Naslov—Address NOVA DOBA 0117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) (NEW ERA) V letu 193G se bo vršila 15. redna konvencija J. S. K. Jednote. Konvenčno leto naj bi bilo leto največjeffa napredka. URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION —------------------------------------------------------------------------------------------------------ J^tered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. NO. 20 CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, MifY 13TH — SREDA, 13. MAJA, 1936 VOL. XII. — LETNIK XII. Ntvene IN DRUGE ^venske vesti Pomožnega tajnika v la ^ uradu in v glavnem J- S. K. Jednote je L60, Miss Barbara Mateji tedanja prva pomočni-L^vnem uradu. Bivši po-*1 tajnik je pred meseci *n pozneje se ie °d‘ “j6 nasledstvu od konven-jn °i°čeni namestnik. U-^znanilo o tej izpreči Je priobčeno na uredil,. ;strani današnje izdaje e Dobe. «8 h . ------- ^ob'Aktivnejša društva v > t^1Vanjii novih članov so L 0rtl zadnjih mesecev iz-št. 120 v Elyu, Minn., (jjhv Chicagu, 111., in št. 192 \ ertu, Minn. Naj bi do-n°go posnemovalcev! * lh “------- h estu Milwaukee, Wis., Be|av Ponedeljek 18. maja ia ^ deveta redna konven-hn Zveze, ki je po L članstva četrta med Peii podpornimi orga-L ^ttii v Zedinjenih drža-L redništvo Nove Dobe, L JSKJ, želi bratski S. S. rilo a^er’ PriPac^a tudi lepo L klanov JSKJ, harmo-i|j konvenčnega dela ter rC ’ ^i bodo koristni *je ,stvo SSPZ, za pospeše-Ipo ^tskih idej slovenskih Pno^ or^an*zac'j in na 11 , 2a ves slovenski živelj F ^želi. !dk k° veselico s ple-w lredi društvo št. 111 J. K •> V Leadvilleu, Colo., v ij 3°- maja. J Qr ~~ mk ensburgu, Pa., se je Odvreči težki opera-l pr^kS. Mary Hrvatin, tajni-! r0^Krjšnjega ciru®tva št- se za' Jo« iifltej želodčne bolezni ze ! $|<0V nahaja v bolnišni-1 i'c»® ^artin Zakrajšek, fjih- /Jf, društva št. 166 J. S. *’ f an istega društva, so- lti0 ^to^ urbančič, je us-Jiili estal operacijo na zla-/p lri se zdaj zdravi na 1 • v h'n,tvu ]yfove Dobe sta lNvnLP°nedeljek V Il| Vej r- Franka Berusa t' Kail(^a oglasila Mr. in |V . K Maček iz Moon VA J P j|„a' Cleveland sta po-l.\ Svojem “drugem po-I1 ^J?°t°vanju”; pred ne-ItSo * S^a namreč obhaja-: ji f^.^brno poroko. So-1 ° Poznan društ- l |% ^Vec> ki je bil delegat £■ lSUo°nVenCijah JSKJ' Le' A v 0 |% ’ ^a se srečni in zdra- J iSoh, e^a potovanja, po t) j v roki I /s\\ H . e je* posetil ured-— (TV * sobrat Anton O-l5o,!edsednik gl. porotne-JJ/P jf\ JSKJ, s soprogo in .gJjl I' cL^ojica se je mudi-\ 6^andu po opravkih. %---------- ^ Miss Bajt, čla- jj5> iz Clevelanda, sta KVU \ ^en oglasili v u-xepteU. .1°ve Dobe Miss Ma-^ ih Miss Pauline Tre-nfl ,aukegana, Ul. Izja- a sta bili s posetom P , , a zelo zadovoljni, te *>' \------------ °P*7 5«* C« v .Lorainu' °:' r J 6 tu prijazna skupi-^»nr°Jene mladine, je " le n« 4, •tranl) RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA PREMOGAKJI na poljih trdega premoga so potom UMWA unije dosegli precej ugodne delovne pogoje od strani operatorjev. Pogajanja za novo pogodbo so med zastopniki premogar-jev in operatorjev trajala tri mesece in posredovati je morala; zvezna vlada, da je bil prepre-t čen razdor in štrajk. Premogarji bodo po novi po-j godbi obdržali dosedanje plače in važni check-off sistem. S 1. majem 1937 stopi v veljavo sedemurni delavnik in petdnevni delovni teden, plače pa ostanejo stare. Pogodba velja za 106,- 000 delavcev na poljih trdega premoga. FEDERALNA ZDRAVSTVENA agencija, znana pod imenom U. S. Public Health Service, p je nedavno dobila novega načelnika v osebi dr. Thomasa Par-rana. Novi načelnik tega javnega zdravstvenega urada si je postavil šest glavnih ciljev, katere namerava doseči. Ti cilji so: Dokončno iztrebljenje jetike. Iztrebljenje sifilisa, katerega končne posledice polnijo naše ječe, ubožnice in norišnice. Omogočiti ljudstvu vse dežele pravilno diagnozo raka in zdravljenje istega, kar more znižati smrtne primere za raka za 20 odstotkov. Znižati visoko umrljivost mater ob porodih in detet v prvem mesecu življenja. Popraviti posledice nepravilne dijete. Pomagati pohabljenim otrokom k poklicom za samovzdrževanje. Ako se podjetnemu zdravniku posreči vsaj približno doseči postavljene cilje, bo zaslužil svoj prostor med nesmrtniki in največjimi dobrotniki ameriškega ljudstva. PRETEKLO LETO so Američani izdali za avtomobile vseh vrst ogromno vsoto $2,638,000,-000. Avtomobilske nesreče pa so v preteklem letu stale Američane $1.580,000,000. Ta vsota, razdeljena na prebivalstvo dežele, bi znašala $559 na osebo. DRŽAVA NEBRASKA ni največja niti najbogatejša v naši Uniji, toda je gospodarsko najbolj trdna, ker nima nikake- } ga dolga, pa tudi ne prodajne- { ga in ne dohodninskega davka, ] poleg tega pa ima nad 21 milijo- , j ncv dolarjev gotovine v svoji j blagajni. Vpričo vedno večjih ■ 1 dolgov in davkov vse na okoli se to kar čudno sliši. j i . V COLUMBUSU, Ohio, je leta 1935 pri težaškem delu smrtno ponesrečil črnec Dennis Ross in uradniki State Industrial Commission so pripavljeni njegovi vdovi izplačati po zakonu določeno odškodnino, toda ne vedo katera vdova je prava. Oglasilo se jih je namreč kar pet, ki vse zatrjujejo, da so bile pokojnikove soproge med leti 1925 in 1935. Dve da sta bili s pokojnikom pravilno poročeni, tri pa tr-' dijo, da je živel z njimi v tako zvanem common law zakonu. ' “Vdove” so stare od 35 do 84 let. 1 Odškodnina bo izplačana seveda samo eni, in to šele, ko se nad vsak dvom dokaže, katera je " i “edino prava.” 1 ORGANIZIRANO delavstvo je zmagalo s svojo zahtevo, da relifni delavci pri WPA projek- tih dobivajo plače, ki so za er.a- l’ ha ali slična dela običajne v raz-e (Dalje na 4. strani) POMEN DRŽAVLJANSTVA Ta je drugi v vrsti tedenskih člankov, v katerih se razpravljajo razna vprašanja državljanstva in naturalizacije. Prvo vprašanje, ki si ga mora postaviti vsak inozemec, ko misli na ameriško državljanstvo, je sledeče: Ali je moj namen, da ostanem v Ameriki? Ali sem se že odločil, da ustanovim svoj trajni dom v Združenih državah? Ali pa morda čutim, da bodočnost moja in mojih otrok je koncem koncev vendarle v starem kraju? Povprečni priseljenec prihaja v Ameriko brez določnega namena, da-li ostane tukaj skozi dolgo vrsto let. V splošnem pusti ženo in otroke v starem kraju. Morda ima doma komad zemlje, katerega dolg bi hotel izbrisati in kamor bi se rad povrnil. Utegne gojiti na-do, da se bodo splošne razmere v stari domovini zboljšale in postale bolj prijetne za njegov okus. Ali v sedmih iz med desetih slučajev on osta ne tukaj. Ne da bi se zave dal, se privadi mnogim ameriškim navadam, — v oblačilu, načinu življenja, delu in zabavi. Pošlje po ženo in otroke. Njegovi dečki in deklice pohajajo javno šolo in se hitro priučijo ameriškemu življenju in običajem, dobrim in slabim. Ako je samec, 3e dostikrat tukaj poroči in postane ustanovitelj ameriškega doma in družine. |Co leta minejo, vezi s stttro domovino postaj ej o manj in manj tesne, dasi stare udanosti utegnejo ostati prisrčne kot poprej. Njegovo delo je v Ameriki, njegovi otroci odraščajo tukaj, njegovi praktični vsakdanji interesi se osredotočijo tu-•kaj. Ne da bi kedaj zares opustil izvirno misel povratka v stari kraj, postaja čim dalje manj verjetno, da bi se kedaj povrnil ali celo, da bi zares hotel povrniti se. Ne da bi se zavedel, postal je dejanski, če tudi ne po zakonu, Amerikanec. Odreči se starim nadam ni lahko. Ali je stvar, kateri moramo gledati v oči z odkritostjo in realistič-nostjo, ko pretresu jemo vprašanje državljanstva. Ako pa vezi s staro domovino ostanejo nedotaknjene in se je priseljenec definitivno odločil, da se kedaj povrne v stari kraj, on seveda želi pridržati svoje izvirno državljanstvo. Pravzaprav v takem slučaju on niti ne more postati ameriški državljan, kajti namen ostati za stalno v Združenih državah je ena izmed osnovnih zahtev naturalizacije. Celo pravica naturaliziranega državljana do obiska v inozemstvo je omejena: na dve leti v deželi rojstva in na pet let v drugih inozemskih državah. Ko postane ameriški državljan, se mora inozemec absolutno in popolnoma odreči vsaki udanosti napram rojstni domovini. Prenos udanosti k adoptirani deželi mora biti popoln in brezpogojen. On postane del ameriškega naroda. Poleg predpravic državljanstva on prevzema odgovornosti za bodočnost te dežele. Njegova nova udanost ne pomen j a, da mora pozabiti na svojo rojstno domovino, njen jezik in tradicije. Zgodovina in tradicije Amerike so mlade. Njegov naj večji doprinos A-mer ki utegne biti v tem, da [prenese nekaj domače kultu-' (Dalje na 4. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV VSAK PO SVOJE ■ju* o»; ts3 H. ■ i»f\ P# ti*’ j»j iilOl" ,itl0 1 * iS 1)0' KAKŠEN JE CLEVELAND V Clevelandu bivajoči Slovenci so razdeljeni v več bolj ali manj kompaktnih skupin, ki so mestoma precej daleč ločene druga od druge. Iz tega izhaja dejstvo, da so si zgradili kar sedem Narodnih domov, v katerih se izživlja slovensko družabno življenje. Slovenskih pevskih društev je morda tu ducat ali več, slovenske čitalnice so tri, slovenske mladinske šole tudi tri, telovadno društvo je menda zdaj samo eno, nam-r»č Slovenski Sokol, ki obstoja že okrog 40 let, dramska društva so vsaj tri, če jih ni več, e-na godba na pihala in več manjših orkestrov, ki igrajo na plesnih veselicah in piknikih, nekaj cerkvenih in političnih skupin in neznano število zabavnih in prosvetnih, klubov in krožkov. Nedvomno največje število slovenskih društev v Clevelandu pa pripada raznim podpornim organizacijam. Vse večje slovenske podporne organizacije imajo tu po več društev in tisoče članov. Nekatera društva spadajo tudi k manjšim podpornim organizacijam, nekatera k starim ameriškim, nekatera pa so samostojna. Največ članov v Clevelandu ima menda SDZ-, katere glavni urad je v tem mestu in katere poslovanje je omejeno na državo Ohio. Za njo bodo po številu društev in članov: SNPJ s sedežem v Chicagu, KSKJ s sedežem v Jotietu, 111.", JSKJ s sedežem v Elyu, Minn., in SSPZ s sedežem v Chicagu . Vsa ta društva, bodisi podporna, prosvetna, športna, zabavna itd^, obdržujejo svoje seje, prirejajo zabave in se sploh udejstvujejo na različne načine. Zato ni čudno, da so dvorane Narodnih domov posebno v sezoni raznih zabavnih prireditev skoro vedno oddane in da se včasih posamezna društva niti zvrstiti ne morejo. Narodni domovi mrgolijo našega ljudstva posebno v jeseni, pozimi in spomladi. Poletne nedelje in ob ameriških praznikih pa je kdo ve koliko piknikov po okoliških farmah. V bližnji in bolj oddaljeni okolic’ Clevelanda, posebno na vzhodni strani, živi raztresenih mnogo slovenskih farmerjev, in njihove farme si slovenska društva in posamezne slovenske skupine najrajši izbirajo za pikni ke. Razume se, da pri tolikem številu raznih društev, klubov ter več ali manj zakroženih skupin ni med rojaki take eno-dušnosti in sodelovanja, kakor-šno je mogoče v nekaterih malih naselbinah, toda zdi se, da to v celoti ne napravlja nikake škode. Morda je prav to gonilna sila, da se člani raznih skupin tem bolj intenzivno u-dejstvujejo v svojih organizacijah. Včasih se na eni ali drugi strani pretirava, da postaja zabavno, toda končno pride le do tega, da obstoja tisto, kar i-ma pogoje življenja, in ugasne tisto, kar jih nima. V splošnem pa je treba priznati, da so clevelandski Slovenci po veliki večini širokogrudni in tolerantni. Morda so se nekoliko te lepe lastnosti navzeli od clevelandskega prebivalstva v splošnem. Za vse je dovolj prostora in ameriška u stava jamči enake pravice vsem. Večkrat se zgodi, da i-mata po dve društvi istočasno (Dalje na 4. strani) POLET OKROG SVETA Pred 64 leti je Jules Verne o-pisal pot “okr, >g sveta v 80 dneh.” Ta opi,<$ je bil seveda fikcija, to je, ojlsi ga je same izmislil. V tistfem času je bilo nemogoče obkrožiti našo zemljo v 80 dneh. Leta 1889 pa je Nellie Ely v resnicjvobkrdžila zemljo v 72 dneh. ^Letalo je to pot skrajšalo tako, da je Wiley Post leta 1933 mogel obkrožiti zemljo v osmih dneh. Xo je bilo seveda delo pionirjev, kakršnega ni zmogel navaden človek. Dandanes pav je regularna zračna vožnja okfog sveta že zagotovljena. Vsel predpriprave so izvršene in, ko po v nekaj tednih vpostavljen i^edni potniški promet med Californijo in Orientom, bo potnik, s primerno vsoto denarja, ®hko po zraku obkrožil našo zerifljo v 19 dneh. To v modernih letalih oziroma zrakoplovih, opremljenih z vsem komfortom,. vključno presedanje in nočni počitek v raznih krajih sveta. Caloten polet o-krog sveta ga boi stal $2,465.00 in preletel bo 25,2)2 milj. Iz Lakehursta, N J-> bo potnika nesel ogrorfcni zrakoplov Von Hindenburg p-eko Atlantika v Frankfurt, IjJemčija. Ta pot bo trajala 47 u|. Od tam bo poletel z aeroplan^m v London. Z Imperial Airways letalom Hercules poleti do^Aten na Grškem. Medpotoma|:se letalo zaI kratek čas ustavi f| Parizu na Francoskem in v Brindisi v Italiji. Tam potnik prestopi v drugo letalo, ki ga ponese preko Sredozemskega morja v Aleksandrijo v Egiptu. Drugi aero-plan ga od tam prenese v Bagdad v Mezopotamiji, od tam pa preko Perzije v Karachi, kjer je treba prestopiti na monoplan, ki je konstruiran za potovanje preko vročih krajev. Polet se nato nadaljuje preko Indije in aeroplan se ustavlja v Jodhpuru, Delhiju, Calcu-ti, Rangoonu, Burmi in Bangkoku, potem ob malajskem polotoku in v Honkong na Kitajskem. Tam potnik zasede China Clipper, velikanski aeroplan Pan American črte, ki ga prenese preko Pacifica v San Francisco, California, 8910 milj daleč. Letalo je medpotoma pristalo na Filipinih, na otokih Guam, Wake in Midway in na Havaju. Iz San Francisca ga preko noči drugi aeroplan ponese nazaj v Lakehurst, New Jersey, kjer se je polet začel. Ako je potnik i mel povsod dobre zveze, je ko modno obkrožil našo zemljo v 19 dneh. VSE JE NENAVADNO Gospodarske in politične razmere v Ameriki in po ostalih delih sveta so čisto neobičajne. Dan za dnem prinaša nova presenečenja. Isto velja za vreme. Jugoslavija, na primer, jo . imela zelo milo zimo in zgodnjo pomlad. V večini Zedinjenih držav pa smo imeli nenavadno hudo in dolgo1 zimo. Pomlad je prišla pozno in se je v začetku zelo h’ladno držala. Koncem aprila in v začetku maja pa je vsaj po srednjem zapadu nenadoma nastopilo ne samo gorko, ampak vroče vreme. Zelenje in cvetje je planilo na dan s tako naglico, da se kar ne more zvrstiti. Cvetje, ki je običajno za april, za maj in celo za junij je v čudoviti mešanici pričarala prva tretjina maja. Od zimskega plašča do poletnega slamnika smo imeli 'komaj sko|k dobrega tedna. Jugoslavija ima v primeri z drugimi državami zelo malo zdravnikov; izmed evropskih držav je v tem oziru samo Poljska še na slabšem. V Jugoslaviji pridejo na vsakih 10,000 prebivalcev malo več ko trije zdravniki, namreč 3.3. Na isto število prebivalstva pride v Zedinjenih državah 12.4 zdravnikov, v Avstriji 12, na Madžarskem pa 6.5*. V Jugoslaviji so ponekod podeželski okraji, kjer pride na 50,- 000 prebivalcev samo po eden zdravnik; velika mesta pa i-majo primeroma zelo veliko zdravnikov. Prebivalstvo Jugoslavije se sicer stalno množi, toda množilo bi se mnogo hitreje, če bi umrljivost otrok ne bila tako visoka. Od vsakih tisoč novorojenčkov jih v prvem letu umrje 162. Umrljivost otrok je večja samo še j v Rurnuniji in na Madžarskem. V Zgornji Gorici pri Račah na Dravskem polju je v treh zaporednih nočeh ogenj uničil pet domačij, in sicer pocestnikom Fricu Celofigi, Mariji Šramlovi, Lizi Prenatovi, A-lojziju Pauku in Antonu Sitarju. Skupna škoda znaša okoli 160,000 dinarjev. Sodi se, da je bila na delu zločinska roka, ker se je tri zaporedne noči pojavil požar ob isti uri. '. - 1 - ; ...j Fantovski pretepi in poboji; so skoro na dnevnem redu. V nekem vinotoču v Krčevini pri; Vurbergu, je bil viničarjev sin Franc Krepek tako oklan, i da je v nekaj minutah izdihnil, njegov brat Alojz Krepek pa je dobil take poškodbe, da je po dveh dneh umrl. Kmalu nato je vsled žalosti umrla tudi njuna mati Frančiška. Tako je nesrečna družina v j teku treh dni izgtibila kar tri člane. Z vlaka je padel in ostal živ. Nedavno so se s popoldanskim vlakom peljali nekateri vojaški novinci na progi od Ljubljane proti Zidanemu mostu. Nekateri med njimi so bili vinjeni. Ker so bili ■ vagoni prenapolnjeni, je nekaj fantov splezalo na stre-1 he. Tam so seveda kazali svo-’ jo korajžo in se vzpenjali pokonci. Ravno blizu separacije trboveljskega rudnika se je neki tak korenjak dvignil in krilil z rokami, pri tem pa je zadel v ondotni most, ki ga je zbil nizdol, da se je fant zakotalil z vagona ter je smuknil med odbijači na progo, kjer je obležal in je vlak šel čezenj. Na vpitje ostalih fantov je strojevodja ustavil vlak, povoženi fant pa se je med tem že dvignil in veselo | zavriskal. Po starem pravilu, ida ima vinjeni vedno srečo,' ise je spet zdrav in čil vkrcal ; na vlak. 1 _____ i Zaradi litra vina štirje mrt-i vi in 21 ranjenih. Pred o- • krožnim sodiščem v Somboru • se je pričela razprava zara- • di krvave bitke, ki se je lani 1 novembra vršila v neki gostilni vasi Grabovca. V tej go- 2 stilni je bila zbrana večja družba kmetov in,* ko so bili že vsi vinjeni, so se začeli prepirati, kdo bo plačal zadnj*i liter vina. V spor in pretep se je kmalu zapletla vsa vas. V krvavi bitki so izgubili življenje štirje kmetje, ranjen- (Dalje na 4, strani) Italija nori od veselja, ker je zavojevala Etiopijo. Zmagalo seveda ni italijansko junaštvo, ampak številčna premoč in moderna tehnika. Z modernimi topovi, tanki in aeroplani se da , govoriti samo v jeziku teh zverin. * S tem, da je Italija pogoltnila Etiopijo, še ni rečeno, da jo bo brez težave prebavila. Morda se bo prepričala, da je požrla živega krokodila. * Navdušenje Italijanov vsled zmd,ge v Etiopiji je sicer razumljivo, toda slava je bila in bo še drago plačana. Plačalo jo bo italijansko ljudstvo samo. Etiopija ne bo plačala vojne odškodnine niti v denarju niti v blagu, ker ji manjka obojega. * Italijanski vojaki, ki so do grla siti Etiopije, bodo, glasom poročil, tudi po zaključeni vojni morali ostati tam, da bodo civilizirali domačine in obdelovali puščave. Tak bo njihov bonus. * Etiopski cesar Haile Selassie je pobegnil iz dežele svojih očetov in se je napotil v sveto mesto Jeruzalem. Kakršno koli civilizacijo bo že našel tam, bo boljša kakor ona, ki jo bodo Italijani delili njegovim doma ostalim rojakom. To mu lahko potrdijo Slrfvencl v Julijski Krajini, katere “osrečuje” italijanska' civilizacija. * Zmagujoči lev Judeje, kakor se je imenoval etiopski cesar, je premagan, toda angleški lev, katerega Mussolini izziva, se je samo potuhnil. Najbrž samo čaka pravega časa za obračun. * S tem, da je Haile Selassie izgubil svojo vladarsko pozicijo, se je število brezposelnih pomnožilo za enega cesarja. * Bivši predsednik Zedinjenih držav, Herbert Hoover, pri vsaki priliki ostro kritizira sedanjo administracijo v Wash-jingtonu. To je seveda njegova pravica, kakor vsakega drugega državljana. V zvezi s tem pa je zanimivo, da vlade Mehike in drugih ameriških republik nimajo takih nepri-lik. Tam bivše predsednike izženejo ali se jih iznebijo še na bolj radikalen način. * Domačini, bivajoči ob ben-! galskem zalivu v Indiji, toži-' jo in javkajo, kadar so veseli. : Pri nas je drugače. Tu jav-1 kaj o samo poraženi kandida-* ti, pristaši stranke, ki ni na krmilu, ter bogataši, ki napravijo na leto samo par milijonov dobička. * Naravoslovci trdijo, da gotove vrste ptic hitro izumirajo. Izmed vseh menda najbolj hitro izumirajo golobice miru, posebno v Evropi. * Japonci se pritožujejo, da imajo Rusi preveliko in preveč moderno opremljeno armado. Njim bi bilo všeč, če bi bil ruski sosed tako primitivno oborožen kakor so bili Etiopci. * Neki časnikarski reporter poroča, da v Tibetu se ljudje nikoli ne poljubljajo med seboj. Obenem poroča, da se (Dalje na 4. strani) |llllllllllllllllllllllllllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII!lllllllllllllllllllllllimillllllllllllllIllllllll||flllll|||||||||||||||||||I|||||II|||I||||||||||||||||||||||||||||||||llllllllIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIllIIIIEEIIinillllIIIIillIIIIIIIIIIIiIIirilIllU(IIIilIIHl!IIMIIIUIII!IEniI[nilIII(IMiIlIDnilE!iliiC2li7i><>'',l’r,n,nM I m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT Marija Jezernikova: POMLADANSKA A Lesson in Contentment Zapihal je jug in podil sive oblake, ki so zakrivali sinje nebo. Sneg se je le počasi umikal v senčne kotanje in na severna pobočja. Tu in tam so že zvončki radovedno dvigali glavice in spraševali: “Ali je že čas?” Trobentice pa so zmagovito trobile: “Pomlad je že tu, tututu!” Jug pa je nadaljeval svoje delo. Zagnal se je v staro vrbo, potem jo je mehko pobožal, da se je kar čez noč okrasila s srebrnimi mačicami. Južni vetrovi so hiteli naprej preko drhtečih brez, rjavega bukovja, zelenega smrečja in so potrkali na edino okno velike udobne votline pod sivo skalo. Skozi okno je pogledala okrogla kosmata glava mladega medveda. Široko so se mu odprte začudene oči, globoko je zajei toplo sapo s širokimi nosnicami, stresel svoj kožuh iri poklical: “Ata, mama, pomlad, pomlad!” “Dvakrat sem se letos že zmotil, dvakrat so me potegnili topli vetrovi, da sem šel pomladi naproti. A nikjer ni bilo žuborečega potoka, vse je bila velika snežna ravan. Zdaj me ne bodo več premotile tople sapice,” tako je godrnjal ata kosmatin. Mati kosmatifika je pritrjevala sinku: “Pomlad je zu- r.aj, pomlad; tudi jaz to čutim.” —■ Oče se jima je nasmejal: “Le poglejta, vse jc še belo, nikjer zelenega lista..