I
Ameriška Domovina
No; 22
M y »CAN M mm
10032
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
OumoNiAf*
Uganda dolži Sudan Podiranja v Ugando
Idi Amin, novi gospo-dar Ugande, je pretekli te-(len govoril o pripravljanju vdora i/. Tanzanije, zdaj Pa že tri dni govori o vpa-('u iz Sudana.
KAMPALA, Ugan. — Nova ^°iaška oblast v Ugandi je stara ° er teden in se še ne počuti Clsto varno. Gen. Idi Amin, ki izvedel vojaški prevrat in prevzel oblast, je napove-skoro imenovanje nove vla-e in obljubil tudi vrnitev k ci-1 ni ustavni vladi, kakor hitro ° pol°žaj za to dozorel. Sredi ^teklega tedna je pozval pred te 6 Zas^°’Pn-ike tujih držav, ka-^erik nobena še ni priznala no-0^iusti, in jim razlagal, da 0kCe 0^raniti z vsemi državami stojeee diplomatske stike in Priiateljske odnose.
z ^rav Posebno se je general fp 'el za prijateljske odnose s SejjZanij°. Od tam ni dobil po-pr 0 P r i j a z n ega odgovora, jvj e Secinik T a n z anije Julius Vedenrere Je namreč izjavil, da še
^ilto° S m at' r a odstavljenega pr .°na Obote za zakonitega ^0rJe^nika republike Ugande. 1' r n ie bilo prav to stališče tf^it^i6 povod za generalove ija e; da zbira Tanzanija čete Ugande, s katerimi bo ja ^ a vrniti na oblast Obote-,,' iz in Vor0
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 2, 1971
ŠTEV. LXXII — VOL. LXXII
ftmrika fuiipuje kromovo rado od Sovjetske zveze
WASHINGTON, D.C. — Lov na strateške surovine je še zmeraj živahen. Ne pomeni morda večje vojne nevarnosti, ampak večjo skrb za zadostne zaloge, da vojna industrija ne pride v zadrego pri izvrševanju naročil, ki jih dobiva od narodne o-
Zadnje vesti
MOSKVA, ZSSR. — Uradna tiskovna služba Tass je ostro obsodila “ameriški vdor’’ v Laos. O njem je najprej govoril sinoči predsednik vlade A. Kosygin na sprejemu v Kremlju v čast sirijske delegacije, nato je o tem pisal uradni list Izvestia.
brambe. Med važne vojne suro-1 ‘	„ ‘ . IT . .
Vir,.	lOKIO, Jap. _ Radio Hanoi je
ivazije ni bilo nič in go-
. .	------—	iieueiju so zacen izvajati aogo-
ej nevarnosti je potihnil. Vor o. obnovi telefonskih zvez
P-
kon;io Kampala je med tem So s . tedna ponovno izjavil, da SaticU anS^e <-e^e Prešle mejo U-
pokrajini, ki je kakih od glavnega mesta Da tam teh vesti ne
iv» j	J
seVe_ da napredujejo dalje v 2°° ^ Pokrajini, ki '	’
^Pale.
~ ...........
da ^.J0 Preveč resno, kaže to, °Paziti nobenih vo-^dblik U^reP°v v tem delu re-po^ov °' Kadio Kampala je le koj , n° Pozval Sudan, naj ta-fatidot3?1 ‘‘kreenje ozemlja U-šit^ noče povzročiti voja-
■govora nanj.
S Kaliforniji Muskie!
so ko nAMENTO, Calif. — Ko fornii^^K svoje obiske v Kali-Birojj1 aenatorji E. Muskie, Vidijo’ i a^n in McGovern, da za p ’ 'dte izglede imajo tam
Za dos^0r° svoPh naporih btške demokratske predsed-to, andidature prihodnje le-^ratsk na^epnik državne demo-vPraž.? 0rganizacije izvedel po-Vanje o tem.
dih jyj. ^e> da 68ro povpraša-80 cCra.Sen- E- Muskia, da djeiieja, a^e na splošno naklo-^^Uove Sen' Uayhu kot sen.
Po hlanl”11’ da pa so vsi skraj-ia ko^ a do H. H. Humphrey-
ga predS^ega demokratske-Sedniškega kandidata.
r?55WAvi
Db 7
d_Zjutraj je bilo -6° F. nekaj	.lair2l°, proti večeru
zitve. T^JSe.in verjetnost sne-Dk°li	aJvišja	temperatura

Ker je napovedano
I108' UhkT	bo “ground.
"ai ^ zima:
vine spadajo kovine, zlasti j krom, nikel itd.
Posebno cenjena je trenutno! kromova ruda. Svetovna proizvodnja je dosti velika, toda precejšen odstotek odpade na proizvodnjo v Rodeziji, s katero ZDA v skladu z resolucijo ZN ne trgujejo. Tako je postala Sovjetska zveza glavni dobavitelj kroma za ves svet,. Ne zavrača tudi poslov z Ameriko, ker v Moskvi velja tradicija, ki jo je vpeljal bivši sovjetski minister za zunanjo trgovino Mikojan, da ‘posli so posli, politika je pa politika". Moskva ima od tega sta-isča veliko korist, kajti cene za kromovo rudo so zelo poskočile, so dosegle $5 za tono.
ZDA rabijo letno okoli 900,000 ton kromove rude. Krom imajo seveda tudi v strateški rezervi. Del te rezerve bi sedaj vlada prodala vojnim tovarnam, pa potrebuje pristanek Kongresa.
Tsiefonski pogovori -Tea obema Beriinoma
BERLIN, Nem. — Preteklo nedeljo so začeli izvajati dogo-
med obema Berlinoma, sklenjen teden preje. Med tem ko je nekdaj vezalo Zahodni in Vzhodni Berlin preko 4,000 telefonskih žic, jih je sedaj le 10 in po njih je mogoče izvesti na dan le 760 3-minutnih telefonskih razgovorov.
Prvi dan obnovljenega telefonskega prometa med obema Berlinoma je bilo toliko prijav za razgovore, da ni bilo mogoče vsem ustreČ-i. Vsak 3-minutni razgovor stane 6 centov, kar brez dvoma ni veliko, toda težko je priti na vrsto.
-------o-----
Fosfati izginjajo iz čistilnih sredstev
NEW YORK, N.Y. — Fosfati so največ krivi za umiranje je-sera Erie, pa tudi drugih jezer v deželi in drugod. Pospešujejo namreč rast alg, te pa jemljejo iz vode kisik, ki je potreben za življenje ribam in vsem drugim živalim v vodi.
Ko je Chicago izdalo odredbo, da tam ni dovoljeno prodajati mila in čistilnih sredstev, ki bi melo v sebi več kot 8.7% fosfatov, so taka čistilna sredstva naglo začela na tihem izginjati s trga. Vsa velika podjetja, ki ta čistilna sredstva izdelujejo, so v svojih izdelkih količino fosfatov znižala na izpod v Chicagu določenih 8.7%.
Preje je bila dovoljena količina za ta sredstva na področju mesta Chicaga 12.5%.
Upanje prevladuje na Srednjem vzhodu
BEIRUT, Lib. — Tako med A-rabci kot med Izraelci prevladuje rahlo upanje, da bo “nekako” le prišlo do pomiritve med Izraelom in Arabci. Obe strani se zavedata težavnega položaja in računata z dolgimi, napornimi pogajanji.
. ^ fatiko •	' " °------- Sedanje premirje ob Sueškem
1,1 se vrnii° Vlc*e! sv°jo senco prekopu poteče v petek, 5. feb-pr>oanju, d V ,sv°j brlog v pre- ruarja. Prevladuje prepričanje, *abai u.’., a ° ae šest tednov da bo premirje podaljšano, če
jže ne uradno, pa stvarno.
objavil, da se je Pathet Lao, komunistična politična organizacija v Laosu uradno pritožil proti vdoru v Laos pri vladah Sovjetske zveze in Velike Britanije, ki sta bili predsednici Ženevske konfe-fence leta 1954, ki je uredila položaj v Indokini.
