2. štev.
V Ljubljani, dne 20. januvarija 1900.
X. leto.
Izhaja 1. in 3. soboto vsakega meseca ter stane za vse leto 1 K 60 v. za po! leta 1 K. — Za oznanila plačuje se od dvostopne petit-vrste 16 v Se se enkrat tiska; 24 v. če se dvakrat, in 30 v. če se trikrat tiska. — Večkratno tiskanje po dogovoru. — Naročnina in inserati blagovolijo naj se Pošiljati , Narodni'Tiskarni" v LJubljani, vsi spisi in dopisi pa uredništvu   Rodoljuba". — Pisma izvolijo naj se frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Slovenski poslanci,
i.
Narodi so, kar zgodovina pomni, svojo voljo v mirnih časih izraževali med sabo in nasproti vladarjem po odposlancih, 2a katere so izbirali najboljše može. V flašem času so ljudstva odvzela vladarjem pravico, da bi izključljivo le oni o uredbi državnega in zasebnega življenja govoriti smeli, ali da bi oni sami postave dajali, po katerih se ima živeti. Danes pošilja ljudstvo svoje poslance v razne zbore, kjer se posvetujejo v občinskih, deželnih državnih vprašanjih in v zvezi z državno vlado ukrepajo, kaj je storiti v gospodarstvu ter v onem, kar človeško življenje na tem zida.
Poglejmo enkrat naše slov. poslanstvo. Slovencev ne porajtajo danes drugi narodi nič, a tudi oni krogi avstrijski ne dosti, ki bi morali vedeti, daje Trst in Primorje xa obstoj države velevažen, ter da smo Slovenci stražarji Adrije pred pohlepnostjo Lahov. Ali enkrat in to skozi 100 let smo bil i porajtani ljudje. Bilo je to v 16. stoletju, ko smo bili luteranske vere. Tedanje slov. plemstvo, meščanstvo in kmet so bili, kakor zdajšnji Buri, jaki v vseh ozirih. 'Plemstvo in meščanstvo je znalo dolgo fcasa energično varovati svoje gospodarske Predpravice ter jih ni hotelo z lahka deželnim knezom odstopiti, ki so v tistem Času delali na to, da postanejo oni vse v državi, absolustitični vladarji, ki lahko gospodarijo kakor jim drago. Naši tedanji Plemiči in meščani so bili tako jaki, da So so vladarji in papež v prvi vrsti za to Migali, kako te ljudi pomiriti in sebi prijazne napraviti. Večkrat je kateri tedanjih knezov dano besedo prelomil, ga je pa-Pež silil, da to stori, ko z dobra ni šlo, s° so porabljala na pr. pri nas zlasti po ^danjih merodajnih katol. duhovnikih je-*^itih> vsa sredstva, da se je najboljšim Slovencem življenje zagrenilo v familiji, * občini in v deželi, da so potem sprejeli ^°mjjane visoke odkupnine za njih vele-P°sestva ter mestne hiše in zapustili domovino. Novejša raziskovanja zapisnikov Panjih dež. zborov ter pisem, ki so se
bavarsko in našo knežjo rodbino ter
zvenim vodstvom pisali, so našla glede
^°v. tedanje zgodovine prav važne stvari.
zavedenih zapisnikov izhaja, kako res-
^bno so naši ljudje jemali vprašanje boja
^"oti svojemu knezu ter kako slabo in
MCljivo bo o papežu in njegovih popih
l8l»U. \z pisem tedanjih avstr. vladarjev
! Je videti, kako so se isti bali z hodim *s
^ 8prijeti s tedanjimi stanovi v »Inner-U^'&ichu« tj. tedanjimi slov. dež. zbori, plemenitaši in meščani.   Karol II. P,sal svojemu svaku bavarskemu kralju,
kateri slednji je zahteval in priporočal od Karola energično pobitje luteranske reformacije v naših krajih, »da to ne gre tako, kakor bi človek pihnil; ti Slovenci in njihovi stanovi niso iz lipovega lesa, ali kaki Nemci na Bavarske m«.
Ko je papež Klemen VIII. od dež. kneza Ferdinanda (1590—1600} zahteval, da naj energično Slovence v roke vzame ter naj vpelje inkvizicijo, to je, da naj z vsem mogočim trpinčenjem, ognjem, križanjem, razstrganjem živih ljudi, kakor so to najbolje znali in vedli tedanji očetje frančiškani in dominikani, slovenske luterane uničuje ter posebno plemenitaše in meščane, — je isti odpisal papežu, da bi sicer svetega očeta rad ubogal, da se pa boji teh Slovencev. Pisal je papežu: »Vi ne poznate teh ljudi, ki so iz mladih nog stali v orožju, in ki imajo veliko eneržijo. Inkvizicija lahko vrže tudk mojo vlado iz vseh teh dežel«
če se prebirajo zapisniki tedanjih deželnih zborov, ki so se v Gradcu, v Bruku, v Ljubljani, v Celovcu, v Gorici vršili, najdemo, da ti posvetni stanovi z vladarji brez vseh fraz, naravnost odkrito in možko govorijo. Še to jim v lice povejo, da ne trpijo nič grobosti, da mrzijo tihotapstvo vladnih ljudi. V odkritosrčnih strogih besedah očitajo knezom besedo-lomstvo. Iz teh zapisnikov, ki so za slov. zgodovino največjega pomena, se pa tudi vidi, da so odposlanci posameznih tedanjih posvetnih stanov v vsem, kar njihove dežele dostaja, do malenkosti dobro poučeni. (Tedanje kat duhovenstvo od škofa do zadnjega kapelana, od samostanskega opata do fratra ni veljalo nič v nobenem oziru, kakor v razuzdanem življenju, komaj da so vsi brati in pisati znali. Duhovniška izobrazba je bila le pri luteranskih duhovnikih najti; luteranska cerkev je dobila nekaj večjih talentov iz meščanskih in kmečkih fantov ter so jih naši stanovi v virtemberške šole poslali.)
