našim oblastem. V kotlu vrele vode. De^vec Pero Petrovič, zaposlen v solarni v Tuzli, je imel opravila pri velikem kotlu za izhlapevanje soli. Naenkrat je delavcu spodrsnilo ter je padel v kotel vrele vode. Sicer ga je neki sodelavec hitro potegnil iz kotla za lase, toda opekline so bile tako hude, da je ponesrečenec kmalu podlegel. Volkovi napadli avtomobil. Splitski trgovec Pavle Tomašič se je pretekli teden vračal iz Trogira v Split z avtomobilom. Sredi pota se je pripodilo proti avtu krdelo volkov in hotelo napasti potnike. Šofer si v trenutku ni znal pomagati, potem pa je odprl izpuh, tako da je začel motor ropotati kot strojna puška in to je pomagalo. Gladni volkovi so zbežali in izginili v bližnjem gozdu. Oboroževanje. — V angleški in francoski vojski uvajajo danes nove sisteme tankov, ki dosežejo 50 in celo 65 km na uro. Ti tipi tankov vozijo lahko na verierah ali na kolesih, s čimer se njih hitrost znatno poveča. Vi ste gotovo med tistimi, ki ste za letos naročnino že plačali, če jo še niste, storite to takoj. Položnica, če je nimate, se dobi na vsaki pošti za 25 par. Bridko razočaranje. Pred nekaj tedni se je raznesla novica po celi Srbiji, da je kmet Raica Miličevič podedoval v Ameriki po nekem bogatem stricu 874 milijonov dinarjev. Miličevič, ki ravno te dni služi vojake, je dobil od vseh strani nešteto ponudb, kam naj svoj denar •koristno naloži. Trgovci, bankirji, neveste, vseh je bilo polno na ponudbo. Srečni kmet ni vedel kaj bi. Te dni pa je res prišlo iz Amerike obvestilo o dedščini, toda žal mu stric ni zapustil 874 milijonov dinarjev, ampak le 874 dolarjev (okrog 50.000 Din). Lastnega očeta zaklal. V Erdutu v Slavoniji je živel 73 letni kmet Kovačevic s svojim sinom Markom v vednem prepiru. Te dni je med očetom in sinom zopet prišlo do prepira; Marko je popadel nož ter svojega očeta z desetimi vbodljaji zaklal. Marko in njegova žena sta bila aretirana in izročena sodišču. Afganistanski kralj potuje po Evropi. Začetkom t. m. se je podal na pot po Evropi afganistanski kralj s svojim odličnim spremstvom. Na svojem potovanju se je ustavil te dni v Rimu in posetil italijanskega kralja in papeža. Afganistanski kralj je stavil na papeža prvo vprašanje, koliko ima žen. Ko mu je papež odgovoril, da nima nobene žene, ga je orijental-ski kralj začudeno pogledal in dejal: »Kako pa je potem s prestolo-nasledstvom? Kdo podeduje pape-ški prestol?« Ko sta se potom tolmača sporazumela, je kralj odšel, vendar mu zadeva ni šla prav v glavo. Draga knjiga. V Newyorku je bila prodana na javni dražbi redka knjiga angleškega pisatelja Ki-plinga. Knjigo je izdražil neki ameriški bogataš in dal za njo 600.000 Din. 1 Tajnost jezuitskega zaklada. V Londonu se je nedavno osnovalo društvo za iskanje zaklada, katerega so jezuiti zakopali v Boliviji. Ta zaklad je vreden po nekih informacijah nad tri milijarde dinarjev. | Zgodovina tega zaklada izvira še iz časov, ko je bila Bolivija pod špansko vlado. Jezuiti so imeli v svojih rokah srebrne in dijamantne rudo-kope. L. 1778 je španska vlada je-jzuite pregnala iz dežele in ti so, jnadajoč se boljših časov, del svoje-!ga bogastva zakopali v pečine nasproti samostanu Plazneale nad re-|ko Sacambaya v pokrajini La Plaz. 