TOKIO, Jap. — Tukajšnji list je objavil, da je od 4 do 5 tisoč južnovietnamskih padalcev prešlo mejo Južnega Vietnama v južni Laos, kjer so zbrane močne rdeče sile in ogrožajo severozahodni del Južnega Vietnama.
WASHINGTON, D.C. — Tu niso o kakem vdoru južnovietnamskih oboroženih sil v Laos še nič objavili. Izjavili so le, da imajo rdeči zbranih v Laosu kakih 70,000 mož, od tega precejšen del v južnem Laosu naspi’oti Demilitarizirane cone, od koder ogrožajo Južni Vietnam.
SAIGON, J. Viet. — Uradno tu o kakih večjih vojaških nastopih v severnem delu republike ni nič znanega, iz privatnih virov došle vesti pa govore o obširnem čiščenju v severovzhodnem delu republike zahodno od Khe Sanh vse do meje Laosa. Ameriške vojaške sile naj bi ostale tostran meje, če bodo južnoviet-namske udarile preko meje v Laos, kjer jih bo v takem slučaju podprlo ameriško letalstvo, posebno tudi borbeni helikopterji.
HOUSTON, Tex. — Vezi med lanskim vozilom in matično vesoljsko ladjo so včeraj astronavti ponovno pregledali in preskusili. Delovale so v redu in tako se je vodstvo poleta Apollo 14 odločilo ža pristanek astronavtov She-parda in 3Iitchella na Luni v petek zjutraj ob 4.16. Če ne bi vezi delovale v redu, bi bila vesoljska ladja Kitty Hawk krožila okoli Lune, posnela čim več fotografij Lunine površine in se vrnila na Zemljo. Sedaj, ko je vprašanje rešeno, bo izveden celoten spored poleta, če seveda ne nastopijo kake nove težave.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik R. M. Nixon, ki se je sinoči vrnil v Belo hišo s kratkega tridnevnega oddiha na St. John otoku v Virgin-skih otokih, je v posebni gospodarski spomenici Kongresu včeraj napovedal močan nov zagon v narodnem gospodarstvu v letošnjem letu, ki naj bi zmanjšal število brezposelnih do srede prihodnjega leta na 4.5%, obseg inflacije pa na 3%. Večina gospodarskih strokovnjakov na te optimistične napovedi ne da veliko, ker je predsednik odločno odklonil nadziranje cen in plač, kar mu nekateri še ves čas svetujejo kot edino učinkovito sredstvo za omejitev inflacije.
LONDON, Vel. Brit. — Poštni štrajk se nadaljuje brez iz-gleda na skorajšnji konec. Dežela se niti ne razburja prehudo, ker telefon v glavnem deluje v normalnem ob-
je večina osobja ostala na mestu, pa četudi je v Brita-! niji telefon del poštnega poslovanja. Vlada je ponudilu štrajkujočim poštarjem 8% poviška, ti pa zahtevajo 15'/<, kar vlada zavrača kot odločno inflatorično.
WASHINGTON, D.C.—Državni tajnik W. P. Rogers je ponovno pozval Egipt, naj pristane na podaljšanje premirja, ki poteče 5. februarja, pa ni dobil doslej še ugodnega odgovora. Kairo vstraja na stališču, da Izrael ni pokazal dovolj dobre volje za podaljšanje premirja. To hi dejansko pomenilo priznavanje izraelske zasedbe arabskega ozemlja. Kljub takemu stališču Kaira prevladuje prepričanje, da bo premirje podaljšano, če že ne uradno in formalno, pa vsaj stvarno.
WASHINGTON, D.C. — Spor zaradi pravice ribolova v 2(H) milj širokem pasu morja vzdolž obale Ekvadorja se je zaostril, ko je Ekvador včeraj v zvezi z njim pozval vojaško misijo ZDA v Ekvadorju, naj zapusti Ekvador. Ekvador je tekom januarja zasegel 17 ameriških ribiških ladij izven obalnega pasu 12 milj, ki ga ZDA priznavajo, ZDA so v odgovor ustavile dobave orožja in vojaških potrebščin Ekvadorju i n napovedale ustavitev gospodarske pomoči. V Quitu so to označili za ameriški “imperializejuu in pognali vojaško misijo ZDA sinoči domov.
WASHINGTON, D.C. — J. Con-nally, ki ga je predsednik Nixon imenoval za zakladnega tajnika, bo danes znova pred senatnim finančnim odborom, da mu pojasni vprašanje 225,000, ki jih je dobil od S. Richardson ustanove v času, ko je bil guverner Teksasa, kar naj bi bilo po zakonu prepovedano.
V VOJSKOVANJU POTISNJEN LAOS NA VODILNO MESTO
1*0 besedah pi’edsednika laoške vlade Suvane Funta so se rdeči po vsem sodeč odločili obvladati najprej Laos in Kambodžo, nato — če jim to seveda uspe — poskusiti šele v Južnem Vietnamu, kjer zdaj ne morejo računati na uspeh.
po-
če bi dotok potrebščin Sev. Vietnamu zastat
SAIGON, J. Viet. — Po datkih obveščevalnih virov ZDA sta Sovjetska zveza in Kitajska dobavili Severnemu Vietnamu od leta 1965, ko se je vojna v Indokini začela v velikem obse-gu, 100 MIG jet lovskih letal, 150 drugih jet letal, 450 radarjev, opreme za 40 bataljonov protiletalskih raket, 2,000 protiletalskih topov, 25,000 tovornjakov in na tisoče avtomatičnih pušk in strojnic.
“Ce bi bil tok teh potrebščin ustavljen,” je dejal neki vojaški strokovnjak, “bi bilo te vojne jutri konec.”
To stališče so vojaški vodniki in drugi zagovorniki vojaške odločitve v Vietnamu v preteklosti ponovno poudarjali in zagovarjali. Zavzemali so se za zaporo pristanišča Hajfonga, skozi katero večina naštetih vojnih potrebščin prihaja v Severni Vietnam. Predsednik L. B. Johnson se za to ni mogel nikdar odločiti, ker je smatral tak korak za preveč nevaren. Utegnil bi bil sprožiti kitajski poseg v vojskovanje.
Črne gume
AKRKON, O. — Oglje in saje so začeli rabiti pri izdelavi avtomobilskih gum, ko je eden od
izdelovalcev gum, ki je hotel prvotna domneva, v čem obstoji
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub slov. upokojencev v Euclidu ima v četrtek ob 2. pop. sejo v SDD na Recher Ave. Po seji prigrizek.
Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima jutri, v sredo, ob 2. pop. sejo v spodnjih prostorih šole sv. Vida. Po seji bo prigrizek in zabava.
-»eje ne bo—
Carniola Hive 493 T.M. v mesecu februarju ne bo imela seje.	«	;
' f i.~M
Žalostno sporočilo—
Mrs. George Poje, 1541 E. 41 St., je dobila žalostno sporočilo, da ji je v Sloveniji umrl 87 let stari brat Ivan. Tukaj zapušča poleg sestre še brate, sina in nečaka, v Sloveniji pa tudi več sorodnikov.