Seveda se bijejo plemiči v teh časih tudi za svoje gospodarske predpravice, kater jim hočejo deželni knezi vzeti ter kmeta in njegovo davčno moč in njegovega vojaka v svoje roke dobiti, stremlječ v absoluli/.eni. Prej je grajščak bil gospodar čez te denarne in človeške sile kmeta. Glavni razlog za udušenje reformacije v avstr. deželah je bil avstr. vladarjem le-ta: z luteranskim veroizpovedanjem bi se bili že sprijaznili. Tedanji avstr. deželni knezi so bili bolj revni, zadolženi ljudje in papoštvo je bilo bogato. Vrgli so Be papeštvu v naročje, da jim ono daje denarna sredstva za poplačilo dolgov ter za vzdrževanje dvora in za njihove boje. V
nemških krajih so si vzeli knezi gmotne pripomočke iz bogatih samostanov in cerkva ter postali in ostali protestantje. Avstrijski vladarji so se tudi zaradi tega bali proti našim stanovom do skrajnega iti, da se ti s Turki ne sprijaznijo, ali pa sploh svoje denarne in vojaške moči njim ne odrečejo. Ugibavali so o tem naši stanovi večkrat. Dasi se slednjič po stoletnem boju udajo, vidimo vendar na vsaki strani tedanje naše zgodovine, da so naši ljudje deloma orjaki, vsi pa neustrašljivi in pametni, kakor je bil lahko človek, ki je zrastel pri dobri hrani zunaj na deželi in v vednih bojih in tudi s tlakarji, katerih je bilo v teh časih s prijaznim ravnanjem in druzimi umetnostmi pri dobri volji ohraniti, ker ti so razbijali gradove, aH pa tlakarsko delo popuščali. Ti plemenitaši in bogatejši meščani niso poznali reve, so dobro živeli in so se v zakonih pametno parili, tako da je čvrsto potomstvo moralo iz tega priti. Naš plemič 16. stoletja je bil na vse kraje neodvisen in bil brezobziren v boju s tedanjimi vladami. Tedaj je tudi katol. duhovnika držal trdno na svoji uzdi in ta begljivec si sam ni mogel pomagati, pred no niso italijanski in nemški jezuiti v deželo prišli. Tedaj in ko so najboljši možje že umrli, ali zapustili domovino, tedaj je pa ta slov. duhovnik brcal mrtvega leva.
Politični pregled.
Nova vlada. Koncem minolega leta smo dobili novo ministrstvo. Imenovano je bilo samo zato, da uveljavi tiste zakone, katerih državni zbor ni rešil, zdaj pa se zopet umakne, in dobimo te dni zopet novo vlado. To sestavi dr. Korber. Nova vlada bo sestavljena večinoma iz pristašev nemških strank, poleg teh pa bo imenovan še minister za Gališko in minister za Češko. Korber hoče takoj začeti spravna pogajanja mej Nemci in mej Čehi, a če se mu ta pogajanja ne posrečijo, kakor je pričakovati, razpusti državni zbor.
Državni zbor. Delegacijsko zasedanje, ki je bilo letos posebno živahno, je končano, čehi so prav odločno nastopili in so zlasti ministra zunanjih del krepko podajali, tako da bo najbrž odstopil. Tudi o ravnopravnosti v armadi se je mnogo govorilo. Posebno ostro so prijemali Čehi vojnega ministra, ker hoče po vsi sili, da bi se morali rezervisti pri kontrolnih shodih oglašati nemški. Ta nastop je dal cesarju povod, da je češkega delegata dr. Stranskega ostro vfitel, češ, da je v armadi službeni jezik nemški, da so bili rezervisti naščuvani, in da cesar ne pomilosti nikogar, ki je bil kaznovan radi demonstracij po-
vodom prepovedi radi češkega zglaševanja, nego da še naglo sodbo razglasi, ako se ljudstvo ne uda. Cesarjeve besede so obudile na Češkem veliko pozornost.
Srbija. Ministrstvo, ki ima na vesti toliko krivih obsodb najboljših rodoljubov, odstopi te dni, na kar se pomiloste vsi obsojeni radikalci.
