Pred dnevom železničarjev
Delavakl razred se je lakoj po prvi svetovni vojni ziiašel v .. obupnJb življenjskih razmerah. Mcd prvimi, ki so se arganizi-rano in enotno zavzemali sea svoje pravice 30 bili železničarji. 15. aprila 1930. leta so orijanizirali generalno stavko vseh ju^o-slovanskih železničarjev, pridružili pa so se jlvn iz soltdarnosti tudi kovinairji in rudarji. Stavkovni odbor, ld so ga vodili komu-nisti, je imel sedež na gJavnem kolodvoru v Ljubljanf. Popoln zastoj vsega prometa Je ta-ajal dvanajsrt dni. V tem Casu so pri-reJaU zborovanja, v raznih mestih pa je prišlo tudi ilo spopadov z žandarmerijo in policljo.
Tako Je prišlo do spopada tudi v Ljubljani na Zaloškl cesti. Dne 24. aprila 1900. leta so železničarji z delavoj odšli v povarki, v kateri je bilo 4.000 delavc«v, ©d btvše tranivajske remlze v Mo-stah proti središču mesta, kjer je bllo napovedano manifestacij-sko zborova.nje- Toda žandannertja in pollk-ija sta blokirali Za-loško cesto iffl »treljali na stavkajoče demonstrante. Na mestn je Obležalo 13 mrtvih, nied njiml tudii štiriletna deklica, "35 pa jih Je bilo rajijenih Kljub tca^ičnemu dogodku so se demonstranti zbrali na zborcnraiiju t L<jubIJani in se po zborovanjn mirno raiSli.
V sponnin a» te doeodike je bil 15. april proglason za dan železničarjev.                                                Magda Breznikar