Glasovanje o davkih—
V Clevelandu je danes glasovanje o povišanju mestnega dohodninskega davka od 1 na 1.6%. Volišča so odprta od 6.30 zjutraj do 6.30 zvečer. Povišanje 1.6 L bo veljalo za leto 1971, leta 1972 bo znižano na 1.5% in nato na 1%, če ne bodo vo-! livci ali — mestni svet odločili j drugače. Mestna uprava in mest-j ni svet priporočata nujno glaso-: vanje za povišanje davka, ker WASHINGTON, D.C. — Laos strski predsednik Suvana Fuma bo le na ta način mogoče ohra-je do sedaj igral v vojskovanju I je pretekli teden dal obširno iz- niti sedanji obseg mestne po-" Indokitajgki podrejeno vlogo, ijavo, ki se pa bolj peča z voja- strežbe in javnih uslug. Ne po-
Dp udeležbe v vojskovanju mu je pomagala njegova zemljepis-
škimi problemi kot s politični- zabimo, da je volitev ne le pra-r----0—	--------j-t— mi. Kaj takega dela Fuma le vica, ampak stvarno tudi dolž-
na lega na vzhodni meji Viet-1 redko. Če dela, se mu to zdi važ- n°st vsakega zavednega drža-nama. Skozi Laos teče glavna j no in potrebno. Seveda gleda na vljana, ki mu je mar skrb skup-prometna žila ob tej meji, dočim i te probleme z vidika, kaj naj nosti in lastna!
se na vzhodni strani meje raz- pomenijo za bodočnost njegove	------o______
prostira gorovje in hribovje, ki dežele. Najpreje pravi Fuma, da Novi naslov Slovenika m obširnejše vojaške operacije se komunisti sedaj ženejo za za- RIM, It..— Slovenik se je pre-v modernem vojskovanju ni sedbo Laosu in Kambodže, do- selil v svojo hišo in je njegov
preveč pripravno. Skozi vzhodne laoške kraje se vleče znana Hočiminhova pot, ki je kmalu po začetku vojskovanja 1. 1965 postala glavna prometna žila med Severnim Vietnamom, Južnem Vietnamom ter Kambodžo.
V Severnem Vietnamu so odločili, da jim najbolj kaže, se polastiti spodnjega Vietnama julžno od Saigona preko Kambodže. To se da doseči z zasedbo Kambodže, v glavnem pa zveze kambodžanskega glavnega mesta Phnom Penha z morjem. Na ta način bi komunisti razbremenili Hočimonhovo pot in vojne potrebščine vozili kot do marca lani po morju v Kambodžo, od tam pa v spodnji del Južnega Vietnama.
To je bil razlog, da so zasedli severno Kambodžo in jo spremenili v zaledje za svoje vojaške operacije. Ni se jim posrečil napad na Phnom Penh in okolico, akoravno so žrtvovali v bojih zanj dosti moštva, pa tudi vojnega materiala. Znana kam-bodžanska cesta št. 4 ni padla v njihove roke, zveza z morjem ni bila vsaj zaenkrat dosežena. Rdeči niso odnehali od svoje strategije. Razširili so svojo bazo v severni Kambodži in ji dodali še južni del Laosa. Tam so nagrmadili dosti svojih čet in postavili dosti svojih skladišč. Tako je vse, kar leži ob Hoči-minhovi poti, spremenjeno v obširno vojaško zaledje, naj se nahaja v Laosu ali Kambodži. Razvoj vojskovanja ob Hočiminho-vi poti potrjuje torej, da je bila
svoj izdelek le zaznamovati črno, spoznal, da je ta “črnina”
----------------------------- doprinesla tudi k trdnosti in
segu, ker je avtomatiziran in odpornosti gum.
komunistična strategija, pravil na. Sedaj ji je dodan še nov dokaz.
Vodilni laoški politik in mini-
čim so osvojitev Južnega Viet- novi naslov Slovenik, Via Appia nama odložili na poznejšo dobo. NuOva 884, 00178 Roma, Italia, Fuma sklepa iz tega, da so ko- (tel. 799-4744).
munisti porabili “pogajanja” za	-------o-----
mir z Laosom, samo za kopre- Dr. J. Mengele Še Živ? no, da zakrijejo svoje prave na- tel ayIV) Izr __	pre_
mene: poznejšo zasedbo vsega ganjalec Hitlerjevih vojnih zlo-Laosa, ako bo to potrebno. To črncev Simon Wiesenthal je de-pomem po njegovem mnenju jal preteklo nedeljo tu, da je dr. verjetnost, da se bodo “pogaja- joseph Mengele, zdravnik v nja” s Hanoiem in s tem tudi koncentracijskem taborišču Au-vojskovanje v Laosu zavleklo za schwitz na Poljskem med drugo cela leta . To bi tudi dovolilo svetovno vojno, ki je vršil na sklep, da miru v Indokitajski ne jetnikih najrazličnejše preskuse bo tudi potem, ko bo Amerika in p0skuse) kot to delajo običaj-umakmla svoje čete od tam. |no na laboratorijskih miših, živ.
Premik vojskovanja v Laos in Skrival naj bi se na strogo za-Kambodžo spravlja tudi Taj- prtem vojaškem ozemlju v Paško v neposredno vojno nevar- ragvaju.
nost. S Tajsko pa ima naša de-j Vlada Paragvaja je ponovno žela obrambno pogodbo, ki se zanikala možnost, da bi živel v pravno ne da tako lahko spod- njenih mejah ta zloglasni naci-bijati kot naše obveze do Južne- (stični vojni zločinec, ga Vietnama.
Priporočajte A.D. tem ki jo še nimajo!
Komunisti radi uporabljajo pri svojem vojskovanju metode, ki so se jim že obnesle. V svoji vojni s Francijo so vojskovanje ki v Pentagonu, ko so se odloči-tako zavlekli, da so končno u, da tako trdovratno napadajo spravili francosko posadko v iz zraka vse, kar ustvarjajo ko-Dienbienphouju na položaj ob-'munisti ob Hočimihovi poti ta-
ko v Laosu kot v Kambodži. Zemljevid Indokine (zgoraj)
legane trdnjave, ki so jo končno tudi dobili v svoje roke. To je
bila zmaga, ki jim je dala pred ______^____ _________ ^ ^____^
zgodovino sloves, da so zmagali kaže lepo središčno lego Laosa v takratnem vojskovanju. | v boju za Indokino. Preko se-Moida imajo sedaj isto zeljo: vernega dela Laosa — severno zadati ameriškim četam tik pred od prestolice Luang Prabang njihovim odhodom iz Indokitaj- grade rdeči Kitajci vojaško ce~ e podoben udarec z oblega- sto proti meji Tajske, kjer so njem in okupacijo na primer rdeči tudi že začeli “osvobodil-Saigona, kakor hitro se bo od ni boj”. Ves vzhodni del Laosa z tam lunaknilo toliko naših čet, znano Planoto vrčev severo-da se ostanek ne bo mogel več vzhodno od Vietiana in dalje na braniti vkljub podpori ameri- jug do meje Kambodže je v o-skega vojnega brodovja in voj- blasti rdečih. Preko tega teče nega letalstva.	mreža “Hočiminhovih poti” iz
Tudi to nevarnost imajo ver- Severnega Vietnama v Južni jetno v mislih naši strokovnja- Vietnam in v Kambodžo.
/^iERIŠKA §)OgJOViRI/i

St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevc-c
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.‘‘b per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year

SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
v;,83	No. 22 Tuesday, Feb. 2, 1971
Ta se je ob njegovi vsebini zgrozil v taki meri, da sta marali celo Komunistični partiji Italije in Francije strahoten pokol na Poljskem javno obsoditi. S to obsodbo sta brez dvoma hoteli v svetu rešiti misel, da je možen tudi ‘‘človeški komunizem”, ki zavrača nasilje, ki obsoja umore ... Kakšna prevara! “Človeškega komunizma” ni in ga ne bo, komunizem je neizprosen, ne pozna čustev ne do drugih ne do svojih. Pozna samo cilj: dosego oblasti! Ko jo doseže, pa njeno ohranitev!
Kadar bo komunizem postal “človeški”, prenehal bit' neizprosno mrzel in dosleden, nečloveški v boju za svoj cilj, bo preneha! biti komunizem, ne bo več to, kar so učili Marks, Lenin, Stalin, kar uče Mao, Castro, Tito ...