—Ampak če nji prineseš, sinko, srebrn zvon, zlato trobento in svileno palico, potem ti bom verjel in potem gremo na pomladansko slavje.” Težko in okorno je stopal medvedek po zledenelem snegu navzgor, na grebenu gore je sedel in zdrčal po poledici v dolino, kjer je žuborel potoček veselo pesem oproščenega popotnika; prehudi so mu bili ledeni zimski okovi. Na njegovem obrežju so veselo cingljali zvončki, so piskale zlate trobentice in je zelenela mlada trava. Hitro si je utrgal nežne cvetke, da bi ati ko-smatinu pričale o pomladi. A kje bo našel svileno palčico? Kar naprej po južnem pobočju navzgor, čez mlado zelenje, mimo zlatih poljan samih trobentic, mimo sinjih preprog cvetočega resja. Vse je pogledal, vse povohal. A svilene palčice ni našel. Žalostno je sedel med cvetje in poslušal čebele, ki so še zaspano brnele okoli njegovih ušes. Nobena ni omenila svilene palčice. Pribrzel je zajec, ušesa so mu mahala nazaj, ker je tako razburjeno divjal preko pobočja. “Halo, halo!” ga je poklical medvedek. Zajec se je ustavil in strigel z ušesi. “Prijatelj, ali veš, kje bi dobil svileno palčico?” “Svileno palčico, svileno palčico? Vem, vem, seveda vem, poznam jo, saj se je ogibam, strupena je. Diši, diši sladko in vabljivo, a ne glodaj je, ne, ne!” “Kje raste?” “Čuj, brate,” je rekel zajec in naredil tri krasne kozolce preko pisanih blazin. “Pomagaj mi v sili, potem ti povem. Celo košaro svežih jajc hranim pod grmovjem, poslikati jih moram, a tatov: so mi odnesli čopiče, bojim se, da mi bodo še izpili jajca. Pridi z menoj in pomagaj, potem ti povem, kje raste svilena palčica.” Mladi medved in zajec sta prežala za grmom na mimoidoče in budno stražila košaro z debelimi jajci. Siva tačka z zakrivljenimi kremplji je segla skozi goste veje, da bi izmaknila jajce. Medved jo je hitro prijel in potegnil za dolgo, dolgo nogo divje mačke. Hotela ga je jezno oprasniti, a že jo je držal medved kakor z železnimi kleščami: “Tatica! za kazen nam boš posodila svoj repek za slikanje.” Mačka se je ustrašila močnega stražarja in je takoj pomočila konec repka v rdečo barvo in slikala piruhe. Kmalu se je stegnila skozi vejevje rjava tačka z zlato podlanko. “Oho, kuna zlatica!” je vzkliknil zajec. — Pod strogo besedo mladega medveda se je tudi ona vdala in namakala repek v modro barvo, da je risala piruhe. Tako so se ujeli še kuna belica, dehor, veverica, lisica in podlasica. Medvedek in zajec sta jih stražila in devala piruhe sušit. Silno sta se veselila ujetnikov in dolgih repkov, posebno ker sta sama imela prekratka repka za uspešno slikanje. Zajec je skočil za nekoliko oddaljen grm in zaklical: “Zdaj pa še povejte, kje raste svilena palčica.” Medvedu je zastala sapa, ko je spoznal, da zajec tudi ni vedel, kje bi jo iskal, ampak da je ukanil medveda, ko mu je obljubil, da jo pokaže. Gromko in jezno je medved zaklical: “Torej povejte, kje raste svilena palčica!” Tedaj so povedale lisica in kune: “Sredi bukovega gozda se pokrivajo njene šibice z gostim rožastim cvetjem, ki dehti opojno, sladko in strupeno. One so prve oznanjevalke pomladi v gozdu, pozneje bi jih ovirala gosta senca. Rastlina se imenuje volčin.” Piruhi so bili pobarvani, ujetnike sta medved in zajec izpustila in se smejala rdečemu, modremu, vijoličastemu, zelenemu, rumenemu repku bežečih slikarjev. Medvedek je še pomagal zajcu, da je zadel košaro s piruhi na voziček, potem pa je hitel v gozd. Kmalu mu je občutljiv nosek povedal, kje dehti svilena palčica volčin. Pa je bila res svilena. Vse šibice so bile' gosto po- Little Sally and her grandmother lived in a tiny frame house set far back from the street and nicely sheltered and shaded in summer by big oak trees. Now this comfortable little home of their was truly a stranger in a strange land; for all around it were large and fashionable dwellings of brick and stone and marble, the homes of very, very wealthy people who, in recent years, had flocked there to make this a fashionable section of the city. Indeed, the little house was quite out of place among such gorgeous neighbors, but then, you see, it had been there when all around it was just had been cut through or pavements laid So it felt it had a right to be there. Eventually, of course, it would be tom down to make room for some palatial home; but until then it was quite happy in sheltering the little girl and her kind old Grandmother. Grandmother could remember how, when it was first built, Sally’s father and mother had thought it the most beautiful home imaginable. But then, you see, times and the house had changed along with grandmother’s fortune. With the death of Sally’s father and mother, within a year after she was born, it fell upon Grandmother to care for the little orphan. And she found this no easy task, though the home was hers and she had an income just large enough to meet their living expenses, with the strictest of economy, and Grandmother was thankful for that. But little Sally could not understand such things. Indeed, she couldn’t see at all why she should not have as many fine toys and clothes and ponies as the little girls who lived in the big houses nearby and whom she met now and then of an afternoon when their nurses were not watching or were indifferent to the fact that their charges were playing with the little poor girl who lived in that funny little toy house. One afternoon, as the sun was setting and Grandmother had placed her chair so she could watch it and think of the many and strange things old people do think of, little Sally came into the room, quietly and sadly. “Gran’ma,” she said, with a sigh. “Why can’t I have a little pony like krite z rožastimi drobnimi cvetki kakor s svilenimi krpicami. Hitro je odtrgal eno vejico in dirjal proti domu. Ko je oče kosmatin videi zvonček, trobentico in volčin, se je prepričal, da je v dolini že pomlad, zato so šli drugo jutro na pomladansko slavje. Veverica na visoki bukvi je baš čistila in zračila svoje stanovanje in se takoj pridružila družinici, ko je izvedela, kam jih pelje pot. Izpod hrastovih korenin so prilezli kune, podlasice in dehorji Nekateri so imeli pisan repek . . . Pod klancem so srečali prijatelja zajca in njegove»tovariše, ki so se tudi uvrstili v povorko. Po belem pobočju so pridrvele lisice in divje mačke. Dolga vrsta je hitela v dolino prve pomladi. Čarobna dolinica! Vsa se je kopala v zlatem toplem soncu. Potoček je veselo pogrkaval pomladanske pesemce, mačice na vrbah so mežikale v sončni luči, bele proge, zlate ceste, sinje blazine dehtečih cvetk so oživljale sliko. Račke so se gugale na valovih, kosi, ščinkavci in strnadi so skakljali po grmovju, sinice so se zibale na vejah. Na visoko vrbo se je spustila jata zgovornih škorcev, ki so kar naprej klepetali: “Smo že prišli, prvi smo prišli, kmalu jih pride še več, še več, še mnogo več.” Živalce so sedle v mah, na tople skale, na veje, na poševna debla, slavje se je začelo. Črni kos v temnem škricu z zlatim kljunom in rumenimi dokolenicami je zažvižgal prvo pomladansko pesem. Sinica je zagostolela, škorci so zaklepetali, potem pa se je dvignil ata kosmatin: “Pozdravljeni, prijatelji! Veselo smo se sešli, srečni, da nam je prizanesla trda zima. Naj se spomnimo vseh onih trpinov, ki so morali pustiti lepo, toplo življenje v boju z mrazom, snegom, s krvoločnimi roparji ali pa na dolgi nevarni poti v južne kraje. Naj se spomnimo hudih, mrzlih in lačnih časov, ki smo jih prebili tudi mi. “Zdaj je pomlad potrkala na naše domove, srečni blaženi časi nas čakajo, časi neskončne radosti, življenje med cvetjem, vonjem in razkošnim obiljem, veselimo se jih. Sicer res, da še nimamo lepih pomladanskih oblek, a cvetke nas bodo krasile, da bomo praznovali veselo svidenje in veselo vstajenje z vso naravo.” Medtem so se živalce okrasile z venčki, se prijele v krog: Kosmati- novi, Lisjakovi, Dehorjevi, Kunčevi, Podlasnikovi, Mačkonovi, Veverikovi, Zajčevi, in začele veselo kolo. Na vejah so godli kosi, ščinkavci, sinice, škorci, strnadi. ’ V vodi so gagale divje račke, cvetke so dehtele, še celo prve vijolice so radovedno pokukale v svetlo pomladansko luč, vrbe z belimi in rumenimi mačicami, jelše so se klanjale prav do vode, leske so pa sipale zlat prah toplim sapicam v naročje. Večja družba je pa plesala kolo in pela: “Mi se imamo radi—v zeleni pomladi!” > S v Ul Manica: I*A JIH JE (To be colored with paints or crayons. Whenever you come a word spelled in CAPITAL letters use that color) to YELLOW-haired Susie May and BROWN-haired Teddy arc gathering Eome Spring Flowers. Susie May has a bunch of PURPLE violets and a few YELLOW butter-cups. Teddy has a few RED tulips and he is asking Susie May if she wants a YELLOW daffodil to :’.dd to her bunch. The tulips in front of Teddy are PURPLE with dark GREEN leaves. The grass is GREEN i’.nd the sky is BLUE. Susie May’s frock has little RED ;:pples with GREEN leaves and branches printed all over it and she has a PINK (use RED lightly) ribbon in her hair and a sash to match it. Her socks are PINK, tooj&and her slippers BLACK. Teddy wears a light YELLOW linen sailor suit. It has a dark BLUE collar and cuffs. His tie is BLACK and his cap is GREEN. He wears light YELLOW socks and BROWN shoes. “Oh, I do love Spring flowers, so!” cried Susie May. “See, this nice bouquet I have!” “There are some more PURPLE violets in the grass over there!” says Teddy. “But don’t you like these fine big tulips?” The sky is light BLUE with a single White cloud in it. Both children l)ave PINK cheeks and RED lips. “I like the Spring about the best of any Season!” announces Susie May* “Just suppose we never got Spring flower-time at all!”’ “You mean never had any flowers?” asked Teddy. “Well, either than or just had flowers coming all the time so much it wasn’t such a treat to see them!” replied Susie May. “You can always get flowers at the florist shops!” remarked Teddy. “Any season of the year!” “Well, I like to find my own bouquet!” cries Susie May.' “Just picking it here and there—way out in the west they have lots and lots more flowers, but it is fun to hunt the precious new ones as they come up in the Springtime!”, “Ye^s, hunting flowers is great fun!” shouts Teddy. ' i1jr " 1 Paint the border BLUE and the lettering RED. Bessie Snow?” Grandmother regarded her a moment in amazement. “Pony? Sakes alive!” she exclaimed, as though she could scarcely believe her ears “And who, dear, is Bessie Snow?” “She’s the little girl with golden curls and such pretty clothes, Gran’ma,” Sally replied. “She lives in the big house over on the corner.” “Oh,” said Grandmother. And then again, “Oh!” “And—and, Gran’ma, she comes out every afternoon in—in a new dress," Sally went on, without waiting for an answer. “And she has just heaps and heaps of toys that you wind up and they run by themselves and—and Martha has big boxes of candy—and Marie’s mother takes her1 riding in an otermobile every morning—and Ellen goes to see the trained dogs and sea “There, there, child,” said Grandmother, as she patted her little granddaughter on the head. “All those things cost money, dear, and your poor old grandmother has just enough to buy something for us to eat, and something for us to wear. Yes, dear, if we had money you could have all the things little Bessie Snow and all the other little rich girls have—but money isn’t everything, as you will learn later in life, and you can be just as happy as any of them if you will only make up your mind to be. “Some day, maybe, when a rich mail comes along and buys our house aijd ground so he can build a big expensive home in its place—then, maybe, daughter, we will have money enough to buy you pretty dresses and—but come now, you mustn’t think of such things! Besides, it is time to help your old granny set the table for dinner and put the “Gran’ma, Why Can’t I Have a Little Pony lions at the theater every week—and— oh, they have just everything they want!” And, with that, poor little Sally broke down and began to weep softly. “Mercy sakes! Mercy sakes!” said Grandmother to herself, softly, several times. “How can 1 explain it to her! Mercy sakes!” Little Sally dashed the tears out of her eyes, gulped back a sob or two and leaned both her elbows on Grandmother’s comfortable knees. biscuits in the oven. Mercy sakes, what is the world coming to!” And that night, after Sally had said her prayers and Grandmother had tucked the covers in under her pretty little chin, she lay there staring into the dark and thinking—a long time. Why couldn’t she have all those pretty things the other girls had? And why didn’t Grandmother have lots of money—the mothers and fathers and the grandmothers of all of the other little boys and girls in the neighbor- hood had money; now why couldn't her own Gran’ma have it, too! Presently, there came a scratching noise over in the corner oi the room. “Oh!” gasped Sally, growing cold all over and snuggling down in the covers. “It’s a mouse—I just know it is! Oh!’ But it wasn’t; for almost instantly a soft golden glow sifffused the room and out of it stepped the most wonderful little Fairy one ever saw. Her garments were silk, trimmed here and there with clusters of diamonds, and a cloak of pure, shimmering cloth of gold hung from her tiny shoulders. On her head was a diadem of brilliants, with a large diamond star pendant over her forehead. In her hand she held a wand with a strange, dazzling light on the end of it that seemed to grow bright, now dim, as the Fairy waved it.” “No, no, Sally,” laughed the Fairy in a tone so gentle and sweet that no one could have been frightened, “I'm not a mouse—but a Good Fairy. Ard I’ve come to show you what a silly, foolish little girl you are to sigh and be miserable over the fact that you haven’t all the pretty things Bessie Snow and the other little girls in the neighborhood enjoy. Now, dear, just lie still and listen to me. “1 shall tell you first about Bessie Snow. She has pretty frocks and an udorablc little pony—yes. But do you know that she also has a mother whom she doesn’t see, sometimes, for days and days at a time! Why, because this mother of hers is more interested in her teas and receptions and going about than she is in Bessie Snow, and leaves everything to servants. “Sometimes, at night, little Bessie Snow cries herself to sleep wisiiing, oh, so hard that her Mother would come and tuck her away in bed and hold her hand until she fell asleep, instead of calmly kissing her goodnight at the nursery door and saying to the nurse: ‘Kate, it is Bessie’s bedtime.’ “And, Sally, do you remember the little girl who lives in the big, white marble house on the opposite corner? Well, little Martha tells you about the gorgeous candy she eats, doesn’t she, and sometimes she gives you a piece of it? But do you know that ever since she saw you eating a lolly-pop, she has just begged her Mother to buy her one and has wept bitter tears because her Mother told her she could not eat such cheap candy? And, if truth be told, she is more eager to eat some of your kind of candy than you are to feast upon hers that comes in a big pasteboard box all tied round with ribbon.” The Good Fairy smiled sweetly and crossed over and sat at the foot of the bed. Komajnarjev očka je nekoč nam, malim sitnežem povedal tudi to-le zgodbico. Neki premožen trgovec je povabil na večerjo svojega prijatelja sodnika, njegovo ženo in starega vpokojenega župnika, ki je samotaril v neki borni hišici tam na vasi. Pri večerji je bilo zbranih pet ljudi: trgovec in sodnik s svojima ženama in župnik. Trgovec skrivoma namigne sodniku, da se namerava z župnikom malo pošaliti, oziroma ga na kakršenkoli način spraviti malce v zadrego. Ko so v najboljšem razpoloženju, postavi trgovec pred župnika krožnik s štirimi prelepo ocvrtimi ribami in pravi: “Gospod župnik, vi ste najstarejši, prosim torej, da to-le vi razdelite med nas! Ker ste pravičen, boste gotovo tudi pravično razdelili. Ampak—delite že kakor hočete, zahtevam pa da ribe ostanejo cele!” Vsi, razun župnika, se namuzajo, misleč, da bo župnik dal vsakemu po eno ribo sam bo pa moral ostati brez nje. Toda stari župnik ni bil eden od tistih, ki rastejo za plotom. Starček malo pomisli, nato pa postavi eno ribo pred trgovca in njegovo ženo, drugo ribo porine pred sodnika in njegovo ženo, ostali dve pa položi predse in reče: “Storil sem, kakor mi je bilo ukazano in razdelil pravično, ne da bi pri tem ribe kaj polovičil. Vi, gospod trgovec, vaša gospa in ena riba ste trije. Vi, gospod sodnik, vaša gospa in ena riba ste spet trije. Jaz in dve ribi smo pa tudi trije!” To rekši začne starček mirno použi-vati svoj naj obilnejši del. Pa jih je in še kako jih je, vse one, ki so --mislili njega. Cromwell’s Love of Fu» II It is told of Oliver Crom*«1-English leader and soldier, that . a great love of fun, which he »° Si dulge often at the expense o> ^ according to the impulse of * jj jj ment. An example of this ^ shown in the following incident- eri well had a very beautiful #(|jn and at the time he came into P° . y England one of his attendants ^ great fancy to this young ’ ^er's day Cromwell went into his da pjj room and was surprised to see ( on his knees making a declara his love to his daughter. “What does this mean. Cromwell. . „ staff' “May it please your worship) ^ ^ | mered the frightened page, point- love with yonder waiting niaid ^ ing to her as he spoke—“an been beseeching your daugl>te her influence in my behalf- _ nl\yell “Are you willing,” said >s i to the waiting maid, “to have low for your husband?’ “Yes,” she answered. .. “Well .then,” said Croni*61^ ,*«j have a priest called in and y ^ shall he married immediately' was no sooner said than done. maytime Of all the seasons of the year I think the best is sPr‘ngl t.c When all the pretty buds aw And birds begin to sing- And of the spring the nicest By far, I think it’s May. ^c|I)S When sunshine’s bright, » night’s ’Bout half as long as day- It’s light time when we f*rst Still day when prayers 'vf^ Oh, there never was a P*a^! „ Like the happy time of M TMF JUN/Of? COOK EGGS WITH HAM ON arid I1.1 ..Prepare one piece f toas*’ »'’I ready one egg and one ven to| of boiled ham for each Pe served. p| Keep the toast in a war it is needed. n jn * Put the thin slices of 'ia‘s jrj||. ing pan and fry till the ed8e^ ^ not have the pan too hot, ham too long so it scorches- ^ 4 Take up the ham and Pu place with the toast. ^ciii Open the eggs and drop 'j fully so as not to break tn t),e the pan and fry till cooked oll i Arrange the pieces of 10 vidual plates. cgi Put one piece of ham 01 of toast' nutting Take up the eggs Pu 0 each piece of ham. Serve a^ t>e may be seasoned or that ^s(e ^ to each person to do to ^'s , of This makes a nice brea y0r *l dish and gives a meat much meat needed. -------- Danilo Gorinšek: OČE HREPE1'1 Daleč za gorami oče do otroka si želi; v0di dolga pot do njega .j — trije dnevi, trl ' vi. Tri noči in trije ^ kdo učaka jih lah".iScl Ej, zato gre topla &' . do otroka čez goro- , $ ■ Topla misel — solnhip, pri otroku jc čez a kako očetovega-srca sporoči utrip- ,flisC Solnčni žarek — rca, dobro pot ve ^c' detetu srce poljU^1 *ica. — v srcu vzklije r Roža na srce Potriv pa otroku to P°vc'lielo da po njem zakoP zdaj očetu je srce. ^ o— Danilo Gorinšek: • mati Sebi jemlje, tebi dai če ji primanjkuje ^rai6’ presit pojde na vsC da ti izmoleduje- , . ,,apojp' Oc nesrečen si. ' ( da razveseli te. . ut)o ‘ 1 Veš tedaj, kak J* veš za solze skrit • ^ jt Sam si samcat. v senca zapustila- J priprcšnjica, rrruc taka pac je 6ve*^ za življenja že " ded j US» J “Every morning you see little blackeyed Marie enter a big automobile with her Mother, don’t you?” she continued. “And you try to imagine how nice it must be to ride in such a wonderful riling as an automobile? But do you know that every morning that automobile takes little Marie straight to the doctor’s office, where she has to have all sorts of unpleasant things done to her weak throat? “And Ellen goes to the theater every week to see the trained animals perform, doesn’t she? Now, that is fine, isn’t it? Indeed yes—and little Ellen enjoys it, oh, so much. But what would you think if I told you that there is something Ellen would find vastly more enjoyable if her Mot-her or Nurse would only let her do it? Well, there is! “Do you remember how, nearly every morning, you make mud pies and mud men and build mud houses out in the yard and then let the sun bake them and make them hard? Now lirtle Ellen saw you doing so several weeks ago. And right this afternoon she would a thousand times rather come and make mud pies with you than go to see the animals every week, but she’s never made mud pies. But her Mother says that little girls of her station in life mustn’t do a thing so ordinary and dirty as to play in the mud. “So, you see, my dear little girl, you have many, many things to make you happy, if you will only let yourself be aware of them. Just think! You eat a Iollypop and get yoursef all sticky and Grandmother doesn't scold a bit. And, unlike Marie, you do not have to see a doctor every morning and have awful tubes and sprays filled with nasty medicine run down your threat.” “And you can make mud pics to your heart’s content, while poor little Ellen cannot make even one. “And as for Bessie Snow? Why just try and imagine how miserable you would feel if your dear Grandmother should suddenly stop kissing you and petting you and spoiling you and tucking you into bed every night and holding your hand and telling you stories ond—and—doing all the thousand and one things she does for you every day. “No, little girl, you have no reason to envy the other little girls—for they envy you, in some one point at least. So— “But, goodness me, I must hurry! 