7PI P7AP Ju JLi Ju. M& M k. JPL Leto XVIII. Maj 1978 Št. 5 TITO 000 Malo je državnikov, ki bi bili tako znani po vsem svetu, kot je tovariš Tito. Ime Tito pozna tako človek iz Indije ali Egipta, kot Norveške ali Poljske. Poznajo in spoštujejo ga kmetje, delavci in intelektualci iz afriških držav. Vsak ga takoj poveže s pojmi: Jugoslavija, mir, socializem, neuvrščenost, samoupravljanje delavcev. Tito je predsednik z najdaljšim »stažem« med državniki. Nihče še ni vodil države tako dolgo, nihče Tudi ni bil tako zelo priljubljen. Za vse to pa mora imeti državnik velike kvalitete in Tito jih ima na pretek. Je človek izredne širine, razgledanosti, blagega značaja, a tudi oster po potrebi( to je najbolje občutil Stalin leta 1948!). Kakšno pot je moral prehoditi, kakšne ovire premagati in koliko hudih ur naše preteklosti premostiti, da imamo danes družbeno ureditev, ki nam jo zavidajo marsikje po svetu! Življenjska pot Josipa Broza se je začela v Kumrovcu leta 1892. Bil je sedmi otrok siromašnega kmeta. Tako se je že v rani mladosti seznanil z revščino, pomanjkanjem, trpljenjem. Po osnovni šoli je odšel v Sisak, da bi se izučil ključavničarstva. Iz Siska ga pot popelje v Zagreb, kjer postane kot sedemnajstletnik član Zveze kovinarskih delavcev in član Socialnodemokratske stranke Hrvatske. Naslednja postaja je Kamnik, kjer je delal v današnjem »Titanu«. Nato odide »s trebuhom za kruhom« v Širni svet, na Dunaj, na češko in v Nemčijo. Gnala ga je ne samo nuja po delu, ampak tudi vedoželjnost, hotel se je čimveč naučiti. Leta 1913 je moral v avstroogrsko vojsko. Iz podoficirske šole pride kot vodnik. Leta 1915, je na ruski fronti ranjen in mora v ujetništvo. Nauči se ruščine. Že takrat se pokaže njegova odlika, da v vsaki situaciji, pa naj bo še tako težka, razširja svoja obzorja, se neprestano uči in se pripravlja za kasnejše revolucionarno delovanje. V Rusiji doživi revolucijo leta 1917. Postane član Komunistične partije pri jugoslovanski sekciji v Omsku. V V začetku leta 1920 se prek Petrograda vrne v Jugoslavijo. Zaposli se v Zagrebu, se priključi in postane član Komunistične partije. V vodstvu tedanje KPJ so se bile velike frakcijske borbe, posebno za pomembnejše položaje v njej. Tito odločno udari po levi in desni in zahteva enotnost Partije v borbi za interese delavskega razreda. Leta 1928 je izvoljen za sekretarja mestnega komiteja v Zagrebu. Istega leta ga zaprejo in inscenirajo znani »Bombaški proces«, na katerem je obsojen na pet let robije ^- zapora. Tito je na tem procesu izgovoril zgodovinske besede: »Priznam, da sem član ilegalne Komunistične partije Jugoslavije, priznam, da sem delal pri širjenju komunističnih idej in propagiral komunizem ter prikazoval, kakšno krivico dela buržoa-zija proletariatu. Ne priznam pa buržoaznega sodišča, odgovoren sem samo svoji Komunistični partiji!« Pet let robije je Tito preživel v Lepoglavi in Mariboru. Seznanil se je š poznejšimi zvestimi sodelavci Mošom Pijade in Rodoljubom Colakovičem. Čas je izkoristil za nenehno teoretično izpopolnjevanje v politični ekonomiji, filozofiji, marksizmu. Učil se je tudi angleščine. Po izpustitvi iz zapora, se takoj vpreže v revolucionarno delo. Dobi nalogo, da se poveže s Centralnim komitejem KPJ, ki je v zamejstvu. Poslan je v Moskvo, kjer se še temeljiteje seznani z deli Marxa, Engelsa in Lenina. Leta 1937 postane generalni sekretar KPJ. Z njim se začne zgodovinski preporod Partije, v njej dobi svojo polno veljavo delovni razred Jugoslavije. Pod Titovim vodstvom je Komunistična partija Jugoslavije popolnoma pripravljena dočakala leto 1941 in postala voditelj osvobodilne borbe in ljudske revolucije. Uporaba partizanskega načina bojevanja se je izkazala kot najboljša in najefektnejša. Tak način boja je vključil večino ljudstva in prinesel toliko uspeha in bleščečih zmag. Leta 1941 je postal tovariš Tito vrhovni komandant partizanskih narodnoosvobodilnih odredov Jugoslavije. Na