BESEDA IZ NARODA
KULTURNA KRONIKA

iržavni rcaifcomik bank v slovenski rojak
“Krvavi četrtek v Gdinji”
The New York Times je pretekli četrtek objavil dokument “Krvavi četrtek v Gdinji”, naslovljen “vsem deželam sveta”. List sodi, da so dokument sestavili delavci ladjedelnic v poljskem pristanišču Gdinja. Dokument pravi:
“Delavstvo ladjedelnic “Pariška komuna” v Gdinji, pristaniško delavstvo in uradništvo v vseh podjetjih na baltski obali poziva k obsodbi zločina rodomora, ki ga jo izvršila poljska N.K.V.C. (Gen. Moczarja fantje, izvežba-ni v središčih Slupsk, Pila in drugih poljskih mestih) nad nedolžnim prebivalstvom našega področja.
Prosimo, da bi bilo to pismo razširjeno v tujini prekr> vseh občevalnih sredstev in zahtevamo kaznovanje odgovornih za ukaz tega surovega pomora žena (nekaterih nosečih) in otrok, naših mater, očetov in sinov v času, ko jc Ludstvo v odgovor na poziv Kocioleka (podpredsednika vlade) bilo na poti na ponovno delo v ladjedelnice, v pristanišče in v podjetje na področju Poljske in Marchiewske ceste in na Oksiwie.
Med S. in 9. zvečer Id. decembra 1970 je Kociolek v govoru preko radia pozval prebivalstvo, naj konča štrajk. V odgovor sj prizadeti delavci nič hudega sluteč krenili v dobri veri nazaj na delo.
Da bi prišli v pristanišče, ladjedelnice in druge tovai-ne. je bilo treba iti preko železniškega mostu, ki veže Czei-wonych Kosynierow cesto (preje Morska cesta) in Poljsko cesto. Prva oseba na stopnicah, ki vodijo z mostu na Poljsko cesto, je bila noseča žena. Tik za njo so bili štirje delavci. verjetno iz ladjedelnic.
Nenadno, brez vsakega svarila, je udaril ogenj iz strojnice. Ženska ;e zaklicala “Jezus, Marija!” in padla po stopnicah na cesto. Po naslednjem rafalu iz strojnice je eden od štirih delavcev obvisel na ograji, med tem ko so ostali trije padli na stopnicah.
Nastopila je panika in groza. Nekateri so kričali: To je hladnokrven umor! V tem trenutku sta dva električni vlaka pripeljala delavce iz Gdanska in Wejherowa na železniško pos+ajo v ladjedelnicah v Gdinji. Ko so ljudje, ido-ri iz vlakov, videli, kaj se godi, so začeli skakati iz vlakovna tračnice in skušali po njih bežati na Czerwonvch Ko-svnierow cesto. Dva sta padla na progo, verjetno zadeta od skritih strelcev, ker Moczarjeva policija ni mogla do njih, ker sta bila na drugi strani vlaka. Velika množica se ie zbrala na Czerwonvch Kosvnierow cesti kričeč: Morilci! Gestapo'
Bilo ie veliko razburjanja in dvignila se je huda ieza proti takozvani “Ljudski oblasti”, ki je dala ukaz za ta pomor... Ko je postalo svetlo, so se pridružili helikopterji, ki so metali plin solzivec in streljali s strojnicami. Mnogo so jih pobili in ranili. Ljudje so kljub nevarnosti, da hi bili zadeti, odtrgali vrata od stopnišča in položili na nje truplo fantiča, ki je bil ubit na svoji poti v šolo.
Pomočili so poljsko zastavo v njegovo kri in se napotili v mesto. Najmanj 2,000 ljudi se je pridružilo skupini in so korakali nroti mestni hiši, da zahtevajo pojasnilo. Ko so dosegli Swietojansko cesto, so jih učenci Moczarja že čakali.
Sledil je strašen pokol. Mogoče je bilo slišati le sto kanje in jok mater, ko so videle moriti nedolžno ljudstvo.
Poročilo časopisja trdi, da je bilo mrtvih 21 ljudi, toda ima napako, — izpustili so ničlo na koncu številke.
Z ranjenimi so postopali nečloveško. Policija je dejala, naj tolovaji poginejo kot psi, ni nobene potrebe, da bi jih vzeli v bolnišnice.
Uradno poročilo o tem pomoru v Gdinji je bilo objav-lieno 28. decembra 1970 v Gdansku v listu “Glos Wvbrze-za”. Trdi. da ie delavstvo kljub temu, da je bilo objavljeno da je delo v ladjedelnicah ustavljeno, šlo v četrtek. 17. decembra, okoli 6. proti ladjedelnicam. Policija naj bi jih z ojačevalci glasu pozivala, naj gredo domov, ti pa so s klici “Hura” drli proti tankom. Padci ic svarilni “prazen” strel, ko se ie množica grozeče bližala, so sledilf novi streli... Uradno poročilo govori prav tako o množici, ki je prinesla mrliče pred mestno hišo in grozila vdreti vanjo ... tedaj naj ri vojaštvo streljalo v množico ...
Poročilo, ki naj bi prišlo iz vrst delavstva v ladjedelnicah v Gdinji, je strašna podoba komunistične brezsrčnesti in mrzle, premišljene nasilnosti, ki naj za vselej prestraši množice do kosti in jim ubije vsako voljo do kakega novega poskusa javnega protesta. Tisti v svobodnem svetu, ki komunističnega nasilja niso videli od blizu, prav gotovo nc verjamejo, da je vse res, kar trdi dokument poljskega delavstva. kdor je komunistično nasilje gledal od blizu in hi! priča grozot komunistične revolucije, ve, da je vse, kar pc-roča dokument, resnično in verjetno še bolj grozno
Kenik in Cecilia Valenčič; violina solo F. Slejko. Pri klavirju bo Edwin Polšak. Pozdravit nas pridejo tudi kongresnik 22. o-krožja Charles A. Vanik, euc-lidski župan Harry J. Knuth, administrativni direktor mesta Euclida A. Šuštaršič. Navzoči bodo mestni odborniki E. Ec-kart, F Chukajne, S. Zagorc in M. Jaksic. Iz Barbertona pripelje ondotne upokojence poseben bus. Pridite tudi vi, ki čitate to obvestilo!	L. K.
Louis A. Kastelic
CLEVELAND, O. — Guv. Jr1 n J. Gilligan je imenoval ,a A. Kastelica, sina Mr. ir. Mrs. Louis Kastelic, 15905 Granr Avenue, Maple Heights, dolgoletnih in zvestih naročnikov A-meriške Domovine, za državnega nadzornika bank v Ohiu Imenovani je bil doslej pomožni podpredsednik za v z d rževanje zvez z vladnimi in javnimi ustanovami in organizacijami Union Commerce banke v Clevelandu.
Louis A. Kastelic je star 35 let. Leta 1959 je dobil na John Carroll univerzi bakalflureat iz zgodovine in vladne uprave. V letih 1954 do 1961 je vršil službo administrativnega p o m o čnika pri mestu Maple Heights, nato se je pridružil Union Commerce banki, kjer je bil pred 6 leti imenovan za pomožnega podpredsednika. V letih 1964 do 1966 je bil Kastelic član šolskega odbora na Maple Heights, eno leto celo njegov podpredsednik. Bil je tudi predsednik demokratskega kluba za Maple Heights. Z ženo Betty in tremi otroci živi na 33185 Nimrod Fast, Solon.
Louis A. Kastelic je od rojstva član KSKJ št.' 207, pri katerem je zdaj njegov oče Louis Kastelic Sr. predsednik, Louis A. pa blagajnik. To dokazuje trdno pripadnost slovenski katoliški •skupnosti v naši deželi.