1 have so many other discontented little boys and girls to visit tonight. However, do not forget me. And the very next time you feel miserable and envious and disgusted with your lot, just think of my name, for the mere recalling of it will work wonders for you and for all discontented people. “I am the Good Fairy of Contentments! And I keep all who know me and remember my teachings happy and contented. Good night, dear little Sally, sweet dreams!” “Mercy sakes!” exclaimed Sally just as she had heard her Grandmother exclaim whenever she was surprised. “I wonder if I was dreaming. Good Fairy of Contentment—Good Fairy of Contentment—Good Fairy of-of-of—” But the tired little lids had closed over the sleepy little eyes and Sally was again in the Land of Nod. r j'1' K I'Sf \ hi 'ca Rhj h %\ '5 & >ea '•as Hi •e i '»he lilO' Rl [>11 I °ndi s per s *SOi L,s,0r) iU* At ■ '°f ■‘ck tl '«0| 10 lil bn \ii k] "Ul, ‘V; IfOito V N S Ih, ^ "on hj* < a h| i y- •\n| ,Va Kst SS nn be Mo, bV V a ! \ f C1 a Oe aS S*0 V 1st 1* N, MLADINSKI DOPISI Contributions From Our Junior Members *E&!TORHOOVERSVIIXE’ pa *®veryone. I hope they are all i f. 1at °o one was hurt in the U00d \\r j • We sure had quite a f1«a$h h bridges, one of cement, V'{f, . av-,ay. a man and woman 111 a canoe were overturned. ttS('n^rownec*> *5ut t*le man was Itflp a Grape vine and called r*j t ^ere was one house that linUrned upside down. People ** ^0r help from almost every L floort 'car atcrs washed away a lUj ’.a garage, a shed, a corn N ,°2e? Pigs. PC(J 6 Editor, Little Stan and r^AKrcrn*:>ers my *3est re8arc*s. 1 NLES MALNAR (age 11), No. 36, SSCU. ~~~ ------------- Editor. Cleveland, o. you a story that I made I1®Ik* ,you ^ad a happy Eastet Pal en °f our Union. HSTER bunny VJs y Easter morning. Easter k j Soing from house to house He p°ter *3as^et full of colored VUt an e8S and a flower at [tjrro' At one house he found (i8 and left some eggs and Slide ^'s ‘s ^ow faster ’ to0 ot*lers happy, and he was KORENČE PROSEN, No. 173, SSCU. IEdIt_ DENVER, COLO. Ki t! •' >05(1 ® 'n again and hoping you ily wer(«l Easter. I sure did, IVe * was at Cheesman jWere Baur’s finest Her lstr‘buted. Hundreds of (’he^8'ven ar>d special prizes. *He winner, but I was ^ildren who received the \k^ smiling faces. e’ anc* ‘f 's t'me t0 ^ 8 a few things. In my planted few'flowers Sv an- Later I will plant »t I ^rden. ^Ur,prise for you, Editor. Lj e> .had six little kittens. j'4tei, to have one, just Piit|e Itle- The offer holds for Norp „ pi, People will write to the *tli °'!n- 1 like to read letters !Stou close now, but I H» doesn’t forget to drop 'fr LL CHADEZ (age 12), v No. 21, SSCU. -0---------- t)|fn PITTSBURGH, PA. ,s of *u • Irf l'Hc letter I wish to ex-i" ° 0 tck t^6 8rat'tude for the one-. fi# t| ^at I have received for 'r cOolt V 1°,° to the Nova Doba. V s e to thank Mr. John .„ n \ bCretary of Lodge No. 26, t r°ught me the one-dollar til®10 ,C'ill ’^din i6llo*’' .J 8 the following poem: 'jxJkLE' BEE’S PLEA hiirCt8'1* t*le humble bee, ca l^hnlj S °f ,lie tree- «« f Cl “ feting, ng 0 » ** ioyous greeting.” bee, t«5%4Ve(my P,ea-jst °'ii>C«iay Work, vor 1 nV of us shirk.” u ^ito lulls'[’ and all the members I1* lw. °^ges of our Union I I ^byre8ards. ‘ ZUGELL (age 12), 1 v No. 26, SSCU. I ^-0------------- r%. CLEVELAND, O. IX'h, . 1 in 'ave gone by since I I Non Contributions to the ||\ ^°f the Nova Doba. I Vy\ ^herg are well and |1 be ntling jn a story which lWt?’0yecL RC- KE H0ME R thIUst r‘sen to take its 1' 6 fleecy white clouds 1^ eti ’^r' Johnson, the old ®'neer, was going to 1^ st “I16 fhe track toward |Xin'i0n- Suddenly he |;.!l\ed8*y over the edge of I’«n » sPectacles down the 1*S ■ei *»»■ I1-! to«, 8Ures were trudging ard f'le station. He 1^*0 (j after a few seconds fii^rau*^6 Goldberg sisters, iV 4 6- *0 S^r°^c'lecl him’ <-‘eral‘ *i/lr|, p. eet voice rang out, 1^1 ^ t ase tell me what the a °r us to go to Chi-"\fj 0rr>ent of meditation lVach w‘** cust ^ou f JJd °.ne way. The next I* IiS ev ai,n will not leave ■S'*'1 a s^'n8-” Their spirits I ^ they turned and I, n the track toward It * Ge ICh-'5efo^laldine walked about IC5«0 wheaching the city lSl A atC s'1ort discussion for an audition I Cattle ° heater. But their , i 'V wer n,al talent was use-e turned down. The haJ 1 in* Jffs’ 1110' llis ro®‘ btef- ef i* ioM On« iter’« sta®' im 111; point- Vi |0 ni*'ei u .A it cl«5 lines were endless with talented, stars. The day was spent in wandering from theater to theater seeking a job. Evening came, the dusk fell earlier than usual. It was the first time in their fifteen years of existence that they were left alone in the dark. The scarcity of money prevented a good night’s rest in a modern hotel. They were compelled to seek shelter on a park bench where they soon fell asleep. About a quarter after 12 a crash and a bang awakened Geraldine. One glance at the sky made her shudder and with a scream awakened her sister from sleep. Continuously streaks of lightning flashed across the sky and brightened the place about them. It thundered and lightened for ten minutes before the rain came pouring down on them and drenched them to the skin. With water running down from their clothes they gathered their belongings together and headed for a faint light which showed in the distance. On and on they sped without stopping, toward the light, but it became fainter instead of clearer. The continuous hours of rain finally came to an end in the late part of the morning. By that time the girls had reached the railroad station. Just about ten minutes more and the girls would be home. At the door waited their best loved friend, their mother, with outstretched arms waiting for her daughters. From experiences of the previous day, Joanne and Geraldirre convinced themselves that there was no place like home with the best friend in the world to help at all times. ANNE PROSEN (age 15), No. 173, SSCU. ---------o-------- CHICAGO, ILL. DEAR EDITOR: 1 am a member of Lodge Zvezda, No. 170, SSCU. 1 am 13 years old and a member of the School Boy Patrol. Tuesday, April 7, was School Boy Patrol honor night and was sponsored by the city of Chicago and our mayor, E. J. Kelly. The Harrison High School Band furnished the music. There was a sports parade which was headed by Bob Elson, sport announcer of WGN. Among the sport stars were Banney Ross, John Behr, Arch Ward, Johnny Brown, Jim Kelly, Elmer Layden and Harold “Mush” March. Some of the football players that were present were Jay Berwanger, Jack Manders, Grange and Bill Hewill. Lanto, the Indian from the “Lone Rangers” program, was there. Performances were given by the Cole Brothers Circus. Mayor Kelly gave a specch at the end of the program. One of the Harrison High School musicians was struck on the head with something and knocked unconscious. There were about 60,030 people at the stad.ium. Best regards to all the brother and sister members of our Union. EDWARD LALJRICH, No. 170, SSCU. ---------o-------- ELY, MINN. DEAR EDITOR: First of all I want to thank you, editor, for the dollar-check which I received for my last article in the Nova Doba. I can’t find enough words to express my appreciation. May is here. Beautiful May! Here in Ely, May is just beautiful on the calendars. The weather is cold, and it rains neatly every day. It usually snows during the night. When we wake up in the morning we find that the ground is covered with a new white blanket. Poor birdies. I feel very sorry for them. All of the birds came back from the South. It is so cold that many of them freeze to death. When they come around our house we feed them bread crumbs. I haven’t must time to write because this is the last month of the school term. I have to study for the final examinations. ■ On May 1 we celebrated May Festival. It was exciting and very interesting. The weather was cold that day, so the festival was given in the school. May 28 is graduation day. One hundred and ten high school pupils are going to graduate. Twenty of these pupils developed exceptionally high grades. Seven Slovenes were among them. Two weeks ago Little Stan told us something about the carnival which was sponsored by the Ely Bugle Corps. Yes, it was very nice. Tell us mors about it, Stan. Don’t be too bashful to tell about the thing you won at this gala affair. At first some people told us that Little Stan got an electric chair, and we wondered just what he was going to do with it. Later we found out that he won an electric mixer. Just watch him mix the victuals. I tried to win a doll many times, but I had to stop because my pockets were empty. JUSTINE KORENT (age 13), No. 200, SSCU. --------O— ------- JOHNSTOWN, PA. DEAR EDITOR AND MEMBERS: Since I haven’t written to the New Era for quite a long time, I thought I would do so and tell the juveniles ol the terrible flood Johnstown experi enced. No dqubt most of you have seen pictures and read stories about this great disaster in your local newspapers, but I will tell you my personal story about it. It is quite easy for me to do this because I have witnessed this flood. On March 17, which was St. Patrick’s Day, this great and unexpected disaster happened. It was raining and we went to school as usual. No one j had expected a flood because it had I just rained two days. But this rain made the rivers rise very rapidly. Soon ; the principal received a call which said that all pupils were to be dismissed immediately. We already knew what this meant. Some families were waiting for their children by the school building with bundles of all kinds. The water had made them flee from their homes. Since the water was getting deeper and deeper, it was impossible for some of the pupils to get home. Some of them had friends who had taken them in, but other people were stranded. Schools and other public buildings were provided for them. By this time the water was so high that people who didn’t get out of their homes before, could not do so now. Lifeboats were provided. The men worked with great rapidity and rescued as many people as they could. Soon the current became too swift for these boats. The people that didn’t go from their houses sooner could not do so now. About twenty people lost their lives in this flood. Since our home was out of the flood district, I was able to observe these incidents. It sure was pitiful to see these homeless people. This night was a sleepless one for me. I was worrying about the water reaching our home, but after all it didn’t. At 3 a. m. the water reached a height of 16 feet, which is equivalent to the second story of a house. Then it started to recede until nothing but piles of mud and debris v/as left. We were all anxious to see what was left of Johnstown, but we couldn’t go far because the state police stopped us. Everyone that wanted to go through the flood-stricken streets had to have a pass. It seemed as if we were in prison. There were no electric lights, and everyone had to be in their houses by 9 o’clock. It sure was terrible for me because 1 wanted to go sight-see-ing. About a week later we were freed. Orders were given that people again could walk through the flood-stricken streets. I felt overjoyed, because 1 wanted to see what the water had done to our business section. It was difficult to get through the streets. They were filled with furniture and other damaged articles. The odor was terrible as well as sickening. Everything was a wreck. Quite a few bridges were washed away. It made traveling difficult. The school opened a week after the flood. The flood-stricken schools opened about a month later. After the opening of all the schools, the pupils had to write a letter to the president, telling him about the condition of. the city. “Do something to prevent future floods, and invite him to come and see Johnstown,” was the general topic of composition. The high school students marched to the post office with 16,COO letters. I surely hope that President Roosevelt will hear our plea ,and do something to prevent such future disasters. Since the flood did not interfere with cur school we are planning for graduation. Since 1 am in the tenth grade I will be included in the graduating class, which will consist of 370 students. This is the largest number of pupils graduating at one time since the history of the school. Our commence-meni exercises will be held in the auditorium on the eve of May 29. I hope to see some of our juvenile members present. Best wishes to all. ANNA RITA GALL (age 15), No. 36, SSCU. f ---------o-------- HOOVERSVILLE, PA. DEAR EDITOR: Well, I do hope everyone could have the flowers I find. School left out April 30, just three days after my birthday. It was April 27, and I had a cake with 12 big pineapple balls on it. I passed to the sixth grade. Hooversville is going to celebrate on the 26th and 27th of June. We are going to have a circus, carnival and merry-go-rounds. Why don’t some of you come here? So long until June. FRANCES MALNAR (age 12), No. 36, SSCU. --------O --------- ASPEN, COLO. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova poba. I am 11 years old and in the fifth grade. We have four teachers in our school. The fifth and sixth grade pupils have the same teacher, Mrs. Leaver. We have three more weeks of school before the summer vacation be-gis. I will be glad when school will be out. V/e had a lot of snov/ here this winter, but it is all gone now. One Sunday it snowed all day and all night, and the next morning the snow was so deep that my sister Elizabeth, who is 8 years olds, and I could not go to school. Spring is herer and the trees will soon have their leaves again. Our tulips will soon be blooming, for their buds are out. We have planted in our garden lettuce, carrots, beets, turnips and peas. Last week we got our flower garden ready and planted pansies, hollyhocks, fox gloves, sweet peas and poppies. On May 25 the fishing season will open and then I will go fishing; I only have to go two blocks to get to Roaring Fork River, where I go fishing. I would like to see some other members from Aspen write to the Nova j Doba. Best wishes to all. . J JOSEPHINE OBLOCK (age 11), No. 47, SSCU. o-------------- JOLIET, ILL. DEAR EDITOR: This is my first letter to the Nova Doba. I want to tell you that we have Daylight Saving Time. To cheat the sun of an extra hour’s daylight, Joliet moved its clocks ahead April 25, from Eastern Standard Time, until the last Sunday in September. The city will function socially and industrially on daylight saving schedule, and the sun will smile warmly down upon mere man’s tinkering with the universal clockwork. The days will be long during the spring and summer, and by rising an hour earlier with the sun in the morning, one can finish his day’s work and have lengthened evenings for recreation. Man can thus cheat a good-natured sun in due season, but man can not jumble the natural time system too much, since in the fall the sun begin} to cool toward the daylight saving idea. Days are shorter and old Sol stays longer in bed. He rises later, and it’s wise for man to take the hint and abandon the daylight saving time for the winter. Old Sol will stand just so much cheating and no more. Joliet,may enjoy Daylight Saving Time during the summer season, but the time schedule cannot be made agreeable throughout the year for this zone. MARIE MUSICH (age 14), No. 66, SSCU. --------o— ------ EXPORT, PA. DEAR EDITOR: 1 am very glad, for spring is here But it seems that we are getting spring fever. 1 live on a farm and I believe that I will have a lot of work to do, and so will all of the rest of the farmers. I hope the members and you, Editor, didn’t forget me or any other members. I am very happy for school will be out in a few weeks. All of us children are very happy about the coming vacation. I will try and write more letters to the Nova Doba because I think a lot of it. I wish the other members would keep it up, so the Nova Doba will always be full of stories, poems and letters. The first letter I wro:e was a very short one, so every time I write a letter I will try to make it longer. I am sending in a poem. MY HOME I received this home, That I always would call my own, In the poem that I asked before, And when I got this home, That I called my own, u,!