'Eden od pregnanih jezuitov je dal .pred svojim odhodom svojemu bra-'tu načrt in popis, kjer je bil zaklad j zakopan. Prepis tega načrta je prišel v roke angleškemu pisatelju Cecilu Priodgersu, kateri je v posebni knjigi popisal doživljaje v Boliviji, ko je 1. 1926 iskal zakopani zaklad. Ko je na označenem mestu kopal, je odkril srebrn križ in kovček, v katerem je našel list s sledečim strašnim opominom: Prenehajte, ako ste prišli z odkopava-njem do tega mesta. Ta kraj je posvečen Bogu samemu. Strašna smrt in večno pogubljenje bo zadelo vsakogar, kdor bo tu dalje kopal. Zaklad pripada našemu Gospodu. Poslušajte božjo zapoved. V imenu Očeta itd. — Ko je pisatelj preči-tal ta opomin delavcem, so se uprli in niso hoteli dalje kopati. Ko je nastopila še deževna doba, je moral sploh vsa dela prekiniti. Odpotoval je v London, kjer je osnoval posebno društvo s 25.000 šterlingov kapitala, s katerim hoče raziskavanje zaklada še letos nadaljevati. Elektrifikacija na Španskem. — Španski ministrski svet je razmo-trival o načrtu poljedelskega ministra, ki je največje važnosti za gospodarsko bodočnost države. — Program vsebuje načrt elektrifikacije španskih železnic, zlasti gorskih in onih, ki imajo intenziven promet. Gre za dolžino 2000 km. Skupne stroške elektrifikacije cenijo na 300 milijonov peset. Angleški dnevniki. — Angleški dnevnik »Daily Mail«, katerega lastnik je lord Rothermere, izhaja v dnevni nakladi od 1,875.000 izvodov. List »Daily Expres« pa izhaja v 1,152.000 izvodih dnevno. Ako pomislimo, da najbolj razširjen slovenski dnevnik »Jutro« izhaja v 16.000 izvodih dnevno, potem vidimo, v kako ogromnih množinah preplavljajo angleški dnevniki svojo državo. Tihotapec z dijamanti. Ugleden Francoz Leon Belkin je bil na potu v Rusijo. Na obmejni postaji so ga cariniki temljito preiskali in v podplatih finih čevljev so našli za pol milijona dijamantov spretno zašitih. Imenitnega gospoda so zaprli. Umor in samomor bankirja. V nemškem mestu Gothi je ubil eden najbogatejših bankirjev Henry Dro-sele svojo ženo in dva otroka, nato pa še sam sebi pognal kroglo v glavo. V zadnjem času se je bankirju več velikih špekulacij ponesrečilo in je vsled tega prišel v denarne težkoče in naposled je njegova banka skrahirala. To ga je tako potrlo, da je napravil strašen zločin. Svojo hčerko prodal za deciliter žganja. Na Dunaju je bil te dni aretiran Tomaž Kusak, ki je prodal, popolnoma pijan, v neki gostilni neznanemu človeku svojo 14-letno hčer za deciliter žganja. Jetnišnica na dražbi. V mestu Londonderry v Novi Škotski bo te dni na dražbi prodana tamošnja kaznilnica, ker je že več kot 12 let prazna. Že 12 let niso imeli niti enega kaznjenca, ki bi ga mogli zapreti v kaznilnico. PODLISTEK. V odvisnosti od gospode. Povest. Napisal Franc Tovornik, kmet. (Nadaljevanje.) Po potih, ki so držali v vas, je zdaj pa zdaj prišlo krdelo mladih ljudi, katerih cilj je bila Muhčeva gostilna in njegova veselica. Iz črnih okajenih sob se je že slišalo glasno govorjenje, kakoršno pride iz pijanih grl. Vmes se je v presledkih oglasila ciganska