Iskrene čestitke Louisu A. Kastelicu, njegovim staršem in vsej slovenski naselbini Maple Height^!	AD
Ujidkojenci v EmMu praznovali
EUCLID, O. — Klub slovenskih upokojencev v Euclidu bc praznoval 10-letnico svojega obstoja v nedeljo, 14. februarja, v Slovenskem društvenem domu na Recher Avenue. V ta namen bomo servirali kosilo in pripravljen je za po kosilu zabavni program, zatem pa ples ob zvokih Richard Vadnalovega orkestra. Servirati bomo začeli ob pol štirih popoldne. Vstopnice stanejo $2.50 za osebo za kosilo in ples. Za vstopnice vprašajte ako so še na razpolago, Andy Bozicha, telefonska št. 481-7094, ali pa tajnika J. Zamana na tol. št. 481-4871.
Spored bo raznoličen. Otvoritev in pozdravne nagovore bosta opravila Frank Česen in Krist Stokel; recitirala bo Ann Adams, nastop kvarteta od zbora “Slovan” J. Penko, Sterle, Dolenc in Ivajnčič; duet “Zarje”
Dokument poljskih delavcev je dosegel svobodni svet. -ennie Fatur in F. Kokel, Ed
§¥oj@ga brata je obiskala
GARY, Ind. — Spoštovano u-redništvo! Ker mi bo naročnina za “Ameriško Domovino” kmalu potekla, naj jo priložena denarna nakaznica obnovi za nadaljnje leto. Dodatna dva dolarja naj bosta za tiskovni sklad.
Cerkvena društva z.upnije sv. Jožefa Delavca v Gary so priredila v nedeljo, 10. januarja, prisrčno odhodnico častiti sestri M. Lidiji Godina, ki je bila tri mesece tukaj na počitnicah pri svojem bratu p. Mirku J. Godini, kateri že 12 let upravlja to veliko in lepo župnijo in je tudi dobro poznan med našim ljudstvom v Ameriki.
Sestra M. Lidija je vstopila v kongregacijo Slovenskih šolskih sester sv. Frančiška leta 1927 v 1'omaju na Primorskem. Je torej primorska grča, ki more veliko prenesti in potrpeti, saj je preživela italijansko okupacijo in njihovo preganjanje. Njen brat p. Mirko je bil kot mlad duhovnik pregnan iz domačega kraja in se zatekel k svojim redovnim sobratom v Jugoslavijo, kjer je dolga leta delal med našim ljudstvom in upravljal znani minoritski samostan v Ptuju, kjer je bil predstojnik vse dc druge svetovne vojne, ko so ga Nemci spravili v ječo in potem pregnali na Hrvaško. Lansko leto je tukaj obhajal 45-letnico mašništva, kakor je bilo to v A.D. objavljeno. Sestra Lidija bo letos obhajala 45-letnico svojega vstopa v kongregacijo Slovenskih šolskih sester.
Sestra Lidija je leta 1933 odpotovala v Argentino, z njo so šJe tudi tri druge mlade sestre z namenom, da bi posvetile svoje življenje delovanju med In diianei, posebno pa med ubogimi in zapuščenimi otroci, ki ne poznajo ne Boga ne sv. Cerkve. Življenje je bilo v začetku zelo težavno. Jezika niso poznale, e-nako tudi ljudi ne. Počasi so so privadile, spoznale razmere, začele zbirati otroke in jih poučevale. Potem so odprle svoje šole in samostane. Tako imajo sedaj že svojo provinco v Argentini s 14 postojankami; 8 postojank je v sosednjem Paragvaju, 4 pa v Urugvaju. Redovna provinca ima ime Sam Jose; sedaj šteje okrog 150 sester.
S. M. Lidija je delovala dolga leta na misijonski postojanki Lashi, kjer živijo sami Indijanci. Nato je bila prestavljena na Formoso (Argentina), Rosario in Buenos Aires. Sedaj je v Las Lomitas, S. Teresia Colegio. Tam deluje 8 sester in sestra Lidija je njihova prednica. Materino hišo in noviciat imajo v San Lorenzu, kjer vzgajajo mlade redovnice.
S. M. Lidija je zelo tiha in mipna sestra ter vedno nasme-
Pisatelj Stanko Majcen
Pred časom s mo objavili v našem listu krajše poročilo o smrti pisatelja dr. Stanka Majcena, ki so ga 18. decembra lani pokopali pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah. Danes objavljamo obsežnejši sestavek, ki ga je o pokojnem napisal dr. line Debeljak v Svob. Sloveniji 7. januarja 1971.
" * n*..^4!.*
Izhajal je iz meščanske družine po očetu, po materi pa iz aristokratske. Oče je bil namreč profesor, pisatelj slovenske čitanke, kmetijski pisec in v letih 1918 velik sodelavec pri gradit vi Koroščeve Jugoslavije kot član Narodnega sveta za Maribor. Mati pa je bila vnukinja bavarske plemkinje. Babico je opisal Majcen sam v svojem De-
jana. Ko sem spoznal njeno nesebičnost, se nič ne čudim, da imajo misijonarke tako velike uspehe v svojem delovanju za kraljestvo božje na zemlji.
Tu so bile tudi njene prve prave počitnice, odkar deluje v Argentini. Skoda je le, da nima 'drugih sorodnikov v Ameriki, da bi si lahko z njihovo pomočjo ogledala še več krajev v tej deželi. Njen brat p. Mirko je preveč vdan svoji službi, da bi vzel malo časa in jo popeljal o-krog. Bila je z njim v Minnesoti in tudi v Washingtonu na posvetitvi hrvaške spominske kapele Mariji Bistrički v narodnem svetišču Brezmadežne. Bila je zelo srečna, da je tako videla našo prestolnico.
Kako hitro si je blaga in dobra sestra pridobila veliko prijateljev v naši župniji sv. Jožefa, čeprav ne razume angleščine, je pokazala njena odhod niča. Ob tej priliki sem si mislil, kako je lepo, če dobri ljudje pridejo skupaj, se malo pogovorijo, drug drugemu potožijo in potem lepo potolažijo v zaupa-ju v božjo previdnost ter nazadnje še zapojejo po stari slovenski navadi.
Upam, draga s. Lidija, da ste bili v svoji skromnosti zadovoljni tukaj med nami. Mi vsi mislimo in upamo, da boste prišli še nazaj. Vi niti ne veste, kako radi Vas imamo in kako smo Vas vzljubili. Do takrat Vam želimo obilo uspeha in blagoslova božjega v Vašem vzvišenem po-
tinstvu kot “hčerko obubožane plemkinje s severa”. In ta aristokratska poteza je ostala Majcnu vse življenje, kljub temu, da je bil eden naših prvih pisateljev s proletarskimi motivi, kar rade poudarjajo sedanje literarne zgodovine. Rodil se je 1888, študiral na Dunaju tik pred vojno, se udeleževal slovenskega krščanskega akademskega življenja, bil urednik literarne priloge Zore, ter med prvimi slovenskimi ranjenci v prvi svetovni vojni, ko je v Karpatih zmrznil in je moral v bolnico. Med boleznijo je napravil doktorat in znova šel na fronto. Tokrat je bil dodeljen k okupacijski komandi v Beograd, kjer ga je zatekel prevrat. V Jugoslaviji je služil kot upravni u-radnik v Ljubljani in v Mariboru, postal šel kabineta ministra dr. Korošca prav v času ubojev v skupščini, nato pa od 1. 1935 v službi v Ljubljani kot najvisji uradnik, namreč kot p o d b a n, kar je ostal vse do 1. 1944. ko so ga upokojili Nemci. Po 1. 1945 je živel v Mariboru, deloma pa na svojem ^posestvu pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah, vedno v stiskah in težavah, dokler ga v zadnjem desetletju ni so začeli priznavati kot velikega pisatelja. Tedaj ga je začela [častiti predvsem mladina. Kako je umrl, ne vemo, vemo pa, da je bil pokopan v fari svojega oivšega posestva.
To je Majcnov zunanji potek življenja. Bil je izredno marl j D, zesten uradnik, strokovnjak v jvoji upravni stroki, tih in vedno fin, aristokratsko dostojanstven, ki se ni nikdar silil v o-spredje, pa je bil najvišji slovenski samoupravni uradnik ter je le malokdo vedel, da je bil tudi slovenski pisatelj.