‘ I thanked the world for thee. It was built the way I wanted it, It was made so nice and straight. It had a swing beside it, For it was beside a gate. I am sending my best regards to you and the members of our SSCU. OLGA WASKO (age 11), • No. 138, SSCU. 0-------------*---- WHITE VALLEY, PA. DEAR EDITOR AND READERS: 1 thought it was about time to write to the Nova Doba again. I have some news about the juveniles of our lodge, No 116, SSCU. At the April meeting we had more than the ordinary number of members present, about 45 in attendance. The job of conducting the meeting fell to my lot, since the president was absent, and I, as vice president, automatically took over his duties At this meeting we decided to have a general get-to-gether of our lodge juvenile members at the White Valley Slovene Hall on June 28, 1936. After meeting was adjourned, refreshments followed, which were enjoyed by both juvenile and senior members. Our next meeting is scheduled for May 17, starting at 3 p. m. I would like to see all members present as we have some important plans to discuss. So, juveniles, don’t forget the date—May 17, 1936, at 3 p. m. The senior lodge made plans at its meeting to hold a picnic on June 13, 1936, at the White Valley Slovene Hall. Western Pennsylvania Federation of SSCU Lodges will meet in White Valley Hall on June 28, and I would like to see Mr. Terbovec, Mr. Kolar and Mr. Rogelj present. Members of English and Slovene-conducted lodges should be sure to send their delegates to this meeting. Now that all the schools are nearly out, the juveniles will have more time to write to the Nova Doba. I attend Franklin Township High School, which will soon end its current year. On April 29 a carnival was held at the school, and all the students were asked to take part in it. The freshmen did their part by presenting a few plays which featured action and lett out speaking parts entirely. I wish that some of the boys and girls from other towns and cities could have been present. I am sure that they W’ould have had a good time, just like the crowd did that evening. HELEN PREVIC, Vice Pres. ----------o--------— MORLEY, COLO. DEAR EDITOR: This is the hardest time of the year to comply with our duties at school and at home. Roughly estimating we have about five more weeks of school. We are all anxious to be out of school and to enjoy the freedom of vacation. ( Last Thursday our Home Room as- 1 sembled with about ten others in the auditorium. There, our superintendent I gave us a very interesting picture show accompanied by a splendid lecture, j The moving picture was both enter- I taining and education. Scenes from i practically every state in the United j States, except North and South Da- j kotas, were shown. Various Mexican j cities just beyond the border, missions: with their beautiful gardens and Span- j ish architecture; the great barren deserts near Arizona, and Hollywood were perhaps the most interesting. Several cities, rivers and mountain peaks were shown as seen from an airplane Among other scenes were beautiful gardens, homes, airports, lakes and schools. Several animals were also shown. About half of the pictures were in colors. The show ended with pictures of the superintendent’s wife and children, and Junior College students. Similar performances were shown two other days, so as to give all the students of our school the opportunity of seeing the show and hearing the lecture. Friday the Senior Class presented its play, entitled, “Her Step-Husband.” Every year the seniors present a play, and with the money thus obtained purchase a gift for the school. All of these gifts are beautiful, durable and useful. High school students were admitted to the matinee by turning in their Activity Ticket. Admission for the evening performance was 40 cents. Advertisements were painted on store windows of business men who boost all activities of our school. The play was a three-act comedy and kept the audience in an uproar of laughter. It was equally successful in the evening. ANNA KOS, No. 140, SSCU. 0----------------- PITTSBURGH, PA. DEAR EDITOR: I am a boy 12 years of age. I belong to St. Stephens Lodge, No. 26, in Pittsburgh. This is my first letter to Nova Doba, and it’s hard for me to begin. I would like to tell you about my experience in a hospital during the recent Pittsburgh flood. You see, I hud been operated on for appendix, and was getting on fine when all of downtown and the suburbs of Pittsburgh were flooded. On Wednesday, March 18, about 3 o’clock in the afternoon, all the electricity was shut off. And as the children’s ward is on the eighth floor, you can imagine what fun it was for the kitchen help to get food to us from the basement. That night the whole city was in darkness. The nurses used flashlights and came into the ward every fewmin-utes to tell us more about the disaster the flood had done. 1 am sure they were as glad to talk to us as we were to have them with us. About 3 o’clock Thursday morning they brought in a little 6-week-old baby boy. He was left at the hospital by his mother, whose home was swept away, and that baby cried all night. It. sure was one very dark and spooky night that I shall never forget. On Thursday the water supply was shut off in the hospital, so they got two big reserve tanks from a nearby town. We always washed morning anc! afternoon before the flood, but when the water was shut off we just washed once a day, and then that water was sent to the laundry to do double duty. Friday, March 20, I was discharged, and came home to find an old oil lamp and a candle burning. We went to bed at 8 o’clock as there was nothing else j to do. Our lights at home were turned on Monday, March 23, but mother had to boil the water for two weeks for cooking and drinking. Luckily, our home is built on a hill and the flood did not reach it. I am getting along fine and am back in school studying harder than ever to make up lost time. I remain your ever faithful SSCU member. ROBERT JERGEL. ---------O--------- Peti izkaz prispevkov za po povodnji prizadete elafte J. S. K. Jednote Društvo sv. Alojzija, št. 36 JSKJ. Concmaugh, Pa............................S C.00 Diuštvo sv. Cirila in Metoda št. 9 JSKJ, Calumet, Mich...................... 5.33 Društvo sv. Barbare, M. 47 JSKJ, Aspen, Colo............................ 10.0.) Joseph Zcbee, elan društva št. 47 JSKJ........................................ 1.03 Jcrph IJlanko, elan društva št. 47 JSKJ ...................................... i.OO Društvo Western Stars, št. 202 JSKJ, Ro»k Springs, Wyo................. 5.00 Joe Ambrose, Ignac Rcnkšs, John Zugrlch, Leo Basalay, Martin Kei-žan, John Resetich, Frank Juvan, John Blatnik, Frank Grilc, John Spolar, Tem Stupar in John Lavrin, člani društva. Slcvtnaki bratje, št. 130 JSK.F v Dc Pite, 111., vsaki pa 25 eentev, skupaj 3.0 Družine John Mesek, Spring Valley, 11., {Hni diuštvc Si. 13C JSKJ t.'.si Društvo sv. Andreia. št. 84 JSKJ. Trinidad Colo.......................... 5.3 > Društvo Pathfinders, št. 222 JSKJ, Go’vftnda. N. \...................... 13.03 Mike Špehar, Vladimir Breja, Jchn Novak. Frank Blatnik, Anna Podgoršek (vsaki po 50 ccntov) in Frances Koplcnk (25 ccntev), vji člani društva št. 128, New Duluth, Minn., skupaj.......................... 2.75 Društvo sv. Pavla. št. 116 JSKJ. Delmont, Pa................................... 5.03 Društvo sv. Jožefa, št. .‘iO, in društvo Danica, št. 150 JSKJ, obe v Chi- shelmu, Minn., sta skupno prispevali .................................... 80.17 Društvo Napredek, št. 132 JSKJ, Euclid, O..................................... 5.00 Člani društva sv. Mihaela, št. 88 JSKJ v Roundupu, Meni., sc prispevali kot sledi: Max Polšak. Katarina 1'cniea, Frank Čebul in Jno Bajde pc $1.00; Joseph Banovetz Jr., Joe Nosse, Joe Polich, Jicsph Penica. Peter Sehonians, Catherine Schonian1;, Terezija M:hs,r, John Košak in John Krivec no 50 centov; Margaret N c? e 10 centov; Augjitt Stamps 35 centov; Ana Kazeliski in Frank Grr.h’k po 25 ccntov, skupaj....................................................... 9.75 Lucas Xupan, Roundup, Mont.................................................... 1.00 Matt Perica, elan društva št. 88 JSKJ Roundup, Mont............................ 1.03 Skunaj v f'.-m izkazu.................K 155.C7 Zadnji izkaz ..........................S 848.23 Skunaj do sedaj prejetega ..........................51,033.93 NAKAZANE PODPORE Društvu ši. 16 JSKJ, Johnstown, Pa. (drugo nakazilo)....................... S 100.00 Društvo št. 175, Verona, Pa. (drugo nakazilo)................................ 100.00 Skupaj..........................S 200.00 Že prej Izkazana nakazila.............$ 6.15.01) Skupaj do sedaj nakazane podpore...................$ 835X0 LOUIS CHAMPA, glavni blagajnik JSKJ. ---------O--------------- NAGRADE Za dopise, priobčene na mla.linski strani Neve Dobe 8. apriia 1933, s:> bile nakazane nagrade ur en dolar ($1.00) vsaki sledečim mladinskim dopisovalkam: Justine Koreni, društvo št. 200, Ely, Minn.; Marie Rusa, društvo št. 68, Joliet, 111.; Victoria Kumse, društvo št. 6, Lorain, O.; Mary Zugell, društvo št. 26, Pittsburgh, Pa. -------o------- DOPISI S pota V Novi Dobi z dne 29. apriia sem čital prav času primeren dopis od tajnika društva št. 1 JSKJ. žalostna resnica je namreč, da nekateri člani in članice začnejo prihajati na seje šele takrat, kadar upajo, da bodo izvoljeni za delegate in delegati-nje. Taki, če pridejo na konvencije, malokedaj kaj koristijo organizaciji. Bil sem večkrat na konvencijah naših slovenskih podpornih organizacij, parkrat kot delegat, večinoma pa kot opazovalec. Zgodilo se je, da sem se pridružil skupini delegatov tam, ‘kjer Bog roko ven moli.’ Ko je neki delegat čez čas zapustil družbo, je nekdo pripomnil, da dotični delegat bo še delal preglavice na konvenciji, ker je toliko pisal pred konvencijo. Pa se je oglasil drugi, ki je poznal razmere: “Ta že ne, saj nima soproge s seboj; pisarila je ona, on se je pa samo podpisoval!” Ko sem dotičrika potem opazoval na konvenciji, sem videl, da se najbolj odlikuje s kimanjem in molčanjem. Na drugi konvenciji so imeli vedno opazovalca pri vratih zborovalne dvorane, da je pazil, da se ne pripeti kakšen nered. Jaz sem opazoval zborovanje z balkona in opazil sem v nekem mračnem kotu ce-njenega delegata, ki je polahko kimal in smrčal. Ko .sem poleg mene sedečo rojakinjo opozoril na to, je predsedstvu zbornice poslala poziv, naj tistemu zaspanemu delegatu preskrbi luč. Pozneje sem izvedel, da je tisti delegat želel priti na konvencijo camo zaradi dobrih časov. Korist organizacije mu je bila deveta briga. Pri tej priliki je morda na mestu priporočilo, da naj bi društva, ki imajo mnogo mladih članov, dala priliko zastopstva na konvenciji svojim mladim članom, seveda takim, ki se zanimajo za društvo in Jednoto. Naša bodočnost je v mladini, zato moramo tudi njej dati priliko, da se udejstvuje pri problemih organizacije. Veliko1 zanimanje za organizacijo sem opazil lansko leto celo pri delegatih in delegatinjah mladinske 'konvencije JSKJ. Ze- lo lepo je bilo, ko se je skupina mladinskih delegatov poklonila prvemu predsedniku Jednote, sedaj že pokojnemu Josephu Agnichu, in mu izročila lepo darilo. Staremu pionirju je bilo to ob večeru njegovega življenja v veliko veselje in zadoščenje. B^den ali drugi 'zmed bivših mladinskih delegatov je že zdaj v odraslem oddelku, in bi bilo lepo, če bi imel priliko priti na redno konvencijo. To naj članstvo upošteva, kolikor se mu zdi primerno. Na vsak način naj bi se volili za delegate res zmožni člani, ali pa taki, katerim ni organizacija v mislih samo pred konvencijo, ampak vedno, taki, ki ne bodo mislili samo na zabavo in obiske svojih sorodnikov, pač pa jim bo pri nrcu korist cvelokupne Jednote. Matija Pogorelc Lloydell, Pa. Smatram za dolžnost, da se tem potom naj lepše zahvalim J. S. K. Jednoti, odbornikom društva sv. Petra in Pavla, št. 35 JSKJ v Lloydellu, ter vsem društvom in posameznikom, ki so nam priskočili na pomoč, prizadetim po povodnji. Hvala vsem darovalcem in vsem, ki so imeli sitnosti z nami zaradi te katasrofe. Ohranili jih bomo vedno v hvaležnem ■spominu. Joseph Guzel, Box 34, Lloydell, Pa. Pittsburgh, Pa. Spet je tukaj pomlad, katero smo tako težko pričakovali. Naj bi nam poleg lepega vremena prinesla tudi boljše čase. Tem potom naznanjam, da tukajšnja podružnica št. 26 SŽZ priredi predstavo premičnih slik v nedeljo 17. maja. Predstava bo ob dveh popoldne, ob 6.30 in ob 8.30 zvečer. Slike bodo predvajane v Slovenskem domu na 57. cesti. Vstopnina za odrasle bo 35, za otroke 15 centov. Vsi tukajšnji Slovenci in Slovani so vabljeni, da predstavo pose-tijo. Mary Coghe. Rockdale, lil. Članom in članicam društva Vit. sv. Mihaela, št. 92 JSKJ je že znano, da zdaj se vršijo naše redne seje v dvorani Martina Žagarja na Moen A-ve. Prošeni so, da bi se v bodoče bolj številno udeleževa- li mesečnih sej. Dalje so prošeni, da bi bolj točno plačevali svoje mesečne prispevke, ker drugače je nemogoče pravočasno poslati asesment na glavnega blagajnika. Mislim, da nam je tukaj že vsem znano, da Zveza slovenskih društev v Rockdalu, 111., priredi spet en Skupni piknik. Ta piknik je določen za dan 28. junija in se bo vršil v Oak Grove parku v Rockdalu. Vsi Slovenci te naselbine, pa tudi iz Jolieta in drugih bližnjih naselbin so že zdaj vabljeni, da ne pozabijo tega piknika na 2S. junija in istega gotovo posetijo. Prepričan sem, da ne bo nikomur žal, 'ki se omenjenega piknika udeleži. Bratski pozdrav! Louis Urbančič, tajnik društva št. 92 JSKJ. Soudan, Minn. Vsem tistim članom društva sv. Barbare, št. 5 JSKJ, ki niso bili na zadnji seji, katera se je vršila 25. aprila, se tem potom uradno naznanja, da je bilo na omenjeni seji sklenjeno, da društvo priredi neke vrste veselico in da v dotično svrho plača vsak enakopravni član po en dolar v društveno blagajno. Ker udeležba članov na zadnji seji ni bila velika, pozivam člane, da se pol-(Dalje na 7. strani) “JVo-da "Doba” S—...... GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta (lane 7to letno; ta nečlana $1.50; ta inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. IZ GLAVNEGA URADA J. S. K. JEDNOTE Ker je Louis J. Kompare dne 29. januarja 1936 od pomožnega tajništva resigniral, in, ker se je nasledništvu odpovedal tudi njegov namestnik Louis Bavdek, se s tem uradno proglaša za pomožno tajnico Jugoslovanske Katoliške Jednote dosedanjo prvo pomočnico v glavnem uradu, sestro Barbaro Matesha, ki je bila na seji glavnega odbora dne 29. januarja 1936 izvoljena za namestnico glavnemu pomožnemu tajniku J. S. K. Jednote. Glavni urad J. S. K. Jednote, dne 9. maja 1936. PAUL Bartel, ANTON ZBAŠNIK, glavni predsednik. glavni tajnik. °DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI KAKŠEN JE CLEVELAND Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Suwucription for membera $.7t per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XII. <3|gsg^83 NO. 20 Majske misli Dolga in izredno ostra zima je končno za nami in v deželo se je prismejal maj, najlepši mesec leta. Sveže zelenje, potreseno s pestrimi cvetnimi šopki, je zagrnilo poljane in dobrave, griče in doline ,parke in gozdove. Celo v velika mesta so padli drobci teh krasot. Vsakemu človeku je prirojen čut za lepoto, zato ne more nihče ostati popolnoma ravnodušen za naravne lepote, ki jih pomlad tako radodarno razsiplje. To velja posebno za nas, ki živimo v krajih, kjer imamo skoro polovico leta hladno in neprijazno vreme. Neka tajna sila nas vabi in vleče na prosto, kjer zlata Vesna se v dobravi smeje, v tihem vetru šelestijo veje” in kjer “sonce z mrakom govori v tihotnih majih,” kakor je zapisal pesnik. Ni nam zameriti, saj smo vendar otroci narave, otroci sonca, dasi morda nekoliko odtujeni. Vsem je znano, da ugrizljivo mrzla zimska burja s snegom in ledom ne more pričarati življenja v naravo, ne more vzbuditi zelenja in cvetja in ptičjega petja. Mehki pomladanski dež, božajoče južne sapice in gorki sončni žarki so tiste sile, ki vzbujajo rast, življenje in veselje v naravi. Le z dobroto in lepoto je mogoče doseči vse tisto, kar smatramo za lepo in dobro. To naj bi nam bilo v opozorilo, da tudi v našem družabnem življenju ne moremo doseči ničesar trajno dobrega s sirovo silo, z domišljavostjo, z lažjo, obrekovanjem, zmerjanjem, hinavščino, z neosnovanim sovraštvom in razdiranjem. 1 rajno dobre uspehe je mogoče doseči le s poštenim delom, z odkritosrčnostjo, s primernim spoštova-nejm dela vseh dobro mislečih ljudi in včasih tudi z dobro besedo, govorjeno ali pisano. Naša J. S. K. Jednota je bratska podporna organizacija, katere delo je plemenito, pošteno in dobrohotno. Ona samo gradi in nikdar ne razdira. Svojim članom priznava in jamči popolno svobodo mišljenja in udejstvovanja v njihovem privatnem življenju. Na sejah njenih društev in v uradnem glasilu se niti ne zaposlavlja niti ne protežira nikogar zaradi njegovih privatnih nazorov ali zaradi udejstvovanja oziroma neudejstvovanja v kateri koli politični ali verski skupini. Pri društvih in pri Jednoti smo vsi bratje in sestre z enakimi pravicami in dolžnostmi, brez ozira na poti, katerim sledimo v našem privatnem življenju, seveda, pod pogojem, da so te poti poštene in vredne dobrega člana, državljana in človeka. Prav temu sistemu, ki izključuje iz JSKJ vse, kar po našem mnenju ne spada v bratsko organizacijo, se imamo mnogo zahvaliti, da je organizacija v zadnjem desetletju tako lepo napredovala v članstvu, v financah in na ugledu. Napram drugim sličnim organizacijam je J. S. K. Jednota kot dobra sestra, ki ve in upošteva, da dobrega organizacijskega dela ni nikdar preveč. To delo se je vršilo od različnih skupin in tako je bilo rojakom omogočeno, da so se pridruževali tistim skupinam, katerih sistemi so posameznikom ugajali. Prav temu se imamo zahvaliti, da smo Slovenci v primeri z drugimi narodnostmi najbolj zavarovani. Ko bo prišel pravi čas, se bodo nedvomno nekatere naše organizacije združile v večje skupine. Kolikor toliko se je v tem smislu že delalo in se še dela, toda prisiliti se taka reč ne da. Vsaka stvar ima svoj čas. Bratsko upoštevanje drugih sličnih organizacij pa nam seveda ne brani poudarjati odličnosti in dobrih strani naše J. S. K. Jednote pri vsaki primerni priliki. To je naravna 'dolžnost vseh, ki se smatramo za dobre in lojalne člane. Pri tem ni treba nič pretiravati, samo resnico povejmo. Na primer, da je naša organizacija nestrankarska, da je znatno nadsolventna, da so njene investicije v splošnem dobre in se primeroma visoko obrestujejo, da daje jako liberalne podpore, da je točna in poštena v izplačilih, da ima vzorno in varčno gospodarstvo, da ni v organizaciji nikakih resnih sporov, da je brez resnih izgub prebolela depresijo in da od takrat neprestano raste na članstvu in financah itd. Ako morda na kateri drugi organizaciji opazimo kaj, kar nam ne ugaja, prezrimo tisto; poudarjajmo le dobre strani in odličnosti naše organizacije. Naše delo ni razdiranje ampak graditev. Vedno je še resničen pregovor, ki pravi, da lepa beseda lepo mesto najde. Delajmo čast naši organizaciji s tem, da smo širokogrudni, da smo dobri družabniki in dobri prijatelji napram vsem, ki to zaslužijo. To je sicer indirektna agitacija za našo Jednoto, a zato ni nič manj uspešna kot direktna; včasi še bolj. Poslužimo se vseh poštenih poti in sredstev, ki bodo pomagala naši organizaciji še k večjemu napredku in ugledu. Pomlad je čas najbujnejše rasti in največje aktivnosti v naravi. Naj bo mesec maj, prvi resnično pomladanski mesec v letu, tudi čas naše naj večje aktivnosti za J. S. K. Jednoto. Letos je konvenčno leto, zato naj bi bilo to leto nekakšen maj v življenju naše Jednote. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) Tibetanci nikoli ne umivajo. To popolnoma pojasni prej o-menjeno navado. * Ameriškemu preroku Town-sendu očitajo, da obljubuje nekaj nemogočega, češ; da ni toliko denarja v deželi, da bi bilo mogoče plačati $200 mesečne pokojnine vsaki nad 60 let stari osebi. Koliko denarja bi bilo za to treba, še ni nihče preračunal, kakor ni nihče izračfunal koliko kokoši bi bilo treba, da bi bila v vsakem ameriškem loncu in vsaki kastroli po ena kokoš, kar je svoječasno obljuboval bivši predsednik Hoover. Angleški državnik Eden je baje izjavil, da Anglija ne bi mogla nastopiti z vojno proti Nemčiji drugače kot s pomočjo Zedinjenih držav. Amerika je šla enkrat po kostanj za druge v evropsko žerjavico in ne bo šla ponovno. To pomeni, da Hitler precej varno sedi. * Organizacija za zatiranje komarjev v Cook county ju, Illinois, naznanja, da bo letošnje poletje izpustila 50 milijonov rdeče, zeleno, rjavo in rumeno pobarvanih komarjev, da na ta način ugotovi, kako daleč segajo vojne operacije teh brenčačev. To je dobro, da si zapomnite. Ako vas na letošnjih piknikih posetijo komarji v rdečih, zelenih, rjavih in rumenih uniformah, boste vedeli odkod so, in ne boste dolžili pijače, da jih je pričarala. ■4 V Nemčiji bo v bodoče pri raznih volitvah dovoljeno glasovati samo oženjenim moškim. Hitlerjeva vlada hoče samo take volilce, ki so vajeni reči: ja! * V ameriškem zveznem kongresu je neki narodni zastopnik “pertožengo gor vzdignil,” da se v mnogih restavracijah ljudem servira hrana, ki je bila namenjena za pse. Hm, kaj pa naj počnemo z njo, če je psi ne marajo! * Do predsedniških volitev je še dobrih 24 tednov, do pasjih dni 10 tednov, do kresa 6 tednov, do piknikov dva ali tri tedne, toda mi vsega tega prav nič težko ne čakamo zdaj, ko nas objema cvetni maj. Zakaj ni maj vse leto! A. J. T. POMEN DRŽAVLJAN -STVA (Nadaljevanje s 5. strani) re k svoji adoptirani deželi. Naturalizacija pa pomenja, da je inozemec spoznal, da bodočnost njegova in njegovih o-trok leži v Ameriki. V prošnji za ameriško državljanstvo inozemec izjavlja pod prisego, da namerava imeti svoje stalno bivališče v Združenih državah. Ko. priseže zvestobo, on izjavlja, da bo branil Združene države v slučaju vojne z inozemstvom in da bo podpiral ustavo in zakone tega naroda. Da bo pravičen napram samemu sebi, svoji prejšnji domovini in Ameriki, inozemec, ki misli na državljanstvo, si mora najprej postaviti in odgovoriti to vprašanje: ali zares nameravam nastaniti se za vedno v Združenih državah? —FLIS. (Nadaljevanje s 1. strani) priredil na Materinski dan lepo uspelo čajanko v počast materam in očetom in v razvedrilo prijateljev in gostov kluba. Prireditev je bila zelo lepo in okusno aranžirana, u-deležba povoljna in zabava prav prijetna in domača. Z vencem lepih popevk je poset-nike razveselila odlična pevka Antoinette Simčič iz Clevelanda, z drugimi točkami pa so se častno izkazali domači talenti. Za prihodnje mesece so do- seda j naznan j ene p r i r e ditve sledečih društev oziroma društvenih skupin: Društvo št. 40 JSKJ v Cla-ridgeu, Pa., priredi v soboto 13. junija piknik v proslavo svoje 33-letnice. Društvo št. 116 JSKJ v Del-montu, Pa., priredi piknik v soboto 13. junija. Piknik se bo vršil pri Slovenski dvorani v White= Valley. Društvo št. 4 JSKJ v Presto, Pa., priredi piknik v nedeljo 14. junija. Društvo št. 50 JSKJ v Brooklynu, N. Y., priredi v nedeljo 14. junija piknik “Pri revnem Lazarju.” Zveza slovenskih društev v Rockdaleu, 111., priredi v nedeljo 28. junija piknik v Oak Grove parku. Društvo št. 44 JSKJ v Bar-bertonu, O., bo priredilo svoj letni piknik na dan 4. julija. Piknik se bo vršil v Hopocan Gardens. —o------------- RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje s 1. strani) nrh krajih. Administracija je pristala v tozadevno zahtevo organiziranega delavstva in kongres je sprejel potrebni dodatek k novi WPA finančni predlogi. (Nadaljevanje s X. strani) svoji prireditvi v istem Narodnem domu, seveda v dveh različnih dvoranah, h katerima pa je skupen vhod. Pa se nikoli ne zgodi, da bi se društvo Washington zgledovalo nad I-lirsko vilo, Marija sedem žalosti nad Prijatelji narave, Sveti Jožef nad Prešernom, Kranj nad Ribnico itd. To je zanimivo in tipično clevelandsko. Pa še nekaj drugega smo se tukajšnji Slovenci navzeli od clevelandskega prebivalstva v splešnem, namreč, da ne verujemo v disciplino in še manj v diktaturo. Nam da bi kdo komandiral, nam! Saj nismo v Julijski Krajini, niti v Evropi, smo v Ameriki! Izrazitih narodnih voditeljev nimamo (če so kje, se ne silijo v ospredje), in, če bi jih imeli, ne bi jih dolgo poslušali in hodili za njimi. Včasih poslušamo tega, včasih onega, potem pa gremo navadno vsak po svoji poti. Ker nas je 50,000, je lahko tudi teh poti prav toliko. Ako kedaj za kakšno večjo idejo kolikor toliko skupno ljastopimp, storimo to čisto prostovoljno. Taki smo, in se ne menimo, “al’ je to lepo, al’ je to grdo.” Seveda je nekaj izjem, toda naše miselnosti na splošno to ne izpre-meni. če se motim, potem je nekaj narobe z mojimi očmi, ušesi in glavo v splošnem. Mogoče je tudi to. Kljub za naše slovenske razmere velikemu številu, se v milijonskem Clevelandu ne moremo ponašati, da bi bili kakšen odločilni činltelj. Imamo pa vendar štiri sinove slovenskih staršev v mestni zbornici, enega med sodniki in enega v državni legislaturi. To je več, kot morejo pokazati druge e-nako številne in številnejše narodnostne skupine v tem mestu. Razume se, da imamo lepo število naših zdravnikov, odvetnikov, zobozdravnikov in drugih intelektualcev, večinoma že iz vrst naše tu rojene mladine. I-mamo celo boksarje in profesionalne baseball igralce. Seveda so ali so bili med nami tudi razni mojstri-skaze, “deseti bratje,” “Krjavlji,” padarji itd. Celo “vaškega norčka” ne pogrešamo. V Clevelandu izhaja pet slovenskih časopisov, namreč dva dnevnika, dva tednika in en mesečnik. Zadnji trije so glasila in last podpornih organizacij, katerih glavni uradi so izven Clevelanda ih tudi izven države Ohio. Koliko slovenskih trgovin, gostiln in raznih drugih obrti je v Clevelandu, nihče ne ve natančno. Vsekakor pa gre njih število v stotine. Slovenskih domov je tisoče; števila tudi nihče ne ve. Vse to je nastalo iz dela slovenskih rok in iz priznane sLovenske varčnosti. Dasi nimamo veletrgovin in razkošnih domov, se lahko trdi, da je gospodarska moč Slovencev v Clevelandu znatna, oziroma je vsaj bila pred veliko depresijo in pred bančnimi polomi. Koliko stotisočev dolarjev so clevelandski Slovenci izgubili v raznih propadlih ali zamrznjenih finančnih zavodih, je težko reči. Vsekakor je bila to huda katastrofa za tisoče naših ljudi. Depresija z veliko brezposelnostjo je zasekala na-daljne hude rane našim tukajšnjim' rojakom. Vse to je krivo, da je mnogo naših, ljudi izgubilo prihranke, trgovine, o-brti in hiše ter druge nepremičnine. Bilo je preveč hudega naenkrat in splošna pobitost je bila par let med rojaki očita. Polagoma se je to nekoliko izboljšalo, deloma vsled nekoliko boljših delavskih razmer v deželi ,deloma vsled pozabljenja. Vsekakor se grenak spomin na te hude čase ne bo nikoli popolnoma izgubil. Vredni je nekoliko omeniti Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR o) IvvrvPvnlnl nHv«>lr * Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, D1-Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6117 St. Clair Ave.. land, Ohio. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK. Ely, Minn. Pomožna tajnica: BARBARA MATESHA, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely, Minn. P» Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 618 Chestnut St., Pltts“J“J ’Ave. Urednik-upravntk glasila: ANTON J. TERBOVEC, 6117 St. Cia* Cleveland. Ohio. b) Nadzorni odsek: * Predsednik: JOHN KUMSE, 1735 E 33rd St., Lorain, Ohio. . o f] 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Clevei*■ ■ 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh', jH . 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., •I01 ' 'gl 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. ^ #il|y GLAVNI POROTNI ODBOR: 0. Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barbertc«. "lth 1. porotnik: JOHN SCHUTTE,, 4751 Baldwin Ct., Denver, CO£. ? „ 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn, « 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. Sest{ 4. porotnik: JOHN 2IGMAN, Box 221, Strabane, Pa. fyfe PreSf; Jednotlno uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, ObiO-^ ^ --------------------------------------------------------------------N, ZDRUŽEVALNI ODBOR l0 j ti(L Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6401 Superior Ave., Cleveland, O” 'jfl. t ' 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., J°u ’ "»h 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora. Minn. —’ % Vse stvari, tikajoče so uradnih zadev, naj se pošiljajo na ^!a.vr‘*n*J ^ v, denarne pošiljatve pa na glavnega blagajnika. Vse pritožbe in Pr j,VInv, Pr ,*» !hJ slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih n«’1'1 1'%; ta zvišanje zavarovalnina in bolniška spričevala naj se pošiljaj0 nft v zdravnika. n»j Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in ‘‘ft slovov naj se pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Ave-, nBk» ^ L Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša iug08^fro varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejfte podpore in * jj Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Amer* j. pS p hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva plcr°e f , L| piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani be,ef* *prPOh neoziraje se na njih vero, politično pripadnost aii narodnost. JednO'®^ tudi otroke v starosti od dneva rojst/a do 16. leta in ostanejo 1 dpr »kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. C Premoženje znaša nad $2,000,000.00. Solventnost Jednote znaša Ni V LONDONU na Angleškem je bilo nedavno dostavljeno neki ženi pismo, katero ji je njen mož pisal pred 20 leti, ko se je boril za demokracijo na francoskem bojišču. Pismo se je zamudilo v neznanem poštnem uradu 20 let . POBEGLI etiopki cesar Haile Selassie se je dne 8. maja izkrcal v Haifi, Palestina, kjer ga je sprejela častna straža angleške pehote in mornarjev. Poroča se, da so iz ladje izkrcali tudi cesarjeve zaklade, in sicer 117 skrinj zlata in srebra. Stradati torej možu in njegovi družini ne bo treba. Ligi narodov je Haile Selassie sporočil, da se ni odpovedal etiopskemu prestolu, pač pa da se je le umaknil premoči, da tako prepreči nadaljno pobijanje njegovih rojakov. Italijanski diktator Mussolini je preteklo soboto proglasil Etiopijo za del novega rimskega cesarstva, Victorja Emanuela pa za kralja-cesarja istega. V Angliji sodijo, da je novo rimsko cesarstvo zgrajeno na pesku in da se bo zrušilo vsled gospodarskega izčrpanja Italije. _____—o-------- SLADKA DEŽELA Nobena dežela na svetu ne porabi toliko sladkorja v raznih oblikah kot Zedinjene države. V letu 1935 ga je bilo v tej deželi porabljeno za 698 milijonov dolarjev. Povprečno pride nad $5.00 vrednosti sladkorja na osebo. Sweet land of 'liberty! NAGRADE V GOTOVINI /V $ v i ZA NOVOPR1DOBLJENE ČLANE ODRASLEGA l* ^ DINSKEGA ODDELKA DAJE J. S. K. JEDNOTA V GOTOVINI. Za vsakega novopridoblj enega člana mladinskega predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridoblj ene člane odraslega oddelka Va s0 telji deležni sledečih nagrad: za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $l-°° ^ za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $l-5° agiA"* za člana, ki se zavaruje za $1000.00 smrtnine, $3.0° ^ tfl za člana, ki se zavaruje za $1500.00 smrtnine, $3-5° nCgt za člana, ki se zavaruje za $2000.00 smrtnine, zmanjka in je nit* ' , treba. Ne rečem, , ju ne bi mogli biti b° ^ ^ S metnejši, pa imam0 y sP« vzroke, da nism°- ju' '1 n oni pa era o ali d* za sebe lahko re‘ prav med takimi, k‘l imenitno počutim-V prihodnjem čte^j bomo nekoliko ši tukaj rojeni ml**^ j pjjfl y ODMEVI-IZ \ K RAJ K V - ""j ,t (.Nadaljevanje s ■ • vi 91 ^ A cev pa je bilo ,ea u kavo so zaslišali P jo0| žencev bitke še ka vl Obtoženih je 31 jj * Grabovea, ki vornikov. Trideset stotak0' na podstrešju z ( °! j^ii11' posestniku AntpnJ1 K1 Hrastju pri ^im je pgenj uničil { Po 20 letih 1* j, ' I jetništva se Je . pece> rojstni kraj Stal1 p0j^ Stevan Avramo^j^«, je preživel v u je • Andrijevki, kjer ^ ženil, ko je Pre .glt)o, dobil od doma P., j ga uradno Prog n\eg° .J vega in da se Je ge drugič poročila j« i* '-i. Domov »M sam. Srbskega J j.^, več in govori san p ^ vanu je danes ' jih starših Pa ga sina, ki #a Je . zapustil v zi^e ženo, ki je «el» « , ni mar, skrbi S način bi izp°s'°' 3 šla za njim c*rU trokom. J p* A, c Moc v m« ,fess S 'Hi] °Pr Voi H e ; ier si h ofc J1 iv, ca :*• Cc »c} N thj N ‘C !ls v a. H X %. K h S < i' A IS SI1 is k t V clevelandske slovenske domove oziroma domove, v katerih bivajo Slovenci, četudi jih ne lastu je j o. Niso razkošni ti domovi, toda so snažni in razmeram primerno udobno opremljeni. Pri vsaki slovenski hiši pa se vidi nekaj zelenega: drevje, grmičje, cvetlice ali vsaj malo trate. Kjer se o-koli hiš dolgočasijo stare škatle, prah, papir, cunje in druga ropotija, tam ne iščite Slovencev. Ta slovenska ljubezen do snažnosti in lepote, slovenska pridnost in varčnost in i znana slovenska poštenost so lastnosti, ki so pridobile našim rojakom dober ugled in ■spoštovanje pri starih Ameri-: čanih in drugorodcih. Cleve-. landski Slovenci so poleg tega poznani med drugorodci , kot izobražen narod, ki nima analfabetov, in, ki zna na kulturnem polju marsikaj poka-L zati. Pri vseh naših slabostih in nedostatkih smo v mestu toliko poznani od naših dobrih strani, da se nobenemu ni treba sramovati povedati, da je . Slovenec. i Drugače pa smo cleveland-iiski Slovenci taka pisana na-i rodnostna skupina kot pehar J ribniškega fižola, kar ni čud-_ no, ker nas je pač usoda na-, 'nesla iz vseh delov Slovenije, j Včasih se nam zdi, da nas je 'preveč na kupu in da smo _ j drug drugemu na poti, pa smo sitni in ugrizljivi kot brenclji v pasjih dneh. Včasih se prerekamo kot otroci, kar bi kazalo, da smo še mladi, kljub mnogim plešam in sivim la-1 sem. Včasih izvršimo kaj v ^resnici dobrega in pomeniji-‘|Vega brez vsega hrupa; drugič pa zaradi kakšne malenkosti vpijemo kot Izraelci, ko ^so podirali Jeriho. S .samo-" postavljenimi would-be narod-" nimi voditelji, ki se tu in tam ‘ pojavljajo, imamo* potrpljenje in zabavo, ker vemo, da i končno vsaki leščerbi olja ■ ENGLISH SECTION OFB ▼ official Orgzn ▼ of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS CURRENT THOUGHT Only Four Months Away ^e fifteenth quadrennial convention of our Union is only Ur months away. Scheduled to take place in Cleveland dur- 0 | the week of Labor Day, it means that our lodges will hold , f y four more regular monthly meetings before their elected Pfesentatives will meet for the most important assembly I Hi our organization. everal proposed changes to our by-laws have been sug-liec^ ^ three state SSCU federations, by our supreme Ipre etary and individual members. Others, undoubtedly, will L ent their opinions before the proceedings will get under Th*1 ®ePtember. hUd 6 ac^ve interest taken by members in the future progress Welfare of our SSCU, as indicated by their suggestions to .»the field of fraternal endeavor, reflects and active mem-^n,P that speaks well for our Union. Mth°WeVer’ to° many of us are content to let our ideas “ride,” 1 good intentions to take care of the matter sometime in iHj future, which, in too many instances, is postponed ■Vjj. lnitely. How time does fly, and our ideas perched on its ,^s 80 into space, perhaps never to return. Ne0 ^ now” *s a splendid motto for all of us to follow, if we A,;tt° put some of our ideas into actual practice. ^°Ugh, principally, our fraternal organization is based’ benevolence, it also incorporates the practical principles ath, sick, accident, indemnity and disability benefits for hikers. Hence, it is necessary that we widen the scope h benefits, along with additional assessments, as will meet h ^ands of our members. rej"y four years delegates meet to discuss and pass upon cteas, to discard obsolete provisions in our by-laws and, Heral, to authorize such additions as will benefit the JWhip. | before, it is imperative that new additions for the better-,, °f our Union be given proper and full consideration at I meetings, where, if found feasible by the majority, 6 ac*Vanced to its proper place on the convention cal-* * * Jie of English-speaking members harbor the mistaken th Sl0ri that they are considered only as a necessary evil in. ,Senior members; that little, if any, consideration is given ideas, etc. ig 6 this line of reasoning may be true in isolated cases, ■ lleral feeling among our senior members is predominantly Posite. They look forward to suggestions presented by tajUl1« mind, for they realize the importance attached to tl^^t present among our English-speaking members. " fault lies with the young mind, who is content to let his ^ish^ rn°ther take the initiative, and also the criticism Hr °Un<^ to accompany the presentation of any new idea. ■ thought, if worthy of consideration, will find a follow-_.t ^structive and destructive line of reasoning—a process jjlcU P lit the rough spots. safeiy predicted that our fifteenth quadrennial lini’-fHo wiil find many disappointed individuals of the senior the English-speaking members fail to be represented . Hstructive and progressive thought on the convention I'H Vi accomplished in the space of four months. A |Se reac^ng °t' our by-laws will acquaint fully the Eng-Kiji 'll: ov0^ Igod, |K* m in. de; % •tP pp na9r[ fltf na9p ncH1 **5 it , V it 111' nii . Lonesome for Pathfinders ?• if Soudan, Minn. — All members of St. Barbara lodge, No. 5, SSCU, who were not present at the last meeting, which was held April 25, are hereby notified that at this meeting it was decided that the lodge was to undertake a program of entertainment, and that each member is to pay $1.00 for this purpose into the lodge treasury. Since the attendance at the last meeting was not very large, I am reminding the members to attend in full numbers our next meeting which will be held May 23d. With a large number of members on hand, we are sure to come to such conclusions that will satisfy the majority. Therefore, come to our next meeting on May 23d, so that we can discuss all important details concerning our next lodge activity. Once before, I requested the members not to place all the responsibility upon the secretary, and I repeat this request again. The secretary himself cannot do everything for the lodge; neither can the lodge board. The co-operation of the members is absolutely necessary. John Dragovan, Sec’y. To Wed r«ci, Pathfinders, No. 222, and St. Joseph, No. 89, two SSCU lodges of Gowanda, N. Y., will hold their annual Field Day sometime in July. Visitors from Ohio and Pennsylvania are expected to be present at this outstanding SSCU outdoor event of the East. Last year over forty Clevelanders attended the Field Day. Electrons, No. 228, SSCU, of Cheswick, Pa., will observe their first anniversary on May 30 with a grand outdoor program, including a dance. Admission will be 35 cents to the festivities, which will commence at 2 p. m. From the SSCU Home Office U9U’ 0. •i ' rn>* : k P m e j>'s I# ir,;!'’ M. ‘nn.—Listening to the ^ °ys harp about things .0, lhaVe planned for their ^ I ^ ^e^ng’ ^ay 20» makes JUst smack his lips ^ly resolve to be pres-tj)Cc°rding to Joe Mantel 8 boys who are acting Ks the meeting have 'M ^Hrined which will out-e good-time meeting ! by the gals a month m th > \ e last meeting Louis 8uPplied dance music, served, and after the was concluded, y insisted that the Hi sill ,r se 1 i1 j« se let- >• A*' dtw „» p»’ t)i r3 Ranger Boys Hosts boys couldn’t even try to compete. But the way things look! A little secret! They plan to have a couple of baked hams, with beer, pickles and all the trimmings, together with a lot of pickles ... I mean good music! All you Rangers better get together and see what you can do to give the boys an edge in their lodge host and hostess rivalry ! See you at the Ranger meet, folks! Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. Wedding bells will ring for Mr. Joseph Struna and Miss Rose Adamic, both of Cleveland, O., on May 23, when the two will be united in matrimony. Josoph-.SiUuna is a member of Collinwood Boosters Lodge, No. 188, SSCU. -------o------- Great Lakes Exposition to Feature Old Villages “Streets of the World” will « be one of the feature attractions of the Great Lakes Exposition, scheduled to open on June 27 on the Cleveland’s lake front. Here the visitor will find villages reproduced over some eight acres of land as they exist in the various foreign countries. At first this section was to be called “The Old World,” but later was changed to the “Streets of the World.” Yugoslavs will have their own section. Taverns, cafes, restaurants, shoppes and stores characteristic of the Slovenes, Serbs and Croats in their native land will be available along with exhibits of native products. Only Yugoslavs or their descendants will be permitted to operate the various stands in their own village, and these shall be dressed in native costumes. Slovenes will have their own section, where among other attractions one shall find a “gostilna” (tavern), operated by Slovenes in their own characteristic way. Industries of Cleveland and surrounding territories shall play a major part in the Great Lakes Exposition. Several firms have contracted for large portions of space to exhibit their products. The exposition, scheduled to run from June 27 to Oct. 4, was conceived to celebrate the 100th anniversary of Cleveland, and is dedicated to the advancement of the Art, Science, Industry and Commerce of the Great Lakes area. It will occupy 125 acres of Cleveland’s lake front. St. Michael’s Lodge, No. 40, SSCU, of Claridge, Pa., will observe its 33d anniversary on June 13 with an outdoor program of festivities, which will include a dance, speakers and a softball game. This local branch has been very active in keeping the SSCU spirit on the top pedestal in Claridge, and certainly the members of Lodge No. 40 deserve the co-operation of neighboring SSCU lodges in all their endeavors. Slovene Progressive Benefit Society (SSPZ) will hold its regular national convention in Milwaukee, Wis., beginning with May 18. English-conducted lodges will be represented with ten lodge delegates, while four members of the SSPZ supreme board are English-speaking members. The convention will be held at S. S. Turner Hall, 725 W. National Ave. New juvenile members enrolled during the month of May shall be free of assessments for the month of June. And as already reported, all juvenile members already enrolled prior to the month of May shall be free of assessments during the months of May and Jun,e. This arrangement should stimulate the enrollment of new members in the juvenile department. Vesna Club Lorain, O.—Mothers and fathers were very well represented at the tea given by the Vesna Club Sunday afternoon. May 10, at the Slovene Auditorium. A program was given and the following took part: Mrs. Antonia Simcic of Cleveland gave two vocal solos, namely, “Back Home to Mother” and “Bird.” Matilda Mayak recited “To All Mothers,” Edward Debevec recited “To All Fathers.” Atmosphere music during the tea was furnished by Josephine Eisenhardt and Mrs. Steven Strong, violinists, who were accompanied by Mrs. Frank Tomsic at the piano. The committee in charge were: Josephine Eisenhardt, Jenny Kumse, Mayme Primožič, Agnes Lesnak, Mary Tomazine, Olga Virant. Vida A. Kumse acted as hostess and Andrew Mayak host. Dancing followed the tea in the evening, music being furnished by Jack Tomazic’s Orchestra. Martha Kumse. Kings Park, N. Y.