Vojna v južni Afriki. Angleška armada je na celi črti tepena in tako razbita, da so Angleži že začeli obupavati. Buri zmagujejo povsod, toda tistih trdnjav, v katere so se zavlekli Angleži, le ne morejo zavzeti. Zdaj so Angleži poslali kar so imeli vojaštva na razpolaganje v južno Afriko, pa jim ne bo dosti pomagalo. Te dni se pričakuje, da pride do jako važne bitke. Ako bodo Angleži premagani, pade jako važna trdnjava Ladvsmith in s tem je angleško gospodstvo silno zadeto. Bati se je, da v tem slučaju provzroči Angleška veliko vojno, zakaj na- morju je ne-premagana in na morju jej ni nihče kos. Napetost je velika, in Bog ve, kaj nam še prinese vojna v južni Afriki.
Zveza slovenskih in istrsko-hrvaških županov.
Na shodu slovenskih in istrsko-hr-vatskih županov, dne 17. avgusta 1898, bilo je sklenjeno, da se ustanovi »Zveza slovenskih in istrsko-hrvatskih županov«. C. kr. deželno predsedstvo kranjsko je post tot discrimina rerum z odlokom št. 51057 pr. z dne 20. oktobra 1899 obobrila pravila za to zvezo. Najvažnejše določbe teh pravil slovejo:
§ 1. Društvo »Zveza slovenskih in istrsko-hrvatskih županov« se ustanovlja za Kranjsko, Štajersko, Koroško in Primorsko (Goriško, Trst in Istro). Vodstvo in sedež mu je v Ljubljani.
§ 2. Društva namen je: poučevati svoje člane o predpisih občinskih zakonov in druzih zaukazov, ki vrejajo občinsko uradovanje, pospeševati kulturne težnje slovenskega in hrvatskega naroda ter potezati se za gmotne koristi njegove.
To doseza društvo s tem: da izdaja strokovni list, da izdaja ali pospešuje izdavanje zbirk za občinsko upravo važnih zakonov, da pošilja peticije in resolucije oblastvom in postavodajalnim zborom, da sklicuje redne in izredne društvene shode (občne zbore), na katerih se razpravljajo z občinsko upravo v zvezi stoječa vprašanja ter kulturne in gospodarstvene zadeve slovenskega in hrvatskega naroda.
§ 3. Člani so častni, pravi in podporni. Le avstrijski državljan more biti član društva.
A) Častni člani morejo biti oni samo-pravni avstrijski državljani, ki so si pridobili posebnih zaslug za društvene namene.
B) Redni člani zamorejo biti le župani ali podžupani slovenske ali hrvatske narodnosti.
C) Podporni člani morejo biti občinski svetovalci in občinski odborniki •slovenske ali hrvatske narodnosti.
Redni ali podporni član postane dotična oseba, ko prijavi društvenemu odboru, da hoče biti član društva in izpol-novati društvene dolžnosti. Redni člani plačujejo udnine po 5 gld., podporni pa po 2 gld. Društveni odbor ima pa pravico
ubožnim županom ali podžupanom udnino znižati ali celo spregledati.
§ 4. Društvena denarna sredstva so:
a) udnina rednih in podpornih članov;
b) darila in volila;
c) naročnina za društveno glasilo in skupilo za spise, katere društvo izda.
§ 5. Vsak društvenik je dolžan društvene namene po svoji moči pospeševati in udnino v prvem četrtletji vsacega leta plačati.
Vsak društvenik ima pravico udeleževati se društvenih shodov ter tu govoriti in nasvete staviti. Redni člani imajo poleg tega pravico glasovati, voliti in voljeni biti.
Redni člani prejemajo društveno glasilo brezplačno, podporni člani za znižano naročnino 1 gld.
Ostale določbe se nanašajo na izstop iz društva, na upraviteljstvo, na občni zbor itd.
Domače in razne novice.
Deželni zbor kranjski. Zasedanje deželnega zbora, ki se je začelo dne 29. decembra, se je po cesarjevem ukazu zopet odgodilo.
Krek — anarhist. Poslanec dr. Krek je isnel dne 28. decembra v Katoliškem domu predavanje, na katerem je s hvalevredno odkritosrčnostjo povedal, da ga samo vera loči od anarhistov, sicer pa da so mu anarhisti veliko ljubši, kakor socijalisti. V svojem govoru je tudi popisal, kakšni so anarhisti. Narisal jih je z bombo v žepu in z bodalom v drugi roki. In od teh ljudi loči dr. Kreka samo vera. To je prav značilno. Vera loči dr. Kreka od morilca naše cesarice in takih pošastij, ker pa vemo, kako je dr. Krek včasih mislil o veri, moramo reči, da je ograja med njim in Lucchenijcm jako šibka in jo lahko podere vsak vetrček.