Pisati je začel kot visokošolee v dunajskem akademskem glasilu Zora, od koder je prešel po-rem v Dom in svet, kateremu je ostal zvest — z dolgoletnimi presledki v ustvarjanju — do Konca. Spadal je med tisto znamenito dominsvetovsko generacijo, ki se je zbirala okrog Izidorja Cankarja in je postala r.ajznamenitejša pisateljska generacija medvojnega in prvega povojnega desetletja in jo predstavljajo imena Majcen, Velikonja, Lovrenčič, Bevk ... ter nekoliko starejša Pregelj in Lojze Remec. V Cankarjev Dom in svet je pisal majhne črtice, ki jih je naslovil Po ves tie e, ki so pomenile pravo nadaljevanje Ivana Cankarja. Odlikovale so se po psihologiji in sodobni du-novni atmosferi. Te povestice so bile prave kabinetne sličice. Na-
klicu. Na Vašem smehljajočem pisal je še v pripovedni obliki
obrazu se vidi, da ne pričakujete plačila od nas na svetu. Saj ste sami rekli: “Moje plačilo je to, ko vidim mlade Indijance pri sv. krstu in sv. obhajilu in ko naša dekleta delajo večne zaobljube Bogu, da mu bodo posvetile vse svoje življenje v redovniškem poklicu in delu za sv, misijone.”
Vem, dragi slovenski rojaki v Clevelandu in drugod po Ameriki, da bi radi videli in spoznali to našo dobro slovensko sestro, čeprav vas ona ni mogla obiskati. Zato vas prosim, da se spomnite te naše šolske sestre v molitvah, a še lepše bi bilo, če bi se je spomnili tudi s kakšnim pismom in pozdravom.
Ostanite, draga sestra, zdravi in veseli. Bodite prepričani, da Vas ne bomo pozabili. Spomnite se tudi nas v molitvah!
Njen naslov:
Sr. M. Lidia Godina Colegio S. Teresita Las Lomitas (Pcia. de Formosa) Argentina
Stanko Mrak
— Gorivo predstavlja nekako 40'/ stroškov za obratovanje traktorjev.
svojo otroško avtobiografijo De-tinstvo, ki pa je ostala nedokončana, ker se je uredniku Doma in sveta Silvinu Sardenku izgubil rokopis. Po tem ni več pisal proze. Kot pesnik je doživel naj-večji uspeh s svojim ciklom Zemlja (v DS v 1. 1924), ki pa ni nikoli izšel v posebni zbirki.
Največ uspeha je imel kot dramatik. Njegova drama iz medvojnega beograjskega okupacijskega časa Kasija (izšla 1. 1919 pri Novi založbi) ga je pokazala kot pisatelja svetovnega formata. Kot druga knjiga so izšle enodejanke Za novi rod v Trstu (1922). Nato pa nobena knjiga več. Pač pa je napisal v dramski obliki več del, ki so o-■stala v revijah. Tako enodejanka iz medvojne dobe Apokalipsa, predstavljajoč trenutke pred eksekucijo na smrt obsojenih u-krajinskih talcev v Galiciji. Posebna umetnina je drama Dediči nebeškega kraljestva (1921), prav tako iz beograjskega medvojnega vzdušja.
Vse to je napisal do 1. 1924, ko je nepričakovano utihnil. Upravna služba v ministrstvu ga jc popolnoma prevzela. Poleg u-pravne prakse je napisal tedaj v srbščini tri strokovne knjige, ki
so ga postavile med najboljše u-pravne juriste v Jugoslaviji, namreč dve izdaji obširnega Komentarja zakona o občinah ter Komentar zakona o mestnih občinah. Vsaka teh knjig je obsegala čez tri sto strani.
Ko pa je 1. 1934 prišel kot pod-ban v Ljubljano, je izdal v Mladiki starejšo dramo z ljubljanskega barja Prekop. Toda pisal ni več, kakor tudi so ga uredniki hoteli spraviti v literarno delo.
To se je posrečilo šele meni kot uredniku Doma in sveta pod okupacijo na pogrebu bana dr. Natlačena, ko sva šla za par. Tedaj mi je obljubil, da bo spet začel pisati “sedaj, ko imam čas ..In tako so nastale tedaj črtice iz let prve vojne in legende, ki sem jih potem zbral v zbirko B o g a r M e h o, in jo izdal pri Jugoslovanski knjigarni 1. 1944 in za katero je dobi) tudi prvo nagrado predsednika Ljubljanske pokrajine generala Rupnika. Tedaj je napisal tudi dramo Matere, ki jo je prof. Moder spravil na oder Slovenskega gledališča tik pred našim odhodom v begunstvo. V emigraciji pa jo je za pisateljevo 80-letnico ponovilo Slovensko gledališče v Slovenski hiši.
V domovini ni potem dolgo časa izšla nobena njegova knjiga, dasi smo vedeli, da je Maj-.•en literarno delaven in piše za — predal. Sele emigracija se je .-.pomnila njegovega dela. Najprej sem napisal v Meddobjc 1962 obširno študijo Stanko Majcen pripovednik, ki naj b’. rila uvod v izdajo njegovih Fo-yestic pri SKA, ki so sledile ta toj nato (1962). S to razpravi »n izdajo je oživelo Majcnove me. Bil mi je hvaležen ter j--iato poslal v Buenos Aires ro-sopis pesniške zbirke, ki jo je ;estavil v povojnih letih. Zorko Simčič je izbral iz nje naj lepše pesmi ter jih izdal pri SKA, seveda pod psevdonimom: Jane? Zore: Dežela. Danes po smrti •>e lahko pove, da je to Zore dr-Stanko Majcen, ki je poslal svoje delo v objavo v emigracijo.
Med tem pa je prof. Marja Boršnikova o b u dila Majcnovo ime tudi v domovini ter izdala dva zvezka Izbranega dela, ki sta izšla (1. 1967) pri mariborski založbi Obzorja. V II. zvezku jo tudi še enobjavljena drama Cesar Janez. Oba zvezka Izbrane-' ga dela sta na mah postavila Majcna med vodilne slovenske pisatelje sploh. Tako je Majce" dobil odslej v Slodnjakov! zgodovini in drugod odlično mesto, dočim je v Janeževi Zgodovini bil še zamolčan in ga tudi Priročni leksikon ne omenja.
Tako je v zadnjih letih doživel Majcen svojo renesanco lahko umrl z zavestjo, da je u-stvaril mnogo trajnega v sle venskem slovstvu.
Svobodna Slovenija pa se spominja še zaradi drugega njegovega dejanja: med okupacij0 je- kot upravni strokovnjak izdelal Ustavo države Slovenija ki naj bi veljala po vojni, če bi zmaga izpadla drugače, kak°r je. Tako je za tako povojno Slovenijo napravil mojster Plečnik načrt državne zastave in groo-Osana in jaz slovensko državno himno in Majcen Ustavo državo Slovenije; državo pa je nato proglasil Narodni odbor 3. moj3 1945. To so dejstva, ki niso bi-z pomena za zgodovino teh let.
In še to: dr. Majcen je bil e' den najtesnejših sodelavcev Korošca. O njem je napisal pu' sebno knjigo,- ki pa je v rokopisu v domovini (v rokah prof-Marje Boršnikove?), kakor je to zapisala v II. zvezJcu Izbrahe' ga dela. Kakšen donesek bi til, da je izšla sedaj za SO-letnt co dr. Koroščeve smrti!
V Sloveniji so pokopali veli' tega pisatelja. O njem se bo pi' šalo še mnogo in globoko in pr|‘ hodnji rodovi bodo šele odkril kakšen pisatelj je bil ta tihi, a' nstokratski, delovni visoki b' radnik in globoki vernik — Stanko Majcen. Počivaj v mir11’ dragi prijatelj!
DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Ali so načela in značajnost za današnji čas?
nedavnim mi je g. Jurij — kdo ga ne pozna v sloven-* sjkem središču na Manning ve.? — podaril novoletno da-^ o. Vesel sem ga bil, saj je bilo 0 dar goriške Mohorjeve druž-e’ Koledar in še tri knjige. Ni , ancs moj namen pisati o tem njižnem daru, ki je lep in bo-Sat, morda kdaj pozneje. Ome-bi samo en važen članek v °ledarju, ki ga je napisal dr. ^toian Brajša in se glasi: “Mah-nic m naš čas”.
O škofu Mahniču smo v dija-^ ih letih veliko slišali in bra-l’ ^ečeno nam je bilo, da je bil ^ ^ii> ki je veliko pripomogel, le na Slovenskem prišlo ob j rel°mnici 19. in 20. stoletja do Ocitve duhov. Bil je glasnik na-6 in mož značajnosti.
današnji dobi se ravno o teh ^Veh lastnostih več ne piše in ve govori. Tudi katoliški tisk po dpušča omembo načel in 1 katoliške šole T^nje vzgoje ^elih in J
se^ Se toliko bolj začudil, ko kol h V noriškem mohorjevem bral članek o Mahni-0i- glasniku načel, še bolj
ce slovenskih župnij za prvo četrtletje sedanje poslovne dobe. Glavna oznaka teh treh mesecev je, da dohodki naraščajo. Denarja torej ne manjka. Člani pridno vlagajo prihranke na hranilne vloge, na osebne čekovne račune in pristopajo v “1000-dolarski klub”. Dohodki prihajajo tudi od plačevanja dolgov, tako osebnih kot hipotečnih. Kdor le more, da čim več na odplačilo glavnice, da se dolga čim prej reši in da ga ta dolg čim manj stane. Upravni odbor je zopet odobril nekaj potrebnih vsot v fond za posojila na nepremičnine (mortgage loans) in zgleda, da bo v bodoče še denarja v te namene, ker je likvidnost zelo porastla. Oa
stitke. Te pa spremljajo vse na- hiši 257 Concord Ave., Toronto, še dobre želje, da bi Bog naklo- Pravkar je dobila ključe od hi-nil g. župniku-petdesetletniku še, ki sta jo kupila prejšnji te-zdravja in moči, da bi mogel še den s sinom Janezom. Po par dolgo nadaljevati z bojem za besedah, kako se imate, mi od-boljšega in bolj božjega človeka govori. Po dolgih letih in veli-v svoji fari.	j kem trpljenju sem zopet na svo-
Kaj več o slavljencu in n j ego- jem domu. V kleti sem našla vem jubileju pa drugič. Ad mul- nekaj starih desk, tudi nekaj
France Turk, ki deluje na an-likvidnosti in od višine kapitala- gleški fari v Torontu.
ne gradijo na katoliških na značajnosti. Zato
sem
čla-
-v začudil, ko sem
kar *n uSotovil’ ^an'
roč 'la^n^evo miselnost pripo-I hni ■ ^0t zdravilo za današnje cW n Za ozdravitev bolezni mo-^ časa.
j lVlahm!Car ipoudar-ia’ da ie bil
I njk lc vse svoje življenje glas-I '‘vodii5^' O'1 imenuje načelo • ravna0’ ^ po njem človek u-jj Je m- Sv°je delovanje”. Načelo ^vlje^’ ie ideia> ki nas vodi v I via(j i11, V današnjem času pa I ^ed SVetu zmeda pojmov, | zmeš"113661’ viada kaos, nered,
hre-d Jj'va’ To moramo imeti ci)	iudi zamejski Sloven-
cih aV*' Plankar, da brez jas-hravih načel ni uspešnega ske	Ce to drži za zamej-
Slov ai§rantske
Vence, ali ne drži tud za
a
o
s-
e,
)i
>r
r
iX
a-
i°
/e to
ia
Se	Slovence. Vendar
s° Se nekdo upal povedati, da Ija^3 načela prav tako vejila y Potrebna danes, kot so 50i ^ ^su Mahniča, to je pred
Ca^^113 eno trditev bi opozoril "Kdoj! ,^sti člankar tudi trdi: bitj n	hiii značajen, mora
“2^a ^ e i en.” Mahnič pravi: ie> kdor se	povsod in
Cač6j	drži stalnih	določenih
V Slo;i. pravil.” Povsod torej! vije jn0ri‘ji v času prve Jugosla-^SU ]V Kanadi ali Ameriki v W 1 uSe- Mahnič kliče: sh, a * s*'v° je religija značajno-Xicat0Uška Cerkev kot pred-0bčGstJi oistega krščanstva je ljUcj0’ v katerem se posamez-^ačajfj^/H narodi vzgajajo v
° ^,g0hVork»° ni razpravljamo ^gani2	mladinskih	katoliškili
i^ aci-iah, o mladinskih klubi u,/Podobnih poskusih, ali ne

bii;
Posk
koristno, da bi nekdo
e'
ir-
id'
.0'
jf.
)e
ie-
to
ri-
li'
pi-
ri*
ili-
a-
u-
dr-
ru,
S	oznanjali možje
l!’ iP 1 skof Mahnič. “Več lu-
Usil tej naši mladini °m kvišku, k idealom,
I !6kclo vSisal Mahnič. Ko bi
bo .mladini vsaj hrepene-
Sf Vuci! s:
Luči se nihče ne Pokazati je treba mla-prave luči. Kdo se naši mla-
| bo . ^ idem So!,°Val- da bo tej
Vse skrbi bodočnost.
Pozdrav vsem znancem i drugim slovenskim rojakom!
Jože Dimnik st.
Anton Pušavec:
V Jugoslavijo preko Skandinavije in Sovjetske zveze
fos annos, g. župnik,
Vaš faran
Ma Piatnar 30-lelnica
TORONTO, Ont. — V nedeljo, 17. januarja, je obhajala v Torontu Platnarjeva mama 80-letnico. Za to priliko so se zbrali njeni otroci in bližnji sorodniki z družinami v hiši hčere Cilke, poročene Pleško, na 60 Frances Ave. Osemdesetletnico je počastil z obiskom tudi rev.
premoga je še in sem zakurila peč. Lačna tudi nisem, kakor vidiš. Pokaže mi na mizo, kjer je bil zavoj belega kruha. Hiša je res bila prijetno topla, na mi-' zi kruh in Bogec v kotu. Tak je bil včasih srečen slovenski dom.
je
“Vrba” poje in vabi
TORONTO, Ont. — Slovenski pevski zbor “Vrba” v Torontu sc prav pridno pripravlja za svoj pomladanski koncert. Pevske vaje ima vsak petek zvečer od 8h do l()h v Slovenskem domu na 864 Pape Ave.
Poleg koncerta je letos naš jcilj, da si za spomin zapojemo
rp v	,	■	nase najboljše pesmi na ploščo
Topline njenega doma je bilo .	j ,
, , .	° ,	, ,,J	in upamo, da bomo z dobro vo-
deleznih vec slovenskih prvo- j.
naseljencev v Torontu. V tej hi- u"-,naS VSe^ t0 dase£>b- Ker do ... ,	... w . . j bnh pevcev ni nikoli preveč, se
c i i c* c I a t r 11 on ur i rvh m rvl 14 x n i	A
je pa odvisno, koliko sme biti denarja investiranega v dolgoročna posojila na nepremičnine. Najemanje osebnih posojil sicer ne kaže naj večje tozadevne raz-gibnosti, vendar ni brez povpraševanja.
Na zadnjem občnem zboru v novembru je članstvo odobrilo predlog, da se zviša najvišja možna vsota osebnih in hipotečnih posojil. Provincialna oblast — ministrstvo za finance in trgovino — je spremembo pravil tem smislu odobrilo, ker je po pregledu poslovanja ugotovilo, da je finančno stanje in poslovanje Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij solidno. To je gotovo uspeh tega denarnega zavoda v dobi, ko se povsod govori gospodarskih težavah.