godba. Takoj je tedaj potihnilo po sobah in s slastjo je vse poslušalo nenavadne glasove dveh vi-jolin in harfe. Kmetsko ljudstvo takrat ni bilo navajeno godbe, kakor danes in posebno, kar je bilo mlajšega sveta, jih je bilo, ki še nikdar niso slišali kaj takega. Ni čuda, da so kar požirali ubrane glasove, kakor Izraelci mano. »Hej Pavle, pojdi pit,« je zaklical Kaču-nov France, brat Julftkin, našega mladega znanca, ko je pravkar stopil v gostilno. Obenem mu je ponujal že nasproti poln polič vina. »Kaj pa, da te tako dolgo ni bilo, smo mislili, da te Peter uči doma sv. pismo,« ga je podražil drug fant od druge mize. »Kaj tebe briga, sto zelenih,« se takoj nasproti slednjemu zadere že močno natrkani Ga&par. Poleg njega je sedela Brusova dekla, katere zabuhlo lice je kazalo, da raje pije vino kot vodo. Na široko se je smejala in se gu-gala na širokem stolu ter pridno pila In trkala z Gašparjem. Ta je pa že dobil tiste muhe v glavo, da bi se rad stepel, toda na njegovo žalost ni bilo nikogar, ki bi bil na to pripravljen. Na vse strani je poskušal zabavljati vendar se mu nihče ni odzval. To ga je še bolj jezilo. Vstal je ter gugajoč stopal iz sobe. V vsakega se je skušal zadeti, kdor je bil blizu njega, samo da bi izzval prepir. Ravno se je mislil vrniti v sobo, ko zapazi krdelo fantov, ki so pojoč prihajali od vzhoda v vas. »Aha«, si misli »zdaj bo nekaj, ti, ki so prišli tako koraj-žno, s temi se pa bomo.« Hitro se vrne v sobo in pravi: »Kalobčani so tu, fantje korajžo, danes jih bom pri moj' živi duši!« Ko pridejo v gostilno, se Gašpar prestraši in postane takoj trezen. Takoj za družbo sta vstopila samostanski oskrbnik in dva biriča. Vse ljudstvo vstane in spoštljivo pozdravi. Leti se ne zmenijo za pozdrav in iščejo med ljudmi. Gašpar jo je pihnil v Sumnato, od tam skozi okno na prosto. »A tukaj je ta lisjak«, pravi oskrbnik, neprijazen človek, črnega obraza, dolgih las, prav kakor levi razbojnik, in pokaže na Pavleta. Nič hudega sluteč je ta mirno sedel pri mizi ter jo ni mahnil za Gašparjem. Na migljaj oskrbnika zgrabita surova biriča Pavleta. Ko se ta malo brani, ga začnejo pretepati in suvati tako surovo, da so ženskam stopile solze v oci in je začela posebno Juloka jokati kot dete, kadar je po nedolžnem tepena Padla je oskrbniku pod noge in vzdignila sklenjene roke. Z jokajocim glasom je komaj spravila iz nst: »Jezus Marija, Pavleta, nikar!« Oskrbnik Gall je ukazal biričema naj Pavleta zvežeta in so šli z njim na dom k Gorše-kovim. Ljudem v gostilni pa je prijazno rekel, naj se le naprej veselijo, da se njih stvar ne tiče. Pavleta ne bi šel iskat, pa ga je nekdo prišel danes zjutraj v samostan tožit in on je dobil ukaz, hočeš, nočeš, moraš. Če ne pa... No, z Bogom! Toda ljudem se ni več ljubilo veseliti se, pretresel jih je dogodek, ki utegne postati uso-depoln za mladeniča.'Vsi so spoštovali Gorše-kovo rodbino. Čeprav jim je Peter delal sramoto. se za to pravzaprav nihče ni mnogo zmenil. Ravno je sedel stari Goršek pod orehom in nekako čemerno gledal predse v polič, pa razmišljal sinočnje dogodke. »Vrag naj se bode z gospodo, eno ko drugo! Vsi so si jednaki, vseh nič prida, vsi samo kmeta gulijo. Pro-kleti svet zamazani, ušivi!