—I have so much to write about that I really don’t know where to begin, or how to say it. My promotion and transfer from the Gowanda Hospital to the Kings Park Hospital, Long Island, N. Y. was done on such short notice that I could not even bid many of my friends au revoir. I had been engaged in extension studies for just such an opportunity, and I had to act quickly when my chance came for a better position. No one will ever know how hard it was to leave the old home town and the friends I was willing to do anything for. On my last night in Gowanda I was happy to be the guest of the Pathfinders in a farewell party. As a parting token, they gave me a beautiful writing set which I will always cherish. I use it every day in my office, and I hope that I can continue to write miscellaneous articles in the Novai Doba. I think of the Pathfinders a lot, and hope they will not forget me. Mrs. Mary Vončina was the first to write to me, and it sure was good to hear from home. I have sent, Gowanda less correspondence than I intended, due to the fact that the office work was previously badly neglected, necessitating considerable evening work. Although I am 500 miles from Gowanda, I promise to answer all mail sent to me. It was with regret that I had to resign as treasurer and athletic supervisor of the lodge, but perhaps I can continue more or less as a distant observer. James Golcar, the new treasurer, and Thomas Sternisha, the new athletic supervisor, always have been good workers, and I hope they continue to keep the Pathfinders, foremost among the leaders of the SSCU. Each year the Pathfinders and St. Joseph, SSCU lodges of Gowanda, have a SSCU Field Day. I ani looking forward to the big occasion this year and will try to be present, if possible. When the opportunity arises in Civil Service, I may have a chance to transfer back to Gowanda. For the present, however, I like my work, like the people I work for, like the country, and hope to further my studies at N.Y.U. in my spare moments. I wish to thank Little Stan, and my friend, Frances Vranichar, for their expression of success in my future work. As for the farewell message of Thomas and Doris Sternisha, and personal wishes of the Pathfinders’ members, they will always be fond memories. Also, when the gang at the Gowanda Hospital cried on my last day with them a person can’t help but feel somewhat saddened but grateful. Kings Park is also rather far out on Long Island, away from New York City, but I hope to contact some of the New York City SSCU members. I have already become acquainted with a number of people in this city, and I am always glad to make new friends. The friends met on my recent trip to Waukegan, 111. to attend the SSCU bowling tournament, would be too innumerable to mention. I be-1 lieve that everyone was highly Since Louis J. Kompare resigned as assistant supreme secretary on January 29, 1936, and since Louis Bavdek, substitute succeeding to the office, declined, this means is taken to announce officially that the assistant supreme secretary trow is Sister Barbara Matesha, formerly first assistant in the home office, who, at the annual meeting of the board under date of January 29, 1936, was elected substitute to the assistant supreme secretary of the SSCU. At the home office of the South Slavonic Catholic Union, May 9, 1936. PAUL BARTEL, supreme president, ANTON ZBASNIK, supreme secretary. -------------O-----f.. Meet Miss Barbara Matesha Assistant Supreme Secretary of the SSCU By LITTLE STAN Ely, Minn.—With Joseph Mantel Sr., supreme trustee of the South Slavonic Catholic Union, officiating, Miss Barbara Matesha, daughter of Mr. Mike Matesha, one of the charter members of the Union, was inducted to the office in surprise ceremonies which took place at the home office last Sunday. The above lead tells you just what happened, but let Little Stan give you his own original description of the entire affair. It was Saturday evening, a beautiful evening, when he chanced to meet Supreme Secretary Anton Zbašnik, who told him that the surprise ceremonies would take place the following day . . . and he admonished Little Stan to make it a point to be there to get an exclusive story of the entire affair! Then, it was reported that Mr. Bavdek, who was elected alternate assistant supreme secretary to succeed Louis Kompare, who tendered his resignation to the Supreme Board last January, had also resigned. As soon as this was official, steps, unknown to Miss Matesha, were taken to surprise her. Now for the real story! Sunday dawned (11:30 a. m.), when Little Stan partook of his dinner (and breakfast), hastened downtown and loitered until 2 p. m., whent he rode to the home office. Present were Mr. and Mrs. Anton Zbašnik, Mr. and Mrs. Louis Champa, Mr. and Mrs. Joseph Mantel, the office force, comprised of Misses Mary Kolenz, Ann Tom sich, Katherine Peshel and Joseph Fishier. Little Stan, of course, completed the gathering. Secretary Zbašnik had asked impressed by the friendliness of everyone in attendance. If the Joliet group is an example of what an SSCU ladies group is, then I am heartily in favor of more interest in ladies’ organizations. For Frank Vranichar, supreme trustee, and I, it was a reunion more or less, as we had not seen each other since the last SSCU convention held in Indianapolis, in 1932. I hope to have the opportunity to attend the next one to be held in Cleveland this Septem-br. Our supreme president Paul Bartel and 'his family certainly were busy. During | my stay in Waukegan I had the good fortune to stay with Mr. and Mrs. John Merlach on Tenth Street. They were delightful hosts and we extend to them our sincere appreciation. We secured some pictures on our trip that were rathei (Continued on Page 6) Barbara to be present Sunday. She evidently thought that extra work wag/ in store. We all waited patiently for her arrival, and soon she was seen coming. The entire group was ushered into the assistant secretary’s office, and the door shut. Treasurer Louis Champa was seated at a desk, appearing busily engaged in financial figures. Secretary Zbašnik, in his office, very, very busy! The group shut in the office is trying hard to stifle their giggles. Barbara enters. “Hello, Barbara,” says Mr. Champa. “Hello,” returns Barbara. Then Mr. Zbašnik chimes, “Hello, Barbara,” and seconds later, “Get me the insurance files from the assistant secretary’s office.” Barbara comes to the door, throws it open, and is she surprised to see the entire group! She leans against the door and dazedly asks, “What’s this?” Mr. Zbašnik and Mr. Champa are smiling as they stroll into the office, Mr. Zbašnik carrying an important looking document in his hand. He begins reading the paper, which installs her into the office of assistant supreme secretary of the SSCU until December, 1936. Supreme Trustee Joseph Mantel reads the official oath, taken by Barbara, and after that she is warmly congratulated from all sides. She is presented with a beautiful bouquet of flowers and candy from the office force. She smilingly accepts the office, gifts and congratulations. Just like her, always that becoming smile! Joe Mantel Jr. then comes in to take her picture, and after the camera is through clicking, the group adjourns to participate in a social get-together in honor of her appointment. As Miss Matesha lives just across the street from Little Stan, the flowers she received were carried by him. Escorting were Mr. Zbašnik and Mr. Mantel. Upon arriving at the Matesha home, we all stopped in, and Mr. Matesha received the congrats of the group. And now Little Stan will give you a short resume of Barbara. She has beautiful brown- wavy hair, and always wears a pleasant smile. Juveniles met her when they were at Ely, last year. She was head bookkeeper for our organization since 1926 —ten years of distinguished service, and now the reward! Closing this little description, Little Stan extends his heartiest congratulations to our new assistant supreme secretary, the first lady of the SSCU to hold an important office in our organization! Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. THIRTY-ONE S. S. C. U. TEAMS IN TOURNEY Electrons — Sparks ’n’ Flashes Cheswick, Pa.—If my continued long absence is not reason enough to return to these columns, it is quite evident that publication of a full report of our coming anniversary deems it necessary. For; many years this vicinity had contemplated an English-conducted unit of the South Slavonic Catholic Union. But for 01’ Man Depression—who is now about to go to the great beyond, from old age and painful bruises, inflicted by Good-Time Charlie—that contemplation would have become a reality without the least hesitancy or postponement. However, that is all water under the bridge, and the records show that the Electrons, unit No. 228, have achieved their first milestone mark, which is to be fittingly observed this Decoration Day, Saturday, May 30, with a program of activities from 2 p. m. until midnight. One year of organization, one year of experience in the fraternal field, one year of ups and downs, and one year of overthrowing competition and opposition has been our lot during the past 12 months. Nevertheless, we have won. Our aim is definitely set. Our membership has been carefully ‘‘‘weed-ed out”; those now within our fold have and will continue to prove to be honest, earnest, a willing and co-operative group of brothers and sisters. All the foregoing is just another reason why we are putting forth our every effort to make this Decoration Day a real day of celebration and not only just another day for profit. To advertise, yes—not only the fact that we are one year old, that we will remain intact, that we are out to build—but also to advertise to this vast gathering on this day of merry-mak-ing that we are a part of the grand South Slavonic Catholic Union. Come, invite your friends, relatives, et al, to this grand, colossal celebration of celebrations. For a general admission of 35 cents you are admitted to a program of activities from 2 p. m. until midnight. Every minute filled with activity. Amateur talent of the very best; two orchestras, one for the afternoon and the other for the evening, singers, amplifying system installed to carry the voices and music throughout the spacious gardens, a beautiful birthday cake as door prize, $15 prize award, and refreshments a-plenty for the thirsty and hungry patrons. Nothing will be spared to make this one gran*d and glorious day of merry-making. Scene of ac- LONESOME FOR PATHFINDERS (Continued from pa>?e 5) humorous. You would “die” laughing to see the one taken by “Mish” in front of the ^Waukegan Slovene Hall. Lin-dy and I sat on the junk wagon, “Connie” on the horse and “Samson” Drobnič under the horse. Mattie Molk might also be interested in the picture of the Joliet girls. Perhaps I will get a chance to comment more in detail about the interesting sidelights of the tournament, but for the present I will have to stop. I am writing this at the home of my uncle, Louis Palcic, secretary of lodge No. 90, SSCU, and I still have a long trip to Kings Park. My kindest regards to all, and my love to a certain somebody. Ernie Palcic, No. 222, SSCU. tivities to be, the newly remodeled, spacious Oak Hill Gardens in Harmarville. We leave it to you to be among the hundreds who will enjoy themselves with us that date. Already Cleveland and Barberton, O., as well as many points in Pennsylvania have promised to be in attendance. Will you be next? * * * “I see by the papers” that the Gowanda Pathfinders are about to lose their active booster and correspondent, Ernie Palcic! While work takes him elsewhere, we do hope that time will permit him to contribute to our medium now and then. It is to be regretted that such a fine, interesting and up-and-coming writer, as we know Ernie to be, should be lost to this service. It is unthinkable. We can count on you, Ernie, can’t we? F. J. Progar, Sec’y. No. 228, SSCU. Lodge No. 120 | — I \ Ely, Minn.—All members of Lodge No. 120, SSCU, are cor-j dially invited to attend our reg- j ular meeting scheduled for Sunday, May 17, at 2 p. m. We secured 18 new members this year, and they are all requested to attend this meeting without fail. Our supreme secretary, Anton Zbašnik, will be present at this meeting, and he, in all probability, will explain to them their duties toward our organization and the privileges to which they are entitled. We will also elect two representatives to the meeting to be held at Hibbing; so, let’s have a full attendance. A delicious lunch will follow the proceedings. Rose Svetich, Sec’y. — o----------- Lodge No. 112 Washington Conference Discusses Aliens in U. S. A conference, planned to bring into truer perspective the present-day position of the alien in America and to answer the unjustified charges against him, was held at the Hotel Washington, Washington, D. C., on Saturday, May \2. Sponsored by the Foreign Language Information Service, which for eighteen years has been working for the assistance and protection of the foreign-born, the conference is expected to result in a restating of sound and sane prin-jciples for dealing justly with the 5,000,000 aliens in the United States. A morning and afternoon session followed by a dinner meeting embraced the following general topics: “The Alien and Our Economic Problem,” “The Alien and His Children in Relation to Crime and Delinquency,” “and “The Alien at the Bar of Public Opinion.” The conference, according to Read Lewis, director of the Foreign Language Information Service, has been prompted by the growing confusion in the public mind, brought on by economic fear and in some cases selfish political motives, as to the relation of the newcomer in America to its older citizens. “At a time when it is difficult to meet the needs even of our own citizens, it is little wonder that the alien in the United States is the subject of bitter conroversy,” declared Mr. Lewis. “On the one hand serious charges are made against him. On the other these charges are denounced as contrary to our Amer'can experience and tradition. Where does the truth lie? What in light of our traditions and present needs is a sound policy for the United States? It is the purpose of the Conference to discuss and answer these questions. When fantastic figures and assertions are being marshalled :‘n an effort to make the alien the scapegoat for our social and economic ills, it is high time to get the true facts before the public.” Educators, sociologists, and interested citizens attended the sessions which were open to public. General discussion followed each session.—FLIS. Kitzville, Minn.—All members of Lodge No. 112, SSCU, are requested to be present at the meeting Sunday, May 17, 1936. Important matters of interest to all members will be taken up. Frank Tichar, Sec’y. Wise Leadership East Palestine, O.—Year 1935 was a banner one for the SSCU. New heights were reached by the organization and much was done to pave the way for improvement along various lines. What is the power behind this advancement of the SSCU? It is keen generalship aided by enthusiastic co-operation. Often when new ideas are put forward by the leaders of an organization they meet with severe criticism. This is as it should be. Sincere criticism is as necessary to progress as truthful praise. Wise leaders meet this criticism squarely and prove their point most worthy of consideration. The leaders of the SSCU must be congratulated for-joining hands with their critics and settling their problems amicably and proving to the satisfaction of all the quality of their endeavors. And that is why the SSCU “tops them all.” Joe Golicic, No. 41, SSCU. Buckeye Air Waves Pittsburgh Lodge, No, 26, Takes Two National SSCU Ely, Minn.—The St. Barbara Hawkeyes held their monthly meeting at the National Home on April 17. The meeting was a great success. Dancing followed the business session. A good time was had by all present. The crowd danced to the music of Frank Kromar and his orchestra. Our next meeting will be on May 15 at 7 :30 p. m. All members are requested to be present. After the meeting a dance will be given. Invitations are being sent out also. The music will be furnished by Art Burag-lio and his three-piece orchestra. If you want a good time, do not fail to be present at this dance. The admission will be 25 cents and 10 cents. Don’t forget to keep May 15 in mind. Dots Merhar, Rec. Sec’y. Team Titles in Duckpin Tournament Surpassing last year’s record of team entries, the se(^njj national SSCU duckpin tournament, held in Pittsburgh, 1 9 and 10, blazed its way into a new record in the SSCU ® nals, with thirty-one teams rolling side by side, in fnen competition. St. Stephen’s lodge, No. 26 of Pittsburgh, enjoyed a re^ ular field day of high scores. The men’s team placed f>rs ‘g the team events with 2285, while the ladies of No. 26, no ‘ be outdone, rolled 1394 to tait,5 Jo] V it. bo V 5 o ubli^ tv, '‘‘da %c ,sPe *P: Pfid L -01 de] V; %\ dr. -di k Ofj Hi V Ha Co klj §*] a, ill ____________________________ p nidč' Pi* purchased at sales o1 ele. ments, decrees or sales ^ mortgages or trust deeo^^s by it as security f°r made. r# (13) May maintain sep^. and distinct reserves f°r> bers, if dues and asses* ^ ^ are levied on different an tinct mortuary tables. of (14) May console®, p merge with other ^ra^eV!!e # cieties as provided in tutes. __ (a) Such as shall be requisite for its convenient accom modation in the transaction of its business. (b) Such as shall have been mortgaged to it in good faith by way of security for loans previously contracted or for money due. (c) Such as shall have been conveyed to it in satisfaction of debts previously contracted in course of its dealings. (d) Such as shall have been Blood and Battle Field A World War Chronicle BY IVAN MATIČIČ From the Slovene by VALENTINE OREHEK (Continued from last issue) On one occasion two Italian officers sneaked themselves to our lines. They are captured and when brought in by ’the sentries offer to exchange their knowledge of the Italian positions for freedom. Our lieutenant, when this proposal is made known to him, flies into a rage. “You sneaky dogs. You ought to be ashamed to make an offer like that. “ He gives each a resounding open-handed whack before they are led away. Mess comes to us at nightfall. We dispose of it with truly amazing dispatch. Gathered about the tremendous cauldron we pitch and toss for advantage, eyeing the bubbling contents the while with eyes made round with hunger. And puffing like a porpoise Podpolkovnik Moestl ranges up alongside and unpretentiously extends his bowl for filling. We stare astounded at him. That an officer should deign to share the grubby meal of a soldier is simply unheard of. We are so astonished in fact that for the moment even our ravenous hunger is forgotten. The adjutant, at a loss to explain this wholly unprecedented act, comes hurrying forward to explain, “Gospod podpolkovnik, surely you will not eat with the men? We have officers’ mess from our own kitchen served us.” “True, but where is it written that officers have the right to separate mess? From now on I forbid discrimination in any form or manner to be shown in the food served to officers •n and men. As long as I’m 10 hat e* here I’ll have it observed ,<< cooking for officers shall ce ,l(m Of course, anything so r this officer’s outlook canno repl^j la ng, and the men who lat *r j 1 k I chance to remember a _n | c j,s k of land in the close vic*nl °.Jt‘ W' cautiously up the slanting 0f1 > t)e ‘■’’ell sole and after a mo’1ie ^ cision gain the top. ''t^ desperate dash for the (TO BE CONTINUE I M K 2r !s >n >1] ‘v^a DOPISI 'Sevanje strani) ^}n° udeležijo prihodnje !l se bo vršila 23. maja. 'i polnoštevilno zbrani !a seji, tem lažje bomo ‘Vse tako, da bo v za-'*v° članstvu. Stari pre-Pravi, da več glav več rej> pridite vsi člani na 0 sejo 23. maja, da gorimo vse potrebno o veselici. Že en-)reJ sem prosil člane, °bešajo odgovornost za r&ttie tajnika, in ta o-8e(laj ponavljam. Taj-fie zmore vsega, niti e vsega storiti sam dru-°dbor. Treba je sode-4 članstva. — Za dru-'5 JSKJ: °hn Dragovan, tajnik. h Chicago, lil. ■ in članicam društva • • JSKJ naznanjam, 0 naša prihodnja seja soboto 16. maja in se ^°ela ob 7.30 zvečer. 0 je prav prijazno vabila Se kar mogoče pol-110 udeleži te seje, ker 5*et sprejeli nekaj 110- • ^ov v naše društvo, ^iznanje zaslužijo ne-a»i našega društva, ki ‘ono agitirajo in pri-“ nove člane, j 'Vati nove člane J. S. je vsestransko ko-51 e'°- Agitator, ki nu-j na pridobi, je deležen °te nagrade v gotovi-ruštvo in Jednoto po-novi član rast in ’ za novega člana pa ’ 'k se je zavaroval pri ^ ^°šteni in zanesljivi /^anizaciji, katere ne ij ^bena. Z drugimi be-’ ilihče ne more pristo-i( °|iši organizaciji ka- 1 ^ša. Kdor bi dvomil pride k meni, pa .