II. zasedanju AVNOJ v Jajcu novembra 1943 pa so bili postavljeni temelji nove socialistične države. Titu je bil podeljen naziv maršala Jugoslavije. Vojna proti okupatorju in domačim izdajalcem je bila končana in dobljena. Našo novo, mlado državo pa so čakale velike naloge in gigantski podvigi: obnova in izgradnja, boj za lepšo bodočnost. Pod vodstvom Tita in njegovih sodelavcev, se je Jugoslavija počasi a vztrajno, spreminjala iz pretežno poljedelske dežele v državo z razvito industrijo. Tito zna navdušiti mladino, ki se mu oddolži z neugnanim delovnim zanosom in začne graditi nove ceste, proge, velike objekte. Tu se kalijo cele generacije bodočih voditeljev, strokovnjakov, graditeljev. Leta 1948 se Tito odloči za enega najusodnejših korakov v zgodovini jugoslovanskih narodov. Energično se upre hegemonističnim hotenjem Stalinovega modela socializma in se odloči za težko, a pravilno pot: socializem bomo gradili neodvisni, z lastnimi silami, sami bomo odločali o svoji bodočnosti! Seveda je to pomenilo obilo težav, ne samo zaradi političnega pritiska vzhoda, ampak predvsem zaradi težkega gospodarskega položaja. Tito je mojstrsko obvladal težko situacijo in s sodelavci razvijal nove proizvodne odnose, na le-teh je bil leta 1950 postavljen temelj samoupravnemu sistemu, ki uresničuje geslo proletariata: tovarne delavcem! Kot izraz globoke hvaležnosti in vdanosti, so narodi Jugoslavije Titu poverili dolžnosti: predsednika republike, dolžnost generalnega sekretarja- ZKJ. Velike in neprecenljive zasluge pa ima tovariš Tito tudi v mednarodnem političnem življenju. Zlasti v gibanju neuvrščenih držav, ki niso vključene v noben politični blok in se želijo razviti v socialistične dežele ter so se ali se še borijo proti ostankom kolonializma in imperialističnim težnjam. Trije veliki državniki so bili pobudnik tega gibanja: Tito, Nehru, Naser. In prav Tito je tisti, ki najbolj vztrajno povezuje težnje neuvrščenih narodov, jih obiskuje, se posvetuje z voditelji in navezuje politične in gospodarske stike z Jugoslavijo. Je upoštevan in zelo zaželen gost, kamorkoli pride. Zna svetovati s svojimi izkušnjami velikega politika, pomirjati duhove in posredovati tudi tam, kjer je najbolj zapleteno. Njegova neposrednost, prirodnost, humor in poštena angažiranost za vse napredno v svetu, so mu utrdili sloves enega največjih sodobnih državnikov na svetu. Ponosni smo lahko na velikana svetovne politične scene in srečni, ker izhaja iz naših vrst ter hvaležni, da že uživamo plodove njegovih prizadevanj v preteklosti in sedanjosti. Ob rojstnem dnevu mu želimo vse najboljše, z željo, da bi nas vodil še dolgo, dolgo vrsto let! DK PROIZVODNJA SLOVENSKIH ŽELEZARN V MESECE MARCE IN V PRVEM ČETRTLETJE 1978 Lanski proizvodni rezultati, to je leta 1977 po prvih treh mesecih, niso bili posebno uspešni in domala slabši kot leto poprej. V letošnjem prvem četrtletju, so bili doseženi občutno boljši uspehi, kot v enakem obdobju lani in tudi izvršitev planskih nalog je boljša. Letos je bila samo proizvodnja surovega železa manjša, zaradi dvomesečnega izpada dela elek-troredukcijske peči v Železarni Store, kar je vplivalo tudi na dosežek blagovne proizvodnje Proizvodnja surovega železa je 9% nižja, kot je bila po prvih treh mesecih lani. Proizvodnja surovega jekla je 2 % večja od lanske, četrtletne, in je tudi 2 % nad načrtovano za letos.: Blagovna proizvodnja v železarnah je letos- 8 % večja, kot je bila lani, pri predelovalcih 3 % manjša, in skupno za SOZD SŽ 7 % večja kot ob koncu marca lani. Zaostanek za: planirano količino znaša 4%. : Letošnja vrednost-izvoza je 14°/o večja od'lanske ob četrtletju, za planom pa znaša zaostanek 36 %. Po ' treh . mesecih dosežena vrednost prodaje je 25 % višja od lanske v enakem obdobju in 1% pod plansko Vrednostjo. Takšen povprečni prikaz, ki daje sorazmerno ugodno sliko, je povprečje, med posameznimi delovnimi organizacijami so pa velike razlike v rezultatih