« Bil bi mogoče še več jednakih molitvic spravil skupaj, da ni zagledal sprevod, v katerem je bil glavna oseba njegov sin — Pavle! Kakor strela iz jasnega, ali sneg o kresu, mu to pride. Malo, da ni padel, tako se je ustrašil prvi hip. Nato pa se je naglo ojunačil ter pogumno gledal prišlece. »Bog in hudič v eni podobi,« si je mislil gledajoč Galla. Kljubovalno je sedel pri mizi in ni hotel niti vstati, ko so se mu bližali. »Kaj pa, ali si Goršek z žeblji pribit na stol?« je vpil eden biričev. Zdaj je Goršek vstal in ne da bi pozdravil, kar bi kot podložnik moral storiti, je kar vprašal: »Kaj imate z mojim sinom, kaj Vam je Storil?« (Dalje prihofc*!.) \ Gospodarji, sedaj se brigajte za sadno drevje! Danes ga že skoro ni gospodarja, ki bi se mogel pohvaliti, da ima res lepo in zdravo sadno drevje. Tekom zadnjih desetletij se je zanesla iz Amerike čez Nemčijo v naše kraje cela vrsta sadnih bolezni, ki jih preje nismo poznali, katere pa sedaj grozijo uničiti naše sadovnjake. Predvsem naj omenimo krvavo uš, ki jo danes pozna že skoro vsak sadjar. Zaradi krvave uši in raka se je moralo že marsikatero jabolčno drevo posekati, ki bi lahko še desetletja rodilo obilen sad. Cešplje v Sloveniji so skoro prav povsod napadene po kaparju, t. j. bradavici podobna živalica, ki je prilepljena v velikih množinah na vejah in ki navidezno sploh ne živi. Drevo, napadeno od kaparja, zgleda navadno, a ne vedno, črnkasto kot bi bilo potreseno s sajami. Ko se ta mrčes zadostno razmnoži, se drevo posu-! ši. Če se bode ta škodljivec širil v j taki meri kot sedaj, v 10—15 letih: v Sloveniji ne bode več češpljevih dreves. Marsikdo opazi, ko cveto jabolka,' kako nekateri cveti porumene. To je napravil cvetoder, majhen skoro neviden črvič, ki je razjedel cvet. Tudi listne uši napadajo skoro vedno mlado drevje in dostikrat povzročijo, da drevesca hirajo. Še cela vrsta drugih škodljivcev pomaga gori omenjenim, da ostane in dozori le del tega sadja, ki bi ga moralo dati drevo ter da se drevje predčasno posuši. Napačno je gledati poleti kako bi se znebili tega mrčesa. V tem času jim zaradi listja na drevju ne moremo priti z uspehom do živega. Skoro ves mrčes, ki napada naše sadno drevje, prezimuje, ali ima jajčeca že v jeseni na drevju. Ves ta mrčes se da zanesljivo uničiti s škropljenjem golega drevja pozimi z »Arborinom«. »Arborin« tudi pomladi drevo, stara skorja odpade, mah in lišaj se posuši ter odpade. S tem so vzeta mrčesu skrivališča in prezimovališča. Naj se noben gospodar ne boji tega dela in stroškov, ker se le-ti bogato poplačajo z obilnejšim pridelkom zdravega sadja. Družba Che-motechna v Ljubljani, Mestni trg 10, ki proizvaja Arborin, ali Kmetijska družba vam bode gotovo rada dala brezplačno navodila o uporabi. Poskusi z zimskim škropljenjem vinske trte tekom zadnjih dveh let so pokazali, da Arborin ne zamori samo mrčesa in jajčec na trti, ampak se je škropljenje obneslo tudi proti peronospori. Z enkratnim zimskim škropljenjem z Arborinom se prihrani najmanj enkratno škropljenje z modro galico poleti. Vinogradniki, poskusite. Sirarska anketa