° dokažem iz pravil in j-«, . JUcku še enkrat po- 1 lf4,Ulle na se-i0 na večer ish ™a- Saj naše seje so L11* mirne in po vsaki kr110 nekoliko prijatelj-ju-l^ve. ysak čiarii ki se 0 se vrača zadovo-)ie I ov. Biotski pozdrav! L Andrew Bavetz, dl’uštva št. 70 JSKJ. k New Duluth, Minn. ft °*-°m se naj lepše zali,, hodnikom, prijate-k(-Ztlancem, ki so nama L18- aprila pripravili II v Presenečenje z ban-L^slavo 351etnice na- *n na-^ razvesei^‘ Pohištvenim dari- EU p j v- Schweigerju za hl6-' Sovar v slovenskem |ffl k6rn jeziku- Hvala f ^ 'c' in Mrs. Brula pa If^^u Mr. in Mrs. F. tol' ^ so se za ln'*" trudili in žrtvo-14 sorodnikom iz Call,}^ in Mrs. P. Sterk Grahek za čestit-udeležbo na pri-* ^pe darove naj bo J J. ^ ala tudi Mr. in nd "f'ši J, in Mr. in Mrs nBe |‘t> svaku in sestri 1 wiV'j iV^' J°seph Jugovich * Keewatina, iries I( u ’ ^rs. Jamieson in eh"'- Mrs. An-■ J Jiss Anna Sterk. pennies in Mi’s. U 'linj ion* the {or viti1 atb' {or en- touf' /hic11 U > luc^' pro'" hree' s the ; tu« or»r)' . the ieda is _ J! til«1 Lucy Talarico. K sklepu naj bo še enkrat izražena naj lepša hvala vsem, ki so se trudili za to lepo prireditev, vsem darovalcem lepih darov in vsem dragim u-deležencem. Ob prilikah bova skušala naklonjenost povrniti. Mr. in Mrs. Mihael Špehar. Gilbert, Minn. Člane društva sv. Jožefa, št. 20 JSKJ vabim, da se v obi-lem številu udeležijo prihodnje seje, ker bomo imeli zelo važno stvar ,v pretresu. Seja se bo vršila v nedeljo 17. maja in se bo pričela točno ob 9:30 dopoldne. — Bratski pozdrav ! Joseph Novak, tajnik. Rock Springs, Wgo. K dopisu, priobčenem v Novi Dobi z dne 6. maja, naj mi bo dovoljeno podati mali popravek. Ponesrečeni Anton Jelovčan, ni bil doma iz Javora, ampak iz Žitine v Poljanski dolini nad Škofjo Loko. Razdalja med omenjenima krajema sicer ni velika, le kakšne pol ure hoda. Gornji popravek je namenjen rojakom, ki so iz dotičnih krajev doma, ter jih je novica kolikor toliko zanimala, da ne bo nesporazuma. Thomas Chadez. na sejo. Za po seji so nam obljubljena okusna okrepčila. Rose Svetich, tajnica društva št. 120 JSKJ. lisi Kitzville, Minn. Vsi člani društva sv. Janeza, št. 112 JSKJ so vabljeni, da se udeležijo seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. maja, ker bodo na dnevnem redu važne zadeve. Bratski pozdrav! Frank Tichar, tajnik. Enumclaw, Wash. Da nisem nikak pisatelj, bo razvidno že iz dejstva, da je to moj prvi dopis za kateri koli list, dasi sem član dveh društev. Vsekakor, enkrat je treba pričeti. Nameravam biti kratek. Ne bom opisoval lepot zelenega Washingtona, ker to so storili že drugi, bolj zmožni pred menoj. Istotako ne mislim opisovati delavskih razmer, ki so menda povsod približno enake. Omeniti hočem danes le, kako so me na večer 16. aprila presenečili moji prijatelji, ki so me takorekoč dvignili iz postelje z veselimi vzkliki, igranjem harmonike ter vsestranskimi voščili k mojemu rojstnemu dnevu, da bi jih bilo še mnogo, srečnih in veselih. Naj bo na tem mestu izrečena naj lepša hvala mojim številnim prijateljem, ki so me pri tej priliki obiskali, mi čestitali in me obsuli z raznimi darili. To presenečenje me je prepričalo nad vsak dvom, da imam še mnogo dobrih prijateljev med člani vseh štirih društev v Krainu in okolici. Hvala še enkrat vsem, in bodite zagotovljeni, da bom vašo prijateljsko pozornost in naklonjenost znal ceniti! Rudolph Petchnick. lo»”s Lorain, O. Dolga zima je za nami, dnevi se daljšajo in uvet se je spet ogrel. Kdor pa si želi o-greti tudi dušo in srce, naj pride v nedeljo 17. maja na pomladanski koncert pevskega zbora “Zagreb,” ki se bo vršil v Slovenskem Narodnem Domu. Na programu bodo najbolj izbrane slovenske narodne pesmi. Slišali bomo pa tudi pesem-popotnico HBZ, katero je spisal in uglasbil pevovodja “Zagreba,” Matija Novačič, poznani glasbenik in skladatelj. Koncert se prične ob 7.30 zvečer. Po koncertu bo ples in prosta zabava. Vstopnice se dobijo v S. N. Domu. Frank Posavec. ka! Po igri bo ples in prosta zabava. Naše kuharice so obljubile neke vrste jedila, ki so posebnost pri Kitajcih, to je “chop suey.” Torej ne pozabite tega važnega večera! Za pevski zbor “Prešeren:” John Jurgel, predsednik. dl’ ise- , tti« ry' Braddock, Pa. Tem potom opozarjam nadzorni odbor društva sv. Alojzija, št. 31 JSKJ, da se gotovo udeleži revizije ali pregleda računov v soboto 16. maja. Pregled knjig se bo vršil v dvorani in se bo pričel ob 7. uri zvečer. Upam, da to pot ne bo tako kot je bilo zadnjič, ko smo tajnik, blagajnik in tretji nadzornik čakali v dvorani do 5. ure zastonj. Ako bi kateri nadzornikov ne mogel priti k pregledu računov, naj to naznani društvenemu predsedniku ali pa tajniku, da se na njegovo mesto postavi drugega. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 31 JSKJ: Martin Hudale, tajnik. Ely, Miim- Članice društva Marije Cist. Spočetja št. 120 JSKJ so vljudno vabljene, da se gotovo udeležijo naše prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 17. maja in se bo pričela ob dveh popoldne. To leto smo v naše društvo pridobile 18 novih članic, in posebno te nove članice so vabljene, da se gotovo udeležijo seje 17. maja. ' Na tej seji bo navzoč tudi naš glavni taj nflc Anton Zbašnik, ki bo novim članicam najbrž pojasnil njihove dolžnosti, obenem pa jim tudi povedal o dobrotah in ugodnostih, ki jih deli naša Jednota. Za federacijsko sejo, ki se bo vršila v Hibbingu, bomo izvolile dve zastopnici. Zato je važno, da pridejo vse članice Pittsburgh, Pa. Skupna veselica za poplav-ljcnce. — V soboto zvečer 16. maja priredita “Prosvetna in Dobrodelna Zveza” in pevsko društvo “Prešeren” skupno veselico in “Amateur show” v Slov. Domu na 57. cesti, s sodelovanjem nekaterih podpornih društev, za pomoč vsem slovenskim poplavljencem v Pittsburghu in okolici. “Amateur show” je nove vrste zabava zai-rnašc Slovence in zahteva več treniranih oseb, ki nastopajo v raznoličnih plesih, petju in igrah; med njimi nastopi večje število naše mladine, ki se pridno vadi za nastop. Mladina bo ob tej priliki pokazala svoje talente, ki obeta biti nekaj, kar še nismo videli. Ameriški Slovenci smo se še vedno odzvali vsakemu klicu, kadar je zadela nesreča naš narod, bodisi v Ameriki ali v starem kraju. Tako je tudi zdaj pričakovati, da se zopet primerno odzovemo in prispevamo vsak po svoji zmožnosti, da vsaj nekoliko pomagamo svojim lastnim bratom, ki so po povodnji, kateri ni primere v zgodovini, trpeli strašne posledice. Mnogi izmed njih so si nakopali bolezen, ko so skušali rešiti vsak nekaj svojih življenjskih potrebščin. Koliko naših družin bo ostalo brez vsega, ker so ostali brez doma, pohištva in obleke, ker- v hudi krizi ni niti misliti, da si bodo mogli sami pomagati. Prizadete družine so tudi vselej rade same pomagale in prispevale za (vse človeški drubi koristne svrhe, zato jih ne smemo zdaj prezreti, ker bi imelo hude posledice med našimi reveži, ki pričakujejo pomoči od državne vlade, ki je vse kratkomalo že popolnoma pozabila, in tudi Rdeči križ, ki je stikal in vodil pravo inkvizicijo pri naših družinah. Toda vse je bilo zastonj. Pomoči ni bilo! Dolžnost naša je, da jim sedaj v kritičnem času nudimo vsestransko pomoč, ako hočemo, da si ohranimo njih bratovsko spoštovanje. Zveza nabira tudi prostovoljne prispevke, in prosimo vse one, ki morejo gmotno pomagati, naj pošljejo prispevek v ta namen- Javnost opozarjamo in prav vljudno vabimo na skupno veselico, in vsem zagotavljamo večer lepe zabave. Napolnite Slov. Dom do zadnjega kotič- Blaine, O. Tem potoni se naj lepše zahvalim društvom in. posameznikom, ki so se moji prošnji odzvali s prispevki. Poslali so: Po $5.00 društva: št. 155, 106, 11, 105, 103, 162, 94 in 182. — Po $3.00 so poslala društva: št. 201, 225 in 15. — Po $2.50 društ. št. 28, 86, 70, 1 in 12. — Društvo št. 16, $2,-40; društvo št. 144, $1.95; društvo št. 66, $1.55. — Po $2.00 so prispevala društva št. 176, 101, 132, 20, 44, 35, 25, 77, 207, 203, 41, 143, 124, 75, 54, 84, 128, 57, in 120. Po $1.00: društ. št. 71 104, 167, 204, 99, 108, 88, 85, 136, 72, 50, 221 in 149. Posamezni člani: Družina Kosahic $1.10; Joseph Jeran $1.00; Jacob Sernel, Frank O-kolish, Joseph Slugar Sr. in Tony Slugar, po 50 centov; Stanley Jeran, Frank Baline, Joseph Slugar Jr., Valentin Pintar, Matija Ujčič, Stanley Ujčič, John Semič, John Ker-žič, John Keržič Sr. in John Slugar, po 25 centov; Frank Tekavc 15 centov; Tony Gruden, Joseph Keržič in Frank Slugar po 10 centov. Vsi od društva št. 106. Po 25 centov: John McLoir, John Konsak, Valentin Maj-nick Sr., in Mary Gorjup; po 15 centov: Matt Dragin, Simon Mihalich; po 10 centov; Joseph Plaveč, John Podriž-nik, Ma^t Sternad in Effie Mainick; šest centov Andrej Kauzlarich. Vsi od društva št. 72. Vsega skupaj sem prejel do-sedaj 139.21. Vsem* društvom in posameznikom^ ki so se moji prošnji tako velikodušno odzvali, se v svojem in v svoje družine imenu naj lepše zahvaljujem. Joseph Perhaj, član društva št. 155 JSKJ. Anton Canalec, Mary Flajs, Frank Škufca, Martin Bele, Rosie Radkovic, Frank Uraj-nar, Frank Velikan, John Pra-protn k, Frank Golob, Frank Gerbek, Anton Perkopec, Henry Travner, Anton Ivančič, Alex Kocjančič, Joseph Mervar, Frank Rozenštajn, Frank Marolt, Anton Florjančič, John Zevnik, John Jeran, Joseph Medle, Filip Bajt, Anton Dugar, Joseph Dagamat, Frank Rutar, Ronaldo Medvešek, John Boyd, Joseph Klemen, Francis Kovačevič, John Rozman, Steve Tratnik, Louis Milharčič, Agnes Stegenda, Matija Repše, Martin Lam-pert, John Cimerman, Anton Hren, Joseph Trente, John Lekše, John Predovnik, Viljem Mole, John Smerdel, Francis Zore, John Manfreda, Frank Černe, Apolonia Gradiša, John Radeš, Matija Ščinkovič, Ana Koren, Josephine Zgonc, Frank Vertačnik, Frank Turk, Margaret Šušteršič, Anton Sadar, Josephine Kronovšek, Ivana Šašek, Anton Brišnik, Peter Chermen-sky, Joseph Turk, John Gerbek, Louis Medvešek, August Zupančič, Joseph Vidič, John Cendon in Louis Banič. Frank Gregorc je prispeval 20 centov; Joseph Može in Frank Krefel po 15 centov. Po 10 centov so prispevali: Joseph Krapec, Anton Udo-vich, Joseph Cesnik Martin Barbarič, John Sahanc, Peter Stanich, Frank Gazvoda, Jennie Gazvoda, John Šparem-blek in Martin Drgan. Vsega skupaj jc bilo nako-lektanega $53.15. Cenjeni sobrat urednik Nove Dobe! Ne smete se ustrašiti dela, ki ga boste imeli s poslanim precej. Saj smo ga tudi mi imeli, pa moramo vsi skupaj potrpeti s tistimi reveži vred. Zavedamo se, da lahko pride slučaj, da bi tudi mi potrebovali pomoči dobrih rojakov. Zato va? prosimo, da pošljete priloženo vsoto $53.15 v kraj ali kraje, kjer so slovenske družine po povodnji prizadete; brez ozira na to, če so člani JSKJ ali ne, samo da so Slovenci. V imenu društva Sloga, št. 166 JSKJ in v imenu podpisanih nabiralcev se vsem darovalcem naj lepše zahvaljujemo. Upamo in želimo, da bi bili ti naši celiti v pravo pomoč tistim, kateri so potrebni. Zahvaljujemo se pa tudi tistim, ki so bili akciji nasprotni. K sklepu pozdravljamo vse po poplavah prizadete slovenske družine in jim kličemo, naj ne obupajo. Saj je še veliko dobrih rok in usmiljenih src v Ameriki! — Za odbor: Louis Znidarsich, Luka Cesnik in Louis Banich. PRIPOMBA UREDNIŠTVA. — Urednik Nove Dobe potrjuje prejem vsote $53.15 v namen kot zgoraj označeno. Od te vsote je poslal $26.58 Prosvetni in Dobrodelni Zvezi v Pittsburghu, Pa., z navodilom, da se razdeli med Slovence pittsburškega okrožja, ki so bili prizadeti po poplavah. Cek je bil poslan sobratu Fr. Oblaku, 7205 Butler St., Pittsburgh, Pa., da ga izroči prej omenjeni Prosvetni in Dobrodelni Zvezi. Drugi del, namreč znesek $26.57 pa je bil poslan na sobrata Ivana Pajka, 24 Main St., Conemaugh, Pa., znanega slovenskega trgovca, ki je obljubil, da bo denar pošteno razdeljen med Slovence johns-towpskega okrožja, ki so bili prizadeti po poplavah. Tam namreč ni nobene posebne slovenske organizacije, ki bi vodila razdeljevanje tovrstnih podpor. — Anton J. Terbovec, urednik - upravnik ^ove Dobe. Enumclaw, Wash• Podpisani sem član JSKJ že od leta 190.1, bil sem eden U-stanoviteljev društva sv. Jožefa, št. 21 JSKJ v Denverju, Colo. Pozneje, ko sem se pre- selil v državo Washington, < sem pristopil k društvu Mari- i ja Zvezda, št. 32 JSKJ v < Black Diamondu, Wash. Tam š sem ostal član, dokler nismo i tu v naši farmerski naselbini i Krain ustanovili društva Brat- , je svobode, št. 162 JSKJ. To se je zgodilo leta 1925, in lahko rečem, da sem bil tudi jaz med tistimi, ki smo se trudili za ustanovitev tega društva. Zelo aktivni pri ustanavljanju društva so bili tudi zdaj že pokojni Matt Petchnick, sose-stra Matilda Petchnick, sobrat Joe Richter in sosestra Josephine Richter. Bilo je veliko ’ zaprek in veliko dela, toda , končno je bilo društvo le. organizirano in je dobilo števil- ’ ko 162. Denar, ki ga je Jed- ( »ota nakazala za nove člane, j smo pustili kar društveni bla- , gaj ni, da si je polagoma ne- | koliko opomogla. Delali smo za društvo z navdušenjem v vseh ozirih; za napredek v članstvu in napredek blagajne. Dobrih uspehov se ne more zanikati. Po enajstih letih pa se je mnogo izpremenilo. Izgubili smo najboljšo moč v sobratu Mattu Petchnicku, ki ga je ne-nedoma pobrala smrt pred par leti. Sobrata Joe Richterja je že pred letom dni zadela huda bolezen in ga še danes ni pustila. ’Kar se mene tiče, sem pa že na številki 71, in ne-prilike mi dela naglušnost. Zdi se, kot da je z nami opešalo tudi društvo. Pa to ne bi smelo biti, saj ima še vedno nad 80 članov, in med njimi je gotovo več zmožnih in agilnih moči. Toda zadnje čase je naše društvo kar nekako spalo. O kaki agitaciji za društvo v Novi Dobi ni bilo sledu. Blagajna je šla nazaj. To je bil vzroSk, da sem predlagal, da se mesečni izdatki znižajo. Saj vendar ne moremo dopustiti, da bi se blagajna čisto izčrpala. V razmerah se mi novo predlagana plača tajnika ni zdela tako majhna, posebno če jo primerjamo s plačami uradnikov pri društvih drugih organizacij, in če tudi upoštevamo njihovo agilnost. Ni se mi zdelo umestno, da se je sobrat tajnik vsled tega tako razjezil, in prav tako neumestno se mi je zdelo poznejše očitanje v javnosti, da so nekaj predlagali taki, ki mesece in leta ne prihajajo na seje. Kot sem že zgoraj omenil, sem bil aktiven za J. S. K. Jednoto že od leta 1901. Da-! nes sem star, težko slišim in ‘ živim na farmi, torej se mi pač ne more zameriti, če se ne udeležim vsake seje. Društvo št. 162 JSKJ, katerega sousta- • novnik sem bil, pa mi je kljub temu še vedno pri srcu, in tež- • ko mi je, ko vidim, da je zadt s nje čase oziroma da je bilo » zadnje čase tajko mrtvo. Ako druga tukajšnja društva napredujejo, zakaj ne bi moglo naše? Ali imajo druga društva bolj agilne uradnike? Po mojem mnenju morajo pravila za vse enako veljati, pa naj si bo glede asesmenta, glede obiskovanja bolnikov itd. Delo za društvo in delo za dvorano pa ni isto, posebno zdaj, ko se mora skrbeti, da bo plačana. Marsikdo je že delal za društvo, za dvorano in za druge javnosti koristne reči, ne da bi bil kaj plačan za to. Novemu društvenemu tajniku želim sreče in velikega u-speha pri njegovem delu. Res, da razmere danes niso najboljše, toda upam, da z navdušenim in bratskim delom bo moglo društvo spet beležiti lep napredek. Ce bi bil 10 ali 20 let mlajši, skušal bi mu aktivno pomagati, kot 71 - letni starček pa tega ne morem. U-pam torej, da se bodo zavzeli naši mlajši in nadaljevali delo, ki smo ga započeli in v preteklosti vodili starejši. Na podlagi agilnosti in pravega bratstva bo naše dobro društ-,vo “Bratje svobode,” št. 162 Indianapolis, Ind. V pomoč poplavljencem, iz Indianapolisa, Ind. — Najprej sta se zavzela za tiste reveže Louis Žnidaršič in Louis Banich, pa se je slišal nek nesporazum. Nato smo apelirali na društva, da zavzamejo kakšno akcijo, ker ljudje so potrebni. Potem je bilo pri-nešeno na sejo društva “Sloga,” št. 166 JSKJ, in je bilo sprejeto, da društvo Sloga zavzame akcijo in prosi za prispevke po vsej naselbini za po poplavah prizadete rojake. Za nabiralca prispevkov sta bila izvoljena Luka Cesnik in Louis Banič. Prispevali so sledeči: $2.00 John Lucid. — Po $1.00: Anton Urbančič, Fr. Žonta, Louis Urbančič, Mike Matich, Steve Stanich, Frank Deželan, Louis Fon, Charles Stevens, Anton Lavišček, Martin Cesnik, Joseph Semenich, Joseph Gačnik, družina Trušnik, Frank Danas in Valentin Stroj. Po 50 centov so prispevali: Anton Ule, Neža Cesnik, In-koff, Frank Radež, Louis Znidarsich, Joseph Urbančič, Mary Qualiza, John Markič, Joseph Zevnik, Joseph Zore, Anton Medvešek, Jacob Stergar, Pavle Platiša, Martin Mausar, John Bačar, Luzar, Louis Matelko, Joseph Lumpert, Louis Sterniša, Rosie Luzar, Steve Škerjanc, Joseph Klemenc, John Perhne, Johp Škoda, John Lumpert, Gregor Luzar, Ivo Klarich, Martin Strucelj, Frank Zupančič, Uršula Nagode, Gregor Wolkar, Steve Crist, John Hribernik in Frank Stroj Jr. Frank Medlej je prispeval 40 centov; Jernej Zakrajšek in Mary Allen po 35 centov; Martin Dugar 30 centov. Po 25 centov so prispevali: JSKJ napredovalo na članstvu, na financah in na ugledu. Pozdrav članstvu društva št. 162, pa tudi članstvu društva št. 21 JSKJ v Denver ju in vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Jernej Krashovetz, član društva št. 162 JSKJ. ODMEVI k RODNIH KRAJEV Izpremembe občin. Kraja Bruna vas in Dolenje Laknice sta izločena iz občine Tržišče in priključena občini Mokronog. V novomeškem srezu pa se kraja Hrušica in Pangerč grm izločita iz občine Brusnice in priključita občini Šmi-hel-Stopiče, dočim se iz občine Prečna izločijo katastrske občine Št. Peter, Cenjice, Ha-rinja vas in Ždinja vas ter se iz njih osnuje občina Št. Peter. Spet ciganska vedeževalka pred sodiščem. Pred okrožnim sodiščem v Beogradu je bila lani obsojena na 5 let ciganska vedeželka Marija Šaj-nova, ki je lahkoverne ljudi opeharila za velike vsote. V kratkem se prične pred istim sodiščem razprava proti njeni svakinji Živki, ki je z uspehom nadaljevala obrt zaprte Marije. Tudi ona je klicala na pomoč “vile,” ki pa so zahtevale od lahkovernežev seveda denar, zlatnino, svilo in druge vrednote. Živka je ve-deževala, govoreč z vilami, v temni sobi ob mrtvaških glavah. Od časa do časa je prižigala sveče, razpenjala neke črne tkanine, mrmrala skrivnostne molitve in zahtevala od prisotnih darove za “vile.” Vile so namreč hudomušne in so umolknile baš takrat, kadar je bilo zanimanje lahkovernežev na višku. Da bi spet spregovorile, je vsak dal, kar so zahtevale. Sleparka, ki ima v Beogradu lepo hišo, je po dosedanjih prijavah sodeč dobro posnemala svojo svakinjo. Od ene same lahkoverne žene je dobila 11,000 Din, dva prstana z diamantom in cel kup svile in druge tkanine. Neka uradnica beograjske občine je dala 1,000 Din ter po 12 metrov svile in platna. Kakor v primeru Marije Šajnove, tako se tudi tokrat mnoge žrtve skrivajo iz sramežljivosti. Na dve fronti razdeljena vas. V vasi Gračani pri Zagrebu sta bila izvršena v kratkem času že dva napada z dinamitom. Ena dinamitna patrona, kakršne rabijo običajno v kamnolomih, je eksplodirala v veži Kosove gostilne, druga pa pred hišo nekega kmeta. Vsa vas je razdeljena na dve fronti in vodi se ogorčena borba z dinamitom, revolverjem in nožem. Ena fronta se je formirala o-krog Kosove gostilne, druga pa okrog kamnoloma, ki ga ima blizu vasi neki veleposestnik. Gostilničar in lastnik kamnoloma sta se pred meseci ?prla, ogorčeno borbo pa vodijo zdaj drug proti drugemu njuni prijatelji. V gostilni in na cesti je bilo že več izgredov. Nabolj nevarna pa sta bila seveda oba napada z dinamitom. Pri mržnji, ki se je v vasi razvila, sta gostilničar in lastnik kamnoloma prav za prav nedolžna. Svoj spor sta že davno poravnala in brez njune krivde se vaščani še vedno prepirajo in prete-pavajo. Val sovraštva bi rada ustavila, a ne vesta kako. Q------------- REKA MISSISSIPPI Mississippi je na j več j a reka v Zedinjenih državah. Izvira iz epega izmed desettiso-čerih jezer Minnesote in njena dolžina do izliva v morje pri mestu New Orleans znaša 2500 milj. NOVA DOfeA, MAY 13TH, 1936 030 Knut Hamsun: BLAGOSLOV ZEMLJE (Prevedel Rudolf' Kresal) 0EZ502 (Nadaljevanje) Izak je torej šel predaleč in zalo. je obljubil Ingri kos sukna. — Sukna za plašč? je vprašala. — Da, ali za karkoli hočeš. — Inger se je odločila za plašč in je Izaku opisala, kakšno naj bo blago. Ko pa je plašč naredila, je morala tudi nekoga imeti, kateremu bi se v njem pokazala; zaradi tega je spremljala oba fanta v vas, kjer ju je hotela dati v šolo. In ta pot ni bila brez koristi, ostali so sledovi za njo. Najprej so prišli do Širokega razgleda; iz hiše je stopila gospa z otroki. To so strmeli v Inger in fanta ki so se vozili mimo kakor prava gospoda. Otroka sta bila res sprejeta v šolo in Inger je imela na sebi plašč iz sukna! Ob tem pogledu je bilo gospe na širokem razgledu, kakor bi jo bil kdo zabodel v srce, plašč bi pogrešila, hvala Bogu, ničemurna ni bila, ampak otroke je tudi ona imela, že veliko dekletce Barbro, mlajšega Helga in Katarino, vsi že za šolo. Seveda sta oba starejša bila že v šoli, ko pa je družina odšla na barje in na ta oddaljeni široki razgled, so se morali otroci kakopak spet popoganiti. Ali imaš živež za