Pred postavo so vsi ljudje enaki,
tako pravi zakon, v resnici pa ni tako. Ljubljanski škof se je pred kratkim peljal v Horjul. Po krivdi kočijaža so se spla-šili konji in podrli necega fanta na Viču ter ga na roki tako poškodovali, da je še danes ne more rabiti. Škof se seveda za poškodovanega fanta ni zmenil. Vsak drugi bi bil fanta vsaj odškodoval, da ga je pohabil, škof pa se za to ni zmenil. Najbolj čudno pa je to, da se nobeno ob-lastvo ni zmenilo za to stvar. Vsak drugi bi bil strogo kaznovan, škof pa sme nekaznovano poškodovati ljudi.
Kdo se moti? Znano je, da se je ljubljanski škof podstopil prepovedati razne liste, namreč »Rodoljuba«, »Slov. Narod«, »Ljubljanski Zvon« in »Rdeči Prapor«. S tem je storil prestopek po'pa-ragrafu 302. kazenskega zakona. Pa no samo, da je storil kaznivo dejanje. Tudi veliko neumnost je storil, ker so ljudjo že tako pametni, da si od škofa ne dajo ukazovati, katere liste smojo brati in vedo, da jim škof sploh nima nič ukazovati. In vrh tega je škof storil s to prepovedjo tudi veliko neumnost. Uči se, da so škofje razsvetljeni od sv. Duha in pravi se, da govori sv. Duh iz njih. Znano je tudi, da jo škof Mahnič, ki jo prej postal škof kakor dr. Jeglič, svoj čas vsem, posebno pa bo-goslovcem priporočal, naj pridno berejo »Slov. Narod« in druge liberalne liste. Kar škof Mahnič toplo priporoča, to prepove-
duje škof Jeglič, dasi govori iz obeh isti sv. Duh. Da bi sv. Duh iz ust škofa Mah-niča o eni in isti stvari drugače govoril) kakor iz ust škofa Jegliča, "to je gotovo izključeno. Motiti se mora torej samo jeden škofov, in ker je Mahnič s sv. Duhom veliko dlje znan, kakor Jeglič, se more motiti samo škof Jeglič.
Vinogradniško društvo na Glincah» ki se je ustanovilo v namen, da pomaga domačim vinogradnikom, da spravijo svoje pridelke v denar, kupuje vino ali morda tudi petjot na Tirolskem. To je nezaslišan škandal. Pri tem društvu nosi zvonec sodni svetnik in klerikalni državni poslanec Vencajz.
»Naša straža« je imela dne 14. t. m. v Trstu svoj občni zbor. Tu se je pokazalo, da društvo le hira in nikakor ne more naprej. Vsled posredovanja dr. Sernca v Celju so se začela pogajanja, da bi tudi naša stranka pri tem društvu sodelovala ker se je izkazalo, da brez nas je društvo mrtvorojeno dete. Ustrezaje prošnji zunaj-kranjskih Slovencev je naša stranka določila pogoje, pod katerimi je zunajkranj-skim Slovencem na ljubav pripravljena sodelovati pri tem društvu. Pogajanja
še
niso končana.
Zmrznil je krščansko socialni listič »Glasnik«. Bolehal je že dolgo časa za pomanjkanjem naročnikov. Pogrešal ga ne bo nihče, ker krščanski socialisti večinoma ne znajo ne brati ne pisati.
»Gorenjec« je naslov tednika, ki je začel izhajati v Kranju in ki bo posebno se potegoval za gorenjske zadeve. Želimo mu obilo naročnikov.
Trgovska in obrtniška zbornic* za Kranjsko voli danes, 20. t m., deželnega poslanca na mesto umrlega Ivana Perdana.
Dopolnilna državnozborska volitev* na Goriškem na mesto grofa Alfreda Co-roninija se bo vršila dne 29. t. m. Ker je nova kandidatura grofa Coroninija popol" noma nemogoča, je odbor političnega društva »Sloga« sklenil, kandidovati g. profesorja Ivana Berbuča pristaša dr. Gregof' čičeve stranke. Bržčas bodo njegovo kandidaturo podpirali tudi ultraklerikaldi zbrani okrog »Primorskega lista«, četudi je ta priporočal g. dr. Jos. viteza Tonklija-Berbučeva kandidatura je naletela na hud odpor, ne le pri stranki Gabršček-Tuina» ki vidi v gospodu Berbuču provzročitolja sedanjega boja na Goriškem, nego tudi mej politično neprononsiranimi rodoljub"-Kakor posnemamo iz »Soče«, nastopi g0' riški odvetnik g. dr. .1. Stanič kot samostojen kandidat proti g. Berbuču. Gosp-dr. Stanič no pripada nobeni obstoječi'1 slovenskih frakcij na Goriškem.