na Jesenicah. Dne 15. januarja t. 1. se je vršila v Bohinjski Bistrici skupna seja na-čelstva in nadzorstva Osrednje bohinjske sirarske zadruge, kateri sta prisostvovala tudi zastopnik Kmetijske družbe in Zveza slovenskih zadrug. Ob tej priliki se je predvsem ugotovilo, da nastopa težka mlekarska in sirarska kriza. Vzrokov za to je več, vendar sta glavna sledeča: Na eni strani imamo nad-produkcijo mleka in mlečnih izdelkov, ki jih ni mogoče prodati na domačem trgu, na drugi strani pa kva- liteta izdelkov ne odgovarja zahtevam konsuma, vsled česar se ne more niti izpodriniti inozemskih izdelkov, še manj pa naše izvažati. Vsled tega se je sklenilo, da se ob priliki letnega občnega zbora Osred. boh. sir. zadruge, ki se bo vršil dne 19. februarja t. 1. na Jesenicah v dvorani Občinskega doma, skliče tudi širša anketa, h kateri se povabi vse mlekarske zadruge v Sloveniji, osrednje kmetijske organizacije ter zastopnike oblasti. Na anketi se bo razpravljalo o vseh tehničnih, trgovskih in organizato-ričnih vprašanjih, ki zadevajo našo mlečno produkcijo in industrijo. Poleg predlogov za tesnejšo organizacijo mlekarskih zadrug in za ustanovitev osrednje sirarske kleti se bo ponovil tudi predlog za ustanovitev Slovenskega mlekarskega društva, kateri predlog je bil na dnevnem redu že pred 2 leti. Ker se bo interesente in' oblasti pismeno vabilo, zato danes interesentom samo priporočamo, da se te važne ankete gotovo udeleže s čim večjim številom svojih zastopnikov. Sejem za kožuhovino. Letos se je vršila že V. dražba kož, katero je priredila uprava velesejma za Lovsko zadrugo. Blago je bilo kvalitativno boljše kot lansko leto in tudi po množini je bilo blaga veliko več. j Dosegle so se sledeče cene: Lisice j poljske Din 240 do 430, lisice gorske (Slovenija) Din 350 do 580, ku-|ne belice Din 1000 do 1180, kune zlatice Din 1300 do 1735, vidre Din 600 do 720, dihurji Din 120 do 170, divje mačke Din 60 do 70, veverice zimske Din 20, polhi Din 6 do 9, domače mačke Din 5, divji zajci 21 dinarjev, jazbeci Din 48 do 55, divje koze Diif 20, srne Din 22, podlasice bele Din 70 do 90, podlasice rujave Din 20. Zanimiva bo gotovo primerjava z lansko leto doseženimi cenami. Cene so po diktatu Amerike splošno poskočile za lisice, kune vidre. Leta 1927 so se dosegle sledeče cene: Lisice poljske (208 do 295), lisice gorske (280 do 350), kune belice (700 do 930), kune zlatice (1056 do 1218), vidre (420 do 528), dihurji (180), divje mačke (100), veverice (25), polhi (6.40), krti (5), domače mačke (5), divji zajci (22), jazbeci (52), divje koze (40), srne (19 do 30), jeleni (150), šakali (90 do 100), jeleni (150 do 2u0). Prihodnji sejem za kože se vrši dne 20. marca 1928. Kože se že sprejemajo v prodajo v velesejmski pisarni, kamor se jih zamore tudi poslati. Vinska razstava in sejem v Ptuju. V dnevih 15. do 17. januarja t. L se je vršila v Ptuju II. oblastna vinska razstava, spojena z vinskim sejmom, v naši državi edina prireditev svoje vrste. Kvantitativno je sicer zaostajala za enako prireditvijo lanskega leta v Ptuju, kvalitativno po razstavljenih vinih in materijeino po sklenjenih kupčijah pa lahko beležimo