fanta s seboj? je vprašala žena. — živež, kajpada. Kaj ne vidiš tam-le zaboja? To je moj potni kovčeg, ki sem ga prinesla s seboj, in ta je do vrha poln samega živeža. — Kaj pa si vzela s seboj? Slanine in mesa za kosilo, surovega masla in kruha in sira pa za ostale južine. — Ua, vam je imenitno tam zgoraj, je dejala žena in njeni ubogi bledi otroci so odprli oči in ušesa, ko so slišali, kaj vse je Inger naštela. — Pri kom pa bodo? — Pri kovaču. — Tako, je dejala žena. Da, moji bi morali zdaj tudi spet v šolo in bodo stanovali pri pristavu. — Res, je dejala Inger. — Da, ali pa pri doktorju ali pa pri župniku. Brede je res z vsemi imenitniki dobro znan, zato. — Tedaj si je Inger popravila plašč in nekaj črnih svilenih resic tako, da jih je lahko vsak opazil. — Kje pa si kupila plašč? je vprašala žena. Ali si ga prinesla s seboj? — Sama sem ga napravila. — Da, tako je, kakor pravim, vi tam zgoraj preko ušes tičite v denarju in razkošju. Ko je Inger pognala, ji je bilo pri duši veselo in bila je prav ošabna; ko pa je dospela v vas, je to malo preveč pokazala, vsaj pristavki Heyerdahlovi se je za malo zdelo, da je prišla v plašču. Dejala je, da gospa s Sellanrae očividno pozablja, kdo da je, ali je pozabila, odkod da je po šestletni odsotnosti pred kratkim prišla? Inger pa je kljub vsemu svoj plašč le pokazala in ne trgovčeva žena niti kovačeva niti učiteljeva bi se prav nič ne ujedale, če bi same imele tak plašč; toda vse pride na vrsto. Ni trajalo dolgo, pa je Inger imela že naročila. Nekaj žensk z druge strani hribov je prišlo iz radovednosti. Oline je brž ko ne proti svoji volji bog ve kaj govorila o Ingri in te, ki so prišle, so prinesle novic o Ingrinem rojstnem kraju; zato so bile postrežene in so smele videti šivalni stroj. Mlada dekleta z obale so prihajala po dve in dve in se posvetovala z Inger; bila je jesen, hranile so za novo obleko in Inger jim je zdaj lahko povedala to in ono o modi, ki vlada v svetu; tu in tam jim je celo blago urezala. Ob teh obiskih je Inger oživela, se vprav razcvetela, bila je prijazna in postrežljiva in svoje stroke tako vešča, da je lahko rezala blago kar na prosto roko; časih je šivala na šivalnem stroju in tudi dolge obšive in je nato izročala dekletom blago s čudovito prisrčnimi besedami: Tako, gumbe pa zdaj lahko prišiješ sama! Pozneje, v jeseni so Inger celo naprosili, da bi šla doli v vas in da bi šivala za gospodo. Toda tega ni mogla storiti, imela je družino in živino in gospodinjske dolžnosti, služkinje pa ni imela, česa ni imela? Služkinje. Dejala je Izaku: Ko bi imela koga, da bi mi pomagal, bi se lažje ukvarjala s šivanjem. Izak ni razumel, kaj je'mislila. Koga? je vprašal. — Da, nekoga v hiši, ki bi pomagal, služkinjo. — Okrog Izaka se je najbrže vse zavrtelo, kajti v svojo brado se je malo smejal in je mislil, da se Inger šali: Kajpada, služkinje nam je treba, je rekel. — V mestu jo ima vsaka gospodinja, je odvrnila Inger. — Ah, tako, je dejal Izak. Vidite, nemara ni bil posebno vesel in prijazen, nič dobro razpoložen, kajti prav zdaj je bil pričel postavljati svojo žago in mu ni šlo nič prav urno izpod rok; z eno roko ni mogel držati trama, ga z. drugo vodoravno uravnavati in istočasno pribijati prečnike. Ko pa sta se potem fanta spet vrnila iz šole se mu je zboljšalo, dobra fanta sta mu bila v veliko pomoč. Zlasti Sivert je bil kaj pripraven, ko je zabijal žeblje, Elizej pa je bil večji veščak v merjenju s svinčnico na vrvici, čez teden dni so Izak in otroci res postavili podboje in jih močno podprli s prečniki, debelimi kakor bruna. Zmagali so veliko delo. šlo je — vse je šlo.. Ali od česarkoli, Izak je bil zdaj ob večerih pogosto truden. Saj ni šlo samo za mlin in potem konec, vse drugo je bilo treba tudi opraviti. Seno je bilo pod streho, ali žito je bilo še na poljih in se je zmerom bolj zlatilo, kmalu ga bo treba požeti in spraviti in še krompir, ta je bil tudi že pred vrti. — Izak je v svojih otrocih našel izvrstna pomagača. Sicer se jima ni prav nič zahvaljeval, to pri ljudeh, kakršen je bil on in njegovi, ni navada, ž njima je bil silo zadovoljen, časih, le redkokdaj, so sredi dela sedli in se pomenkovali in tedaj se je oče z otrokoma lahko resno posvetoval, kaj bi bilo storiti najprej in kaj pozneje. To so bili trenutki, polni ponosa za Elizeja in Siverta, in sta se pri tem naučila prej premisliti, preden izreči, da bi bilo prav. — Saj bi bilo slabo, če žage pred jesenskimi viharji ne spravimo pod streho, je dejal oče. Če bi bila le še Inger taka kakor v starih dneh! Ali Ingrino zdravje, žal, ni bilo več tako trdno kakor poprej, kar pa je človek po dolgem zaporu lahko pričakoval. Da pa se je Inger tako izpre-menila, to je bila stvar zase ah zdaj je bila mnogo manj zamišljena, bila je istočasno bolj površna, lahkomiselnejša. O otroku, ki ga je bila pokončala, je dejala: Jaz. sem bila res prav hudo neumna, dali bi jo lahko operirati in ustnico zašiti, potem bi mi je ne bilo treba zadaviti. In nikoli ni šla tja v gozd k nekaki majhni gomili, kjer je bila nekoč z rokami zgrebla zemljo na kup in zasadila vanj majhen križ. Toda Inger še od daleč ni bila nečloveška mati, za otroke je prijazno skrbela, jih imela v redu, šivala zanje in je lahko cula do pozne noči, da je krpala njihove obleke. Njene najlepše sanje so bile te, da bi otroci postali kaj velikega. (Dalje prihodnjič.) Blaž Jurko: Moje dogodivščine NA KONJU Trije tovariši iz šolskih klopi smo bili nameščeni v istem okraju. Pa smo sklenili, da se vsak mesec obiščemo, tako da se bomo skupaj pripravljali k drugemu izpitu. V prvem letu službe sem si o Vseh svetih osedlal konja in odjahal v Zdole, kjer sta me pričakovala tovariša. Razdalje je bilo dobrih osem ur, zato sem se dobro oborožil z dvema samokresoma, ki sta mi tičala za pasom, in bridki meč sem si opasal. In po obedu sem se odpravil. Moj konj, belec je bil, je tri ure dobro hitel, potem je moral jesti ovsa. Tudi jaz sem bil že lačen in žejen, pa sva se ustavila v Rajhenburgu v obcestni gostilni. Brhka domača hči mi je prijazno stregla, da kar nisem mogel več naprej. Kmalu pa je prisedel domači nadučitelj, vnet pedagog, ki mi je pričel pripovedovati, kakšen naj učitelj ne bo, kajti če eks-temporira, mu bo moralo kmalu biti žal. Poslovil sem se torej in o mraku prijezdil na Videm. Tu ni bilo mogoče prenočevati, zato sem si izprosil vpdnika z lučjo do Zdol. Noč je bila namreč temna, prav jesenska. Na cilju! Tovariša sta bila vesela, pogoščen sem bil temeljito. V skrbeh smo bili, kam s konjem? Pa smo ga vtaknili v šolsko sobo in ga založili s senom. O pozni uri smo legli. Rano smo vstali, ko je vabilo k maši. Pa smo šli v cerkev, da ci izprosimo srečo k izpitu. Potem smo pogledali k belcu, kako se počuti v novem stanovanju. Toda ta ni razumel, da ni v hlevu, pol poda je bil ponesnažil, revež. Še ovsa smo mu dali, potem smo ga osedlali in gnali do vode, da se napije. Še malo smo se pomenkovali o tem in onem, pa že so nas spet vabili na juho in meso k mizi. Dobra domača kapljica nam je dala poguma še več. In smo se poslovili. Popoldne sem nazajgrede prijezdil na Videm, okrepčila potreben sem naletel na zbrano družbo, ki je želela videti moje konjske umetnije. Pa sem se uveljavil, da jih je kurja polt oblivala. Kakor veter jašem dalje. Vse beži kriče s ceste. Pravcato paniko sem uganjal. V Sevnico priprham okrog desete ure zvečer. Na cesti me obkoli gruča fantov, brzde mi hočejo vzeti. Jaz vzpodbodem konja, da se bliskoma kvišku vzpne. Hej, to so krog naju ležali fantje po tleh! In za strah potegnem samokres izza pasa in pa-lim, palim v zrak! Opolnoči sem dospel domov, konja sem spravil v hlev, nato pa sebe v posteljo. Utrujen sem takoj sladko zaspal. To potovanje pa me je prepričalo, da potovanje s konjem ni naj cenej še, pa tudi si tako ne bo mogoče obogatiti znanja, potrebnega za drugi izpit. Torej je vendar obveljal nauk vnetega pedagoga: “Če učitelj ekstemporira, mu bo moralo kmalu biti žal.” ----------------u------- MOJ PRVI PRAŠIČ Že kot deček sem nadvse ljubil puško. Vesel sem z o-četovo puško pokal po vranah in šojah. Ko je v vinogradu pričelo zoreti grozdje, sem s streli strašil tatinske pastirje. V bližnji graščini sem učil citranje in za nagrado sem si izprosil lovsko puško. Zdaj bi bil še psa rad imel. Slučajno sem nekje naletel na psa, ki je bil brez gospodarja. Tudi pravico do lova sem si pridobil. Zdaj sem pridno preganjal zajce in si širil revir. Tu- di srne, jeleni in gamzi so se me pričeli bati, zakaj vsak moj strel je bil uspešen. Celo v sosednje dežele je segel moj sloves, marsikje sem bil kot lovec v gosteh, povsod s častmi sprejet. Končno sem se lotil še divjih svinj; tačas so se bile hudo zaplodile pri nas, veliko škodo so delale, ko so rile po travnikih in njivah. Oves in pšenico, koruzo in krompir so uničevale. Kmetje so tožili in kleli, da so se mi res smilili. Lov na divje svinje je bil nevaren, zato pa tembolj mikaven. Mnogo je trpela fara zabu-kovška in tja so me vabili, da jih rešim brezsrčne pošasti. Lepo so me sprejemali kmetje, bele postelje so mi ponujali povsod, z vsem spoštovanjem so mi nudili obilo najboljše jedače in pijače. Še danes se teh dobrih ljudi spominjam z vso hvaležnostjo. Tako sem prvikrat šel na stražo v oves, kjer je bilo več sledi, kar bos. Odkril sem nekaj stojišč, kjer so razni lovci tiste dni prežali. Neki kmet se mi približa in mi kaže na niže ležečo pšenično njivo. Tja da pride to noč prašič. Pa sem se napotil tja — o žalostna slika! Velik del pšenice je bil okleščen ali povaljan, škoda lepega žita! Razgledavam se, izberem si stojišče, nabašem cevi in se prihulim k tlom. Solnce je bilo že zašlo, nebo je bilo oblačno. Prisluškujem, iztegujem vrat. Ure tečejo, že je polnoči, nebo je prav temno. Težak soparen dih zaveje čez njivo, od zahoda zaropoče grom, bliža se nevihta, že se bliska, veter ziblje klasje, prve kaplje padejo. Že se huje bliska, grom me grozi. V tem hipu se mi zdi, kakor da čujem ouden šum. Kakor da nekdo smuka klasje. Toda bila je pravcata egiptovska tema, a vsa!k blisk je povsem razsvetlil pokrajino. V svetlobi bliska sem oči nameril tja, odkoder je prihajal šum. Pa sem zares opazil senco, kjer je prej ni bilo. Morda je bil tam prašič? “Če je ščetinec, ne bo ostal na mestu, obračal se bo,” sem menil. Spet se je zabliskalo, dvakrat zaporedoma, sence pa zdaj ni bilo videti več. Zato sme svoj pihalnik nameril tja, kjer sem bil prej ugotovil senco. Vnovič se zabliska, spet vidim senco. Sprožim! Trikrat se je pošast pognala proti meni. No, Blaž, zadnja ura se ti bliža! Še eno cev sem imel nabasano. Na tla sem pokleknil, namesto da bi bil odšel z bojišča. Pričakoval sem naskok. Enkrat bom ustrelil, potem pa naj mi Bog pomaga! Hipi so dolgi, negotovost me muči. Čakam. Napolnim še drugo cev. Vse mirno. Vstanem. Z električno svetilko si svetim, vso njivo ob krožim. Ker ničesar ne naj dem, stopam v smer, kamor je padel moj strel. Tristo vragov! Že po par korakih! Mrtva zver je ležala pred menoj, ogromna in strašna, daleč iztegnjena, gr do je zijala, molela jezik iz za velikih čeljusti. Dolga ji je bila glava, vrat širok, život vi sok in močan v ospredju. — Krepke noge so bile oprem ljene z robnatimi parklji. S tem nestvorom pa se ne bi rad pomeril v rokoborbi. Poskušal sem žival potegniti za nogo v kraj, a bila je celo zame preogromna. Deževalo je na vso moč, vmes je bliskalo in grmelo. Šel sem v vas pomoč iskat, pa tudi trem se nam ni posrečilo, da bi bili kos plenu. Prašič se ni dal odreti, toliko ga je bilo, celih stošestdeset kil! Utrujen ležem, zaspim. Navsezgodaj me zbude, kar šest lovcev je prišlo do mene, bili so oni, ki so prejšnjo noč stražili na njivah. Zdaj smo se spet lotili zverine. Polovico prašiča sem oddal kmetu v odškodnino za uničeno žito, ostalo sem razdelil med lovce. Sebi nisem pridržal niti kože, niti repa. Saj mi je itak pripadlo mnogo slave in občudovanja, s tem sem se rad zadovoljil. ------o-------- Iz urada glavnega tajnika Posojila na članske certifikate meseca aprila 1936. Loans on Membership Certificates for April 1936. Dr. št. Cert. št. Vsota Lodge No. Cert. No. Amount 1 ... 34095 $ 203.79 1 ... 34094 59.42 1 ... 34091 155.05 1 ... 34092 330.49 2 ... 34961 268.26 2 ... 34099 153.99 4 ... 33619 7.86 21 303.11 21 ... 34153 266.90 21 ... 33294 200.88 21 ... 35670 167.34 21 ... 38342 17.40 21 .... 38343 17.58 31 .... 33305 264.72 31 ... 33303 150.19 37 ... 34535 79.59 37 ... 36526 84.46 37 ... 35968 123.96 37 ... 37867 82.06 37 ... 35764 89.97 55 ... 35281 111.42 66 ... 38350 2.11 70 ... 36042 59.76 70 ... 33387 210.54 70 ... 34824 85.01 70 ... 34823 89.27 70 ... 37754 97.29 71 ... 34289 139.16 76 ... 38351 47.34 76 ... 38353 39.70 82 ... 33389 150.30 128 ... 36539 107.44 128 ... 36540 102.93 128 ... 34878 96.62 141 ... 35700 91.24 141 ... 38363 101.18 143 ... 37540 51.50 152 ... 33527 268.81 158 ... 36826 52.68 174 ... 33918 306.07 175 ... 35623 96.64 175 ... 33450 115.63 190 ... 36291 40.88 197 .... 37759 36.96 225 34307 206.59 Skupaj-Total jonov dolarjev, kar znese na posamezni avtomobil okrog $50 letno. V teh davkih so vštete licenčne pristojbine in davki na gasolin, olje in druge avtomobilske potrebščine. Razpošiljamo na vse kraje popolnoma garantirane starokrajske kose, ročno kovane motike, štajersko jeklo itd. Pišite po cenik še danes! Naslov: STEPHEN STONICH Box 275 N CHISHOLM, MINN • Zapomnite si naslov, ker ne bomo dolgo oglašali! VAŽNO ZA VSAKOGA KADAR pošiljate denar v stari kraj: KADAR ste namenjeni v stari kraj; KAD Alt želite koj^a iz staretra kraja: KARTE prodajamo za vse boljše parnike po najnižji ceni in seveda tudi za vse izlete. Potniki so z našim posredovanjem vedno zadovoljni. Denarne pošiljke izvršujemo točno In zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO V ITALIJO Za $ 275 100 Din Za $ 9.25 100 Lir Za 5.15 200 Din Za 18.20 200 Lir Za 7.25 300 Din Za 44.00 500 Lir Za 11.75 50o Din Za 87.50 1.000 Lir Za 23.50 1,000 Din Za 174.00 2.000 Lir Za 47.00 2,000 Din Za 2G0.00 3,000 Lir Navedene cene so podvržene premembi, kakor je kurz. Pošiljamo tudi denar brzojavno in izvršujemo izplačila v dolarjih. V Vasem lastnem interesu je, da pišite nam, . predno se drueje poslužite, za cene in pojasnila. Slovenic Publishing Co. (Glas Naroda—Travel Bureau) 216 West 18 Rt New York. N. Y. od najina^ do največ)« zJ DRUŠTVA in posamezni izdeluje lično moden125 venska unijska lisk^ Ameriška Domovi®1 6117 ST. CL.A1R CLEVELAND,0H> <1 Pas k GLAS NARODA NAJSTAREJŠI SLOVENSKI DNEVU V AMEBIS* le najbolj razširjen list v Ameriki; donaM ^ nje svetovne novosti, l. izvirna poročila iz 1 vine; mnogo šale romanov najboljših P Pošljite $1.W in pričeli ga bomo Vsa pisma naslovit* GLAS NAR0% 216 W. 18th St., New f0**1 V s Efti* 't'e, Ki G Vi i V, % -o- ANEKDOTA Napoleon je prišel v neko osvojeno mestece in je bil veš 1 j ut nad tem, da ga niso pozdravili s topovskimi streli. Dal je poklicati župana. Ubogi mož je prišel in se je tresel po vsem telesu. “Zakaj ni bilo pozdravnih strelov?” je zavpil Napoleon. Župan je začel jeclja je: “Veličanstvo, za to vam lahko navedem deset razlogov. Prvič nimamo nobenega topa . . .” Napoleon se je začel smejati in je dejal: “Hvala, nadalj-nih razlogov mi ni treba slišati. Prvi mi zadostuje.” -------o------ VISOKO OBDAVČENJE Malokatera druga komodite-ta je v Zedinjenih državah tako obdavčena kakor avtomobili. Lani so ti davki na avtomobile znašali okrog 1,300 mili- SEDAJ JE ČAS da se priglasite za letošnje glavno potovanje v stari kraj, — na novem orjaškem brzoparniku NORMANDIE 16. JUNIJA 1936 S potniki tega Izleta potuje tudi g. Leo Zakrajšek prav do Ljubljane in on bo sla-bel za čimvečje udobnosti svojih sopotnikov na potu. Izleti po starem kraju. Za one izletnike, ki si bodo hoteli ogledati najlepše dele naše zemlje, kakor: Bled, Vintgar, Bohinj, Kamniško Bistrico, Logarsko (Savinjsko) dolino itd., se bodo priredili skupni izleti. Tu se nudi najlepša prilika za našo amerikansko mladino. Ako torej hočete potovati udobno in hitro ter v veseli družbi svojih rojakov, je v vašem interesu, da se prijavite na spodaj navedeni naslov. Cene za pošiljanje denarja. Za $ 2.75 100 Din Za $ 0.15 100 Lir Za 5.15 200 Din Za 18.00 200 Lir Ztf 11.75 500 Din Za 26.75 300 Lir Za 23.50 1.000 Din Za 44.00 500 Lir Za 47.00 2,000 Din Za 87.50 1,000 Lir Za 93.00 4,000 Din Za 174.00 2,000 Lir Pošiljamo tudi v dolarjih. Vsa pisma in druge pošiljke naslovite na: LEO ZAKRAJŠEK General Travel Service, Inc. 302 E. 72nd St. New York, N. Y. VSEH VRST TISKOVINE za društva in posameznike ^ izdeluje po zmernih cenah moderno opremljena slovenska un tiskarna ENAKOPRAVNOST (DNEVNIK) 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio NAZNANILO IN ZAHVALA Žalostnih src naznanjamo sorodnikom, prijateljem j cem, da nas je po daljši bolezni za vedno zapustil ljub"® prog in oče Ferdinand Pregelj , Pokojnik je bil rojen v Št. Lampertu pri Litiji in ie.u d«6 času smrti star 57 let. Pogreb se je vršil po civilnem Mt. ft 5. aprila na Imperial pokopališče ob veliki udeležbi občij’s0 g» J,1 Naj bo na tern mestu izrečena iskrena hvala vsem, * y ^ obiskovali tekom njegove dvanajstletne bolezni, ter vse»V ga obiskali na mrtvaškem odru in ga spremili na njegovl j poti. Lepa hvala tudi za korporativno udeležbo in za ven„r štvom: št. 29 JSKJ, št. 145 SNPJ in samostojnemu društ' pr katerih član je bil pokojni. Dalje bodi izrečena zahvala klonjene vence sledečim posameznikom in družinam: ^iarid?e' Library; družina Ocepek, Claridge; družina Zupančič, c jrU' E. Ocepek in Eshkanian, Detroit; družina Boria, Pittsb^ ’ žina Bogataj, družina Vidmar, družina Jaki, družina ' fP. žina Pagoni P. J. Debelak, družina Šenčur, Library; c,ru 8 tar, Midway; družina Resnik, Willock; brata Fajk, lmPer * Findley School; družina Matkovič, Sheridan. to*11 °- Lepa hvala vsem, ki so dali za pogreb potrebne av )V brezplačno na razpolago in vsem, ki so nam v urah ža r> « kazali katero koli uslugo. Lepa hvala za poslovilna ^.pj, j odprtem grobu Mike Ušeničniku za društvo št. 145 ® t ’< Johnu Medvedu za društvo št. 29 JSKJ. Ako je bilo P kako ime izpuščeno, naj oprosti; ni sc zgodilo namenorna- ^ skupaj in vsakemu posebej naj velja naša najsrčnejša Ti pa, dragi soprog in oče, pečivaj sladko po živ« ^ jjU trudu in trpljenju v ameriški zemlji. Ohranili Te bom bečem spominu. hoIP*1, Žalujoči ostali: Mary Pregelj, soproga; Victor in Ru nova; Mary in Cecelia, hčeri. Cliff Mine, Pa., 8. maja 1936. %, NAZNANILO IN ZAHVALA Z bolestjo v si;cih naznanjamo sorodnikom, Pr^aten8d ' )(, ^ znancem žalostno vest, da nam je nemila smrt iztrgal0, ^ ljubljeno soprogo oziroma mater , ROSIE UL J AN \ Nepozabna pokojnica je bila rojena 28. avgusta 1888rIInHlUV pri Ilirski Bistrici, umrla pa je dne 26. aprila 1936 v v bolnišnici v Kane, Pa. Pokopana je bila 29. aprila na otjO* je stus pokopališče v Kane, Pa. Spadala je k druš*'.^!,hlje1’® Ci, bratje, št. 163 JSKJ v Durant City, Pa. Kako p >jj . ' bila, je pokazal njen veličastni pogreb. josflPjb lih.1 Za njo žalujejo: Joseph Uljan, soprog; Milan, e fPjp ^ Frank, sinovi; Frances, omožena Gerbec, Mary, J?se?”ati; Stella in Gabriela, hčere; Joe, John in Tony Simčič, b a > Oj Benigar (Cleveland, O.), nečak; Rosie Benigar ve£ S° , '> < nečakinja; en brat in tri sestre v starem kraju, ter j Hi^ nikov v Kane, Pa. , ^ 2 %i< J , Iskrena hvala sledečim, ki so se pokojnice SP° ^iga1, # !» e in cvetlicami: Društvo št. 163 JSKJ; Mrs. Rosie Ben jp a cago, 111.; Mr. in Mrs. Frank Benigar, Cleveland, O’, joe #' Gerbcc; Joe, John in Tony Simči,č, brati pokojnice! jn piv L,®l Mr. in Mrs. John Bizjaki Mr. in Mrs. Louis Škerl, ^ John Udovicn, Mr. Jchn Zlatnar, Mr. in Mrs. Joe S° j0Wi k sonburgh Friends. Mr. in Mrs. Mike Iskra, Mr. in ^'f^is (f .c sen; Mr. Tony Stovanja in družina, Mr. in Mrs. ^ zad;‘ (!> t Moose Lodge, Kane Skirt Co. Employees. — Za nia* ^ jv. so prispevali: Mr. in Mrs. Dan Intihar, Onoville, N. ~ Mrs. Roitz, St. Mary'a Pa.; Mr. in Mrs. Frank Kuret'. ir> N. Y.; Mr. in Mrs. Tony Uljan, Kennedy, N. Y’’Tjurider*iloll1'' j ^, John Rossman, Kane, Pa.; Mr. in Mrs. Joe Fabec, \ Mr. in Mrs. Tony Skerl, Highland; Mr. in Mrs- jjr u I Kane, Pa. — Hvala vsem! , Najlepša hvala vsem k} so se udeležili pogreba. P j0 j1 p3' ^ Jaksetic in Mr. F. Skerl, ki sta prišla iz Toledo, k ® m nosilcem krste in vsem, ki so nam na eden a ^ čin izkazali sožalje, pomoč in naklonjenost. Ako J jfP \ rega pomotoma izpuščeno, naj oprosti; ni se zgodil® ^ d , Ti pa, ljubljena soproga in nepozabna mati, P°®jj^ • v ameriški zemlji. Tvojo gomilo bomo okinčali s cro1ilo v fhi tere bomo rosili s solzami ljubezni. Ohranili -Te w % , nem ljubečem spominu do konca naših dni. . h jn ^ Žalujoči ostali: Joseph Uljan, soprog; Milan, ^oseposie’ sinovi; Frances, omožena Gerbec, Mary, Josephine, in Gabriela, hčere. , Kane, Pa., 4. maja 1936.