»Slovenski pes«. Okrajnim sodnikon1 v Ptuju je imenovan dr. Glas. Bilo je to mesto mnogo starejših in boljših pr°' silcev. Glas je pa dobra prednost, dasi J0 slab uradnik, najbrž radi tega, ker je * Celju slovenske kmete pozdravljal s »3^° venski pes.«
Zveza  slovenskih in istrsko-^ vatskih županov. Na drugem mestu Prl občujemo izvleček iz pravil te zveze. ^* bode novo društvo, čegar ustanovitev je  na   shodu  županov  tako n
avduše^
pozdravila, zamoglo začeti svoje p°9^°. vanje, treba je,  da mu  pristopijo M* | Kakor je iz pravil vidno, morejo biti ol župani,  podžupani in občinski svetntejj slovensko narodnosti.   Kdor torej 1°"
pristopi društvu — in vsaj od slovenskih 10 hrvatskih županov pričakujemo, da store to vsi — oglasi naj se pri ljubljanskem županu gospodu Ivanu Hribarju, kateremu naj ob jednem naznani, kedaj bi Po njegovem mnenju najboljše kazalo ^Micati ustanovni občni zbor.
Rod slovenskih izdajic še ni izumrl. Iz Šoštanja poročajo vest, da so "frije slovenski volilci pri volitvi v okrajni zastop v kuriji trgov in mest dne 8. t. m. oddali svoje glasove za najzagrizenejšega ttemškutarja, ki je prav zbok tega tudi bil izvoljen. Trg Šoštanj je imel voliti 3 odbornike in voljeni so bili dva Slovenca lr* eden nemškutar. Navzočih volilcev občinskih odbornikov je bilo devet in sicer sedem Slovencev in dva nemšku-tarja. Dotični zagrizeni nemškutar je dobil 5 glasov, torej 3 od slovenskih volilcev trga Šoštanj. Tako dejanje se ne more •dovolj obsojati z besedami to je — ob sedanjih razmerah — že pravi narodni "zločin.
Državno podporo v znesku 400 kron je dovolilo poljedelsko ministrstvo kmetijski podružnici v Ilirski Bistrici za nakup zemljišča za napravo drevesnice, v kateri namen je deželni odbor dovolil 100 kron.
Škofovi zavodi za vzgajanje grobo-kopov slovenskega naroda stali bodo v St. Vidu nad Ljubljano. Kakor čujemo, kupil je škof 40 oral sveta, in to sveta, ki gaje doslej užival šentviški župnik. Zidanje se začne menda že letošnjo pomlad. Poroča se nam, da je škof sklenil, da ne dobi te stavbe noben ljubljanski stavbenik.
Vencajz na cesarskem plesu. Gosp. drž. poslanec Vencajz počastil je zadnji dvorni ples s svojo- navzočnostjo. Vrnivši se v Ljubljano, izrekel je svojo sodbo o ti veselici cesarskega dvora z bosedami: \var sehr nett! Mi častitamo gospodu državnemu poslancu na ti izvanredni či-losti, in njegovi volilci bodo ponosni nanj ker od najboljšega državnega poslanca se ne sme in ne more zahtevati, da bi V času, ko parlament na Dunaju niti ne z b o r u j e, nosil trudapolnc svoje kosti — na cesarske plese. 11 ti trudolju-bivosti izrekamo gospodu Vencajzu prav resno svojo častitko! Samo obžalujemo, da njegovega imena no nahajamo mej tistimi, ki so bili cesarju predstavljeni v mramornati dvorani! Da, da, poslanec mora pač na vse misliti! Ne samo na Viško kislo vino, temveč tudi na bufe-je v redutni dvorani cesarske dunajske palače! Živio!
V Ornem Vrhu pri Idriji obstoji gospodarsko društvo, ki postopa prav tako, kakor vse klerikalne »kozule«. Svedrci so Pač povsod jednaki. Počenjanje tega društva je postalo naposled tako, da se je na ovadbo orožništva začela sodna preiskava. Pred kratkim so bili v Idrijo po-vabljeni društveni načelnik in društveni Poslovodja ter pet prič. Priče so potrdile vse dolžitve, na kar je sodnik sklenil, da °dstopi vso zadevo deželnemu sodišču Črnovrški kaplan tolaži svoje sokrivce sicer s tem, da je deželno sodišče Va0 stvar v koš vrglo, a mož se utegne kruto zmotiti. Tako daleč na vendar še nismo!
Volitve v okrajni zastop slovenje-"tetriški. Kakor smo že poročali, dobili *° v tem zastopu Nemci in nemškutarji Večino in to vslod tega, kor so zmagali v
kuriji veleposestnikov. Zmagali so z veČino samo dveh glasov, to pa le, ker se narodnjaki niso nič brigali za volitev in nič delali.
Ljubljanskih društev je vseh skupaj 138, mej njimi 108 slovenskih in 30 nemških.
Nov konsum so ustanovili v Št. Vidu pri Zatičini. Kakor kaže hitro ustanavljanje konsumnih društev, morajo duhovniki imeti pri njih veliko dobička, drugače bi se zanje ne menili.
Spodnještajerski trgovci so imeli v nedeljo v Mariboru shod, na katerem so j se posvetovali, kako se braniti konsumnih društev.