razveseljiv razmati in napredek. Velikopotezne smernice agilnega razstavnega odbora, ki so se pokazale že lansiko leto kot zanesljive in dobre, so tudi letos bile uspešne, tako je bilo trudapolno delo požrtvovalnega razstavnega odbora kronano s popolnim uspehom. Vsi dosedanji naročniki »Kmetskega lista«, ki naročnine za letos še niso plačali, se danes zadnjič pozivajo, da v teku tega tedna naročnino, ki znaša za celo leto 30 Din, poravna-j o, sicer se bo pošiljaiev lista vsakomur ustavila! — Ta opomin ivelja za vse, da ne bo pozne-■ je nepotrebnih reklamacij. Vsakdo naj se zaveda, da tisk stane denar in da ga brezplačno pri najboljši volji nikomur pošiljati ne moremo. Uprava. Mestna občina Bijeljina v Bosni rabi takoj za svoj večji park v Bi jezdni vrtnarja posebno sposobnega za sajenje in negovanje cvetja. Vrtnar dobi prosto celo dobro stanovanje. Ponudbe je predložiti podpisani občini do 15. februarja t. 1. — Mestna občina Bijeljina. Kmetovalci , gnojite s soljo na en hektar (l3/4 orala) s sledečimi količinami 40% ^kalijeve soli: Na žitih in travnikih: 100—150 kg (50—75 kg na oral). Na krompirju, repi, pesi, detelji in koruzi: 200—300 kg (100—150 kg na oral). Na hmelju, vinogradu in so£iv|u: 250—350 kg (125—200 kg na oral). Večjo tu navedeno količino rabite na hektar (oral) tedaj, če v istem letu niste zadostno gnojili s hlevskim gnojem. Vsakoletno gnojenje s 40% kalijevo soljo, superfosfatom in apnenim dušikom jer edino sredstvo za dosego največjih pridelkov. Tako gnojenje imenujemo popolno gnojenje. — Že mešano gnojilo „Nitrofoskal Ruše" je zelo priporočljivo. AgrikiUturno kemični urad Zagreb, Trg. N. br. 4/b ki deluje po nalogu znanega nemškega „Kali-sindikat"-a, Vam d4 vedno brezplačno vsa potrebna pojasnila in brošure od vseh vrst umetnih gnojU. Telefon it. 2149, 2968 Prešernova ulica 4 Pošt. iek. rai. 13.853 (žiro>raIun pri Narodni banki) sprejema hranilne vloge In izdaja trg. kredite pod najugodnejšimi pogoji; eskompt in inkaso menic ter tr9« - Nakup vsakovrstnih predvojnih papirjev, prodaja valut in deviz po najugodnejših tečajih. jgg^Nabirajte naročnike za »KMETIJSKO MATICO«! N ajfc o Ij š o Tito- WW ~Wf WT wnv nnnDii9«>m r um r.. ... - PODRUŽNICA LJUBLJANA (AfilacIJa banke Čeho-SIovaSkl Legiji v Pragi) I se Je preselila v novo urejene prostore ž na Mestnem trgu 5. biizu PreSerneve«?) spemsnika ob vods, Moški čevlji, črni in rujavi, amerikanske oblike Din 100 » Moški čevlji, črni in rujavi, širni oblika . . . Din 180-Zenski čevlji, nizki in visoki, od Din 40'- do Din 100- Fantovski in dekliški čevlji........Din 60» Otroški čevlji, nizki od Din 10'- do.....Din 40» Nogometni čevlji, prikladni za delo, od Din 40 - do Din 50 » Ne zamudite ugodne prilike pri nakupu obutve In o&iSčile naše prodajalne na Dunajski c. 23 na dvorišču, Catrl Pollak, d. d. Ortdaiš; MILAN MRAVLJE. Z« Komaroij >Kinet«k»g« liiU: IVAM PUCELJ, narodni pc«Un««. - Za tiikarno >M«rkiu<: AMDSEJ SBVE« 002301000100010001010100000001535353010002010100010201000102010001000100020101532300010001000100000001000201010002010153235301000153010000010100484801000002010001010100020101005353010001010153535348485353