dela. Proizvodnja jekla je zadovoljiva v vseh treh železarnah. Blagovna proizvodnja je v Železarni Jesenice, čeprav zaostaja 3 % za zbirnim planom, 19 % večja kot v enakem obdobju lani. V Železarni Ravne in v Železarni Store zaostajajo za lanskimi dosežki po 6 % za planom letošnjega leta. V novih proizvodnih o-bratih se proizvodnja uteka, vendar zaenkrat niti v hladni valjarni na Jesenicah niti v proizvodnji traktorjev v Železarni Store, ne dosegajo načrtovanih, količin.. : Med predelovalci žice so v Tovilu in v Žični izdelali več kot lani ob koncu marca, v Plamenu in Verigi pa zaostajajo. Prav enaka je slika v izpolnjevanju Četrtletnega plana, kjer zaostajajo v Plamenu 6 %, v Verigi pa 15 %.' Pri vrednosti prodaje so rezultati od 12% pod planskim dosežkom v Žični, do 40 % nad "lanskim rezultatom v Verigi. V Železarnah so vse tri nad lanskimi dosežki, v Železarni Jesenice celo 33 %. V izvrševanju letnega plana sta samo Železarna Jesenice s 13% in Tovil s -24 % nad načrtovano vrednostjo po treh mesecih, najnižji rezultat z 20 % zaostanka pa je v Verigi. Mesec marec je bil v nekaterih delovnih organizacijah po pričakovanju uspešen, kar je nekoliko popravilo zbirne rezultate, vendar tudi ne pri vseh. Visoke peči v Železarni Jesenice obratujejo dobro in so s 5% presegli povprečni mesečni plan. V Železarni Štore ves mesec niso obratovali z elektroplavžem.' V vseh treh jeklarnah so delali dobro in so prekoračili mesečni plan, v Železarni Jesenice in Železarni Ravne po 8 %, v Železarni Store pa celo 17 %.'' Blagovno proizvodnjo so izvršili na Jesenicah 101 %, v Železarni Ravne 98 %, v Železarni Store pa 85 %, predvsem zaradi izpada prodaje surovega železa. Predelovalci žice ;so-izvršili mesečni načrt 108 % . in so samo v' Verigi zaostali za 4 %, ostali trije so izdatno presegli mesečne plane. V vrednosti prodaje. so-presegli mesečni plan na Jesenicah za 24 %, v Ravnah zaostali 6 % in v Štorah 12 %.' Predelovalci so skupno presegli' mesečni plan za 5 %,~ pod .planom,, in še to ; le 1 % so bili samo v Plamenu. Naj višji nad planom so bili v Tovilu in to 27 %, v Žični 17 %, v Verigi so pa praktično dosegli načrtovano vrednost. - Takšen je bil torej mesec marec in razen zastoja elektroplav-ža v Štorah, ne morem napisati nobenega objektivnega razloga za opravičilo; tistih rezultatov, ki zaostajaj o za planskimi nalogami. Najpogostejša, težava v proizvodnih obratih je pomanjkanje delovne sile. Največji izpadi proizvodnje so zaradi nenačrtovanih popravil in zaradi prekomernih zastojev, ki so bili posledica če-stih okvar ali podaljšanih popravil. Slab vložek se prične pri starem železu za jeklarne in nadaljuje preko slabe programske discipline proizvodnje surovega jekla za valjamo in tako naprej,- do vložka ža finalizacijo, kar se potem nadaljuje, seveda še v ostrej- ši meri pri naših kupcih; ker ne dobijo naročenih izdelkov. Zanimivo je predvsem to, da je ^pomanjkanje naročil praktično docela izginilo iz navedb o težavah in prav tako ni več izgovorov : o pomanjkanju vložka. Vsaj trenutno ne, sedaj je vprašljiva kvaliteta vložka. Težave v oskrbi z vložkom prete železarni Štore, kjer se bore s težavami za pravočasno oskrbo gredic za novo valjarno, posebno pa še odgovarjajočih kvalitet, da bi lahko izpolnjevali terminske programe valjanja za naročila, .Kaj-:bo prinesel april? Rezultati bi morai biti. boljši in predvsem enakomernejši v vseh delovnih organizacijah v okviru SOZD SŽ. Proizvodnja slovenskih železarn v aprilu Po štirih mesecih izvrševanja nalog gospodarskega plana sta samo dve delovni organizacij i v SOZD SŽ, ki sta letos dali tržišču Več proizvodov kot v enakem obdobju lani in to sta: Železarna Jesenice m Žična Celje. Njun doprinos je tolikšen, da znaša , letošnja blagovna proizvodnja za SOZD SŽ 107 % proizvodnje ob koncu aprila lanskega leta.. Ob u-poštevanju letošnjih planskih nalog pa presega načrtovano količino blagovne proizvodnje' edino »Žična