Tržaški namestnik je posetil, kakor poroča »Naša Sloga«, pred kratkim mestece Kastel in obiskal ondotno šolo. Izmed 120 vpisanih učencev jih je bilo v šoli le 53. Namestnik je velel dečkom, naj čitajo — seveda italijanski. Ustane eden izmej dečkov, čita nekako, ali na vprašanje namestnika, da potolmači, kaj je čital ali da pove po svoje, molči deček kakor zid. Na vprašanje, v katerem jeziku govori doma, odgovori dečko: slavo (slovanski). Enako se ja godilo namestniku tudi z drugimi učenci. Pozneje je izpra-ševal namestnik nekega učenca iz zem- | ljepisja in mu rekel, naj pokaže na zem-ljevidu, kje je glavno in stolno mesto našega cesarstva. Tudi na to vprašanje [ učenec ni dal odgovora. Naposled reče namestnik, naj vstanejo vsi oni učenci, ki govorijo doma slovanski {»slavo«). Od 53 vstalo jih je 46. Ta številka ne po-trebuje tolmača. Spremljevalec namestnikov si je zabeležil ono številko (46). Namestnik se je prepričal, kako se v Istri j umetno delajo Italijani, a da bi odpomo-gel, tega ne verjamemo. K večjemu dobi učitelj ukor, ker ne zna dobro poitalijan-čevati.
„Bogovi sovražijo" župnika na Robu. Lansko leto čitali ste, cenjeni čitatelji, kako vesten je g. župnik na Robu v izpolnovanju svojih dolžnosti. Popustil je svoje ovčice kar za tri dni in šel na shod svedrcev. Trije njegovi farani so bili takrat tako poredni, da so nevarno zboleli in jeden je celo brez svetih zakramentov umrl. Ko smo hoteli takrat g. župnika poučiti, kake dolžnosti ima, zvijal se jo na vse mogoče načine in se opral na prižnici in v »Slovencu« s tem, da sme za tri dni zapustiti farane, ne da bi koga kaj vprašal, in da je šel takrat po vsakoletnem običaju obiskat svoje stariše, in da seje pri »tej priliki« udeležil tudi shoda svedercev. Takrat smo pustili g. župniku veljati, ker smo menili, da se gotovo poboljša. Varali smo se bridko! Radovedni smo, kako se bo g. župnik opral pri sledečem slučaju: Teden dni je, kar je zbolelo v vasi le pol ure oddaljeni od župnišča, še ne 20 let staro dekle. Na novega leta dan poslali so po g. župnika, da ji prinese sv. popotnico. Ta se je pa odrezal: »Zdaj ne grem, bo že počakala!« Ker je bilo dekletu vedno huje, poslali so popoludne še jedenkrat po g. župnika, a ta je rekel: »Ko bi bil možki, bi že šel, a ženske imajo svoje bolezni. Vsaka se rada malo pocrklja! Do jutri naj počaka!« Isti ki je prišel po župnika, pa je rekel: »Gospod župnik, dekle je slabo, vi bodete krivi, ako umrje brez sv. zakramentov!« In šel je potrt domu. Dekle je še isti večer umrlo — umrlo brez sv. zakramentov!
In kdo je kriv? Vprašamo Vas, g. župnik, zakaj Vas imamo? Ali so Vam ženske bolezni tako dobro znane? Morda ste v tej stroki celo praktikus! Pričakujemo jasnega odgovora! Ker je moje poročilo tako žalostno, ne bodem vam danes poročal drugih komedij, ki jih uganja naš g. župnik — obljubim pa, da v kratkem zveste še nekaj zanimivosti!
Z Bleda se nam piše: Veselica s tombolo v korist tukajšnjega gasilnega društva se je prav uspešno dovršila. Ako-ravno ni bilo nobenega svederca, nobenega »dvičnika« in nobene »dvice« na veselico, je bilo vendar 268 kron dohodkov. Hvala tistim, ki so veselico obiskali in tistim, kateri so darovali dobitke. Naše klerikalce, ki ne podpirajo nobenega društva, ako ni »katoliško«, vprašamo: Kadar bo pri kakem »konsumeu« ali »dvičniku« gorelo, takrat, kaj ne, bodo gasilci že prav prišli? Hvala tudi konsumnemu društvu na Bledu, ki je prosilca za kaki dobitek zavrnilo, češ, da nič ne podpirajo take ljudi, kakor so gasilci. Na svidenje svedrci in dvičniki, v Rimu, kadar pridete po odpustke pa ne bode škoda denarja, če se prav denarnik izprazni. — Liberalen ognjegasec.
V Ameriko. Število mladeničev, ki se z izseljevanjem v Ameriko hočejo odtegniti vojaški dolžnosti, je vsako leto večje. V Ljubljani jih policija pridno zasleduje in ustavlja tako, da bo težko še kje kakšen kraj, kjer bi bilo toliko vojaščini podvrženih fantov prijetih, kakor v Ljubljani. Sedaj so se poklicani organi vendar zdramili in upeljali na mejah strožjo kontrolo, kakor je bila dosedaj. Razni agenti so v svojih pismih naravnost ljudi svarili pred ljubljansko policijo in jim nasvetovali, da se sploh ogibajo Ljubljane, češ, potem je že vse dobro in čez mejo pridejo lahko brez ovire. Naravno je, da bi se v Korminu, v Briksu in v Hebu (Eger) lahko mnogo izseljencev, ki še niso izpolnili vojaške dolžnosti, ustavilo in poslalo domov, če bi bila v teh krajih bolje organizovana varnostna služba. Sedaj so jih začeli ustavljati. V Korminu so zadnje dni prijeli 24 fantov, ki se nahajajo sedaj v zaporu pri sodišču v Gorici.
Nezgode na južni železnici. Železniško ministrstvo pritiska na upravo južne železnice, da odpravi pomanjkljivosti, ki prozročujejo nezgode na južni železnici. Pred vsem treba pomnožiti osobje ki je sedaj preobloženo z delom, pomnožiti postranske tire na vseh progah z živahnim prometom in razširiti postaje, kjer se križajo železnice. Železniško ministrstvo zahteva tudi pomnožitev vozov in nabavo novih strojev.
Za veterance in gasilce je izdalo ministrstvo natančne predpise o društvenih znakih in zastavah in o kakovosti oblek.
Ispred sodišča Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo na osem mesecev ječe bivšega poslovodjo klerikalnega konsumnega društva v Radečah, ker se je v blagoslovljenih društvenih prostorih pečal z dečki.
Povožen. Tovarniški delavec Josip Kovač iz Hrastnika je prišel med postajama Hrastnik in Zidanmost pod mešani vlak. Skočil je bil iz voza, ko se je vlak že premikal ter pal pod kolesa, ki so ga strašno razmesarila.
Grozna smrt dečka. Minolega meseca se je pripetila na Hrvatskem nesreča, katero so uprav zakrivili neprevidni ljudje. Iz Cerja in Sid so se podajali Jaša Stanič in Miluš Runič ter deček Pavle Majtades. Seboj so vodili svinje, ki so šle za sanmi, a Majtades, mladi svinjar, jih je spremljal. RuniČ in Stanič sta sedela v saneh, a dečka sta pustila iti peš. Naenkrat pa dečku svinje uidejo v gozd in on jih je moral loviti, gazeč po velikem snegu. Snežilo je tako gosto, da je deček s svinjami kmalu izginil izpred oči starejšima. A mesto da ta dva gresta in fantu pomagata loviti svinje, sta pognala in se peljala domov, dečka pa pustila samega v samoti v snegu in pri svinjah. Fanta je naposled premagalo in je v snegu zmrznil. Ko so ga drugo jutro našli, je imel razparan trebuh in ogriznjene roke, kar so storile svinje. Stanič in Runič se bosta za svojo krutost imela zagovarjati pred sodiščem.
Novim rabeljnom na Dunaju je baje imenovan Alojzij Seyfried, kateri je dozdaj v Bosni vršil isti poklic. Sevfried je brat umrlega dunajskega rablja in ob enem stričnik tudi že umrlega rablja VVillenba-cherja. Mož je v 45. letu in ima za ženo Bošnjakinjo, bivšo krotiteljico kač.
Stariši mesto otroka Iz Vel. Becske-reka poročajo, da je zadela rodovino odvetnika Nikole Manojloviča velika nesreča. 81etno dete Manojloviča je zbolelo na škr-latici. Oče in mati sta stregla malemu bolniku noč in dan, tako da je končno otrok ozdravel. Toda škrlatico sta dobila na to oče in mati, za katero je odvetnik umrl, mati pa leži na smrtni postelji ter bo menda tudi umrla.
Živi pokopani. Pri zborovanju zdravnikov newyorške države je izrekel doktor II. J. Garrignec senzaeijonalno trditev, da izmed 100 pokopanih je eden živ pokopan. Bekel je, mnogi zdravniki so še toliko ne potrudijo, da bi šli pogledat mrtvega pacijenta, ampak podpišejo smrtni certifikat kar na izjavo sorodnikov, da je dotična oseba umrla. Priporočal je postavo, vsled katere bi bil zdravnik dolžan, osebno se prepričati o smrti pacijenta, katerega je zdravil.
Točnost Američanov. Neki ameriški list piše: V pondeljek je namignilo neko tukajšnje dekle ptujcu z robcem in v torek je bila že poroka. V sredo mu je namignila z metlo in v četrtek je mož vložil tožbo na ločitev. Tako se godi v dobi elektrike.
Sina ubila lastnega očeta. Iz Me/>>-Vasarhelvja poročajo: Opeka? Aleksander Dezso je šel nedavno v stanovanje svoje žene, od katere je živel ločeno. Hotel se je s soprogo zopet spraviti. Našel jo doma le svojega PJletnega sina Kmerika. Ker jo moral dolgo čakati svojo ženo, se je razjezil, začel besneti in razbijati pohištvo. Emerik je šel po starejšega brata in oba sta hotela braniti očetu razbijanje. Toda sprli so se in sina sta ubila očeta.
Morski roparji so na širokem morju napali angleški parnik »Cheong-Kong«, se polastili vsega, kar je imelo le količkaj vrednosti, z angleškim parnikom napali neko drugo ladljo, ki je vozila opij in zlato, ter potem z blagom obeh ladij zginili v daljavo. Tako pripoveduje »Inde-pondance belge«.
Skrivnostna bolnica. Poročalo se je, da je v dunajski javni bolnišnici dekle, katero nihče no razume, kajti govori neki jezik, ki je podoben indijskemu, ki pa vendarle ni razumljiv. Vsi orientalisti niso mogli dognati, kakšen jezik govori, šele neki postreŠček je »pogruntal«, da govori nekako indijsko. Sedaj pa se je izvedelo, da je bolnica sleparka, ki se zove Klara Bajesi, rodom iz Požuna, ter da se skriva, ker ima na vesti več tatvin.
Pri uporitbl bobove kave se priporoča, d» B6 kupuje vselej boJjBa vrsta, ki Ima močnejši duh, in valed tega tudi ni dražja, a araven
ima pa &e bolj&i okus. Zlasti se izgubi vsak razloček med ceno boljše ali slabše vrste bobove ka-
ve, če se tej kavi primeša polovico Kathreiner-jeve sladne Vave. Zmes bobove in sladne kave seje že povsod udomačila in priljubila, in pokazalo se je. da ima prav izvrsten okus, in da mnogo pripomore k zdravju. Kathreiner-Kneippova sladna kava dobi z ekstraktom iz kavinega sadu, ki se prideluje v južnih krajih, duh bobove kave, in združuje v nedosežni meri njen priljubljeni okus z vsemi vrlinami domaČega sladnega pridelka Kathreinerjeva sladna kava se ne sme nikoli prodajati na vago in je pristna le v znanih Kathrei-nerjevih zavitkih, zato naj vsakdo povsod le tako zahteva in kupi.
Loterijske srečk**.
Gradeo, 15. januvarja. 13,    1,  33,  79, 18.
Lino, 13. januvarja.     49,  23,  53,  69, 79.
Brno, 10. januvarja. Dunaj, 8 januvarja. Trat, 13. januvarja.
8, 24, 2, 7, 45. 88, 62, 68, 46, 19. 33,    3,   68,   52, 37.
Prag-a, 17. januvarja.   32,    9,    2,   64, 19.
Tržne cene v Ljubljani
13. januvarija 1999.
Pšenica, 199 kg Rež, „ .
Ječmen,   „ . Oves,       „ . Ajda, „ Proso, „ Koruza, „ Krompir, Leča, Grah, Fižol Maslo, Mast,
Špeh svež,,,
lit.
kgr.
K\ v 17 20 15 — ,16-13 60 171
20 — 13 60
1 5--24
-20
! - 22
'A-140
1 120
I I
Špeh povojen, kgr. , Surovo maslo, „ . , Jajce, jedno . . . , Mleko, liter . . . , Goveje meso kgr Telečje
Svinjsko „ „ Koštrunovo ,, „ Piščanec ....
Golob.....
Seno,   109 kilo . Slama, „    „ . . Drva trda, klftr. . mehka.
K\v
1 40
1 90 !-|l2
— 16 1 2Sl 1 20 l|20
— 72 1 20
-40
Zmešane lase
kupuje po najvišjih cenah in plača bolje nego vsaka zunanja firma •
Lndovik Businaro
v Ljubljani, Hilšarjeveulice št. K).
p^pjT* Nabiralce las opozarjam s tem uljudno na mojo firmo. T*£JJ
Vožnje karte in tovorni listi v
A. m E> r i k: o*
Kralj, belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jok in Filadelfijo.
Koncesionirana od visoke c. kr. avstrijske vlade.
Pojasnila daje rado voljno
Red Star Linie
Dunaj IV., Wiednergiirtel št. 20
ali pa
Anton Rebek
Kolodvorske ulice štev. 29 v Ljubljani. V Gorenji Planini pri Rakeku
oddati je za gostilno, mesnico in proda-jalnico zelo pripravna
hiša
s 5 sobami, kletmi, živinskim hlevom itd., z zelenjadnim in velikim sadnim vrtom
IfcST takoj v najem« Tgfl
Več se poizve pri J. Božič-u v Po* dragi, p. ot. Vid nad Vipavo.
ko si doma lahko denarja zasluži,
kdor zna pisati in brati in mu jo resna volja truditi se. Vprašanja v tej zadevi pošiljajo naj se v zaprtih pismih z napisom ,,Ne v Ameriko" poste restante v Ljubljano.
^•^S s^S^^J^^S\a/ \a/     ^*a/ ^<as     ^>^\a/\as \as ~^as \as \as sas \a/ \as \a/ \as \kl'\ki'\At' \Af \iS
* ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ 2        * ^K^K^K^R^K^K * * W- ^     ^ ^ * m *
*
Štev. 297.
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje hranilne vloge po
o
o
in plačuje vrh tega rentni davek sama.
* m
Ml M£ Ml Ml Ml Ml Ml Ml        Ml Ml \^        -^j- '
^y 'Wi " 7^ ,
Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisek .Narodne Tiskarne* v Ljubljani
01