Tudi pristopanje novih članov je zopet postalo živahno. Število novih članov daleč prekaša število tistih, ki so pristopili lani v istem času.
Kdor torej potrebuje posojila, da bi opremil dom, kupil novo hišo, nov avto, združil več različnih dolgov v enega, se osamosvojil v poklicu in v podobne koristne namene, naj se oglasi v uradu H.p.s.ž. na 618 Manning Ave. v uradnih urah pri upravniku g. B. Koširju.
Na koncert vabijo
Cerkveni zbor župnije Marije Pomagaj je naštudiral več narodnih in umetnih slovenskih pesmi. S svojim koncertom bo nastopil v župnijski dvorani na Manning Ave. v soboto, 13. februarja 1971 ob 8h zvečer. Dirigent zbora je Dušan Klemenčič, pesmi bo pa povezoval Peter Čekuta, korepetitor pa bo Jurij Eržen.
Koncert ima tri dele. V prvem in tretjem bo pel samo moški zbor, v drugem pa mešani. Vsega skupaj je zbor naštudiral 16 pesmi.
Kdo pravi, da je Slovenec, pa ne ljubi slovenske pesmi? Slovenska pesem je izraz dogajanj, ki se: odigravajo v slovenski du ši. Poslušati lep koncert slovenskih pesmi je oddih in poživilo. Obojega smo potrebni! Naj bi tega koncerta nihče ne zamudil.
Por.
U??a2a! več luči? Mahnič je jo. 0r žUvoval svoje življe-
naraščajo
N in irdo zime- ko je v Ka-,u meriki “brezposelnost”
t>U ZaslužkT w tiSte’ ki nima'
Se kot za vladajočo t? sliši nasMv' malo čud-^Stlici. nv dgovarja pa vendar
'Očilo ri e.P°Vedati finančno anilnice in Posoiilni-
50-letni jubilej
Ob zaključku poročil — torej prav v zadnjem trenutku — je prišla vest, da se je v sredo, 27. januarja letos, oglasil v župnišču na Manning Ave. sam Abraham. Ob vstopu v slovensko župnišče se je prisrčno rokoval s samim župnikom č. g. Tonetom 'Zrncem. Tudi njemu, g. župniku namreč, bi lahko kdo o-ponesel: “še petdeset let nimaš, pa si Abrahama videl!” Kdo bi prisodil našemu g. župniku, da je že vstopil v drugo polovico prvega stoletja. Toda rojstni podatki ne lažejo.
Za danes naj bodo našemu jubilantu v imenu mnogih, ki berejo “Kanadsko Domovino”, in in Posojilni-iše v imenu drugih najlepše če-
Neža Platnar se je rodila leta 1891 pri Sedeju v Iški vasi, fara Ig pri Ljubljani.
V	družini je bilo 13 otrok. Da
je bilo nekaj več prostora doma pri mizi, jo je vzela teta v Mozirje v Savinjski dolini, kjer je bila gospodinja v župnišču. Tam se je Neža naučila praktičnega gospodinjstva, posebno še kuharstva, kar se ji še danes pozna.	* A
Kot sedemnajstletno dekle se je napotila v Ameriko in sicer v Minnesoto. Tam se je poročila s Francetom Platnar jem. Težko rudniško delo in različno podnebje je možu zelo zrahljalo zdravje. Po nasvetu zdravnika sta se leta 1914 s tremi otroki vrnila v domovino v Iško vas. Z nekaj prihranki, trdim delom in žegnom božjim sta ustvarila trden dom sebi in družini. Platnarjeva mama je mati enajstih otrok, točasno osem živih, šest v Torontu. Razen ene hčere, ki ni poročena, imajo vsi lepe družine.
Ob potoku Iške v Iškem Vintgarju je nekaj Ljubljančanov imelo svoje letne hišice. V teh hišicah so se kmalu po razsulu Jugoslavije 1941 pričeli zbirati razni nepoznani ljudje pod krinko OF. Na pomlad 1942 so po Iški vasi in okolici že s polno paro izvajali svoja gesla:	rop,
požig, umor — in tudi tamkajšnje prebivalce naganjali, da pomagajo. Platnarjeva mama jim je jasno odgovorila, da s tatovi, požigalci in morilci ona ne bo sodelovala, kot tudi ne njena družina. Drugače pa, da jih pusti popolnoma v miru. Radi tega so jo odvedli v zapor, jo nadlegovali z ražnimi zasliševanji in ob koncu leta 1943 celo družino postavili pred puške, da jih postrelijo. Tistih strašnih dni se osemdesetletnica večkrat spomni in pravi, če Bog ne bi hotel, ni mogoče, da smo ostali živi. Dom slavljenke je bil izropan in požgan že v poletju 1942, kar je še ostalo, so uničili ob koncu leta 1943. Da je bila mera še bolj polna gorja, ji je v jeseni 1943 umrl mož. Od takrat naprej je cela družina živela v begunstvu pri dobrih ljudeh v vsaj malo bolj varnem kraju.
V	maju 1945 se je tudi današnja osemdesetletnica podala na pot z družino proti Gorenjski, preko Ljubelja in po enem ted' nu potovanja prišla na Vetrinjsko polje pri Celovcu. Od tam je bil vrnjen sin Tone, ki je študiral pri lazaristih in mamina tiha želja je bila, da bi postal duhovnik, kar bi se bilo verjetno tudi uresničilo, ako ne bi bilo Vetrinjske tragedije. Tako pa je našel grob med ostalimi tisoči. Njena pot se je nadaljevala v taborišče Spittal ob Dravi, Avstrija.
Leta 1948 se je družina izselila v Kanado, provinca Alberta, kot poljski delavci.
Zadnji dan v letu 1949 se je pisec teh vrstic srečal z njo v
ši je slavljenki ob molitvi in delu preteklo 20 let.
Dela je bilo nič koliko, otroci so se poročili in teta štorklja je bila kar naprej zaposlena. Stara mama, kot že omenjeno, je dobra gospodinja in tudi plenice ji niso tuje. Malega kričača zna prav spretno potolažiti. Večkrat pravi, otroci me imajo še vedno radi. Točasno se veseli njene 80-letnice 30 vnukov in 14 pravnukov, večinoma v Torontu. Tako ima stara mama vedno dosti o-biskov, za vsakega ima kako darilo.
Lansko leto je kupila manjšo,1 Dolj pripravno hiša za starejše,-ga človeka. Hiša je čisto blizu sina Janeza in nedaleč od hčere Cilke. Hiša ima prostoren, sončen vrt, ki ga tudi nekaj obdelava. Sicer pravi, da če predolgo obrača zemljo z lopato, jo malo noge bole.
Osemdesetletnica je še kar pri dobrem zdravju, ves čas v Kanadi je tudi naročnica Ameriške Domovine in jo vedno vso prebere, kakor tudi ostale kato-iške časopise. Tako je zelo na tekočem o vseh svetovnih dogodkih. Naj ji Bog nakloni po velikem trpljenju še mnogo zdravih, srečnih let Bogu v čast in narodu v korist!
F. A.
Brat mu je umrl v Sloveniji
LETHBRIDGE, Alta. — Kako hitro beži čas! Komaj so minili božični prazniki in prišlo novo leto, pa je že tu Svečnica. Tako je zopet prišel čas, da poravnam naročnino za naš list. Ameriško Domovino težko čakam vsak dan. Vedno prinese kaj novega, rad pa berem tudi to, kar pišejo Gregor, Tone s hriba in Regerčan iz nekdanjih dni.
Listu želim v novem letu veliko uspeha, pa tudi dosti novih naročnikov. Vem, da je vedno dovolj težav pri takem delu, toda je potrebno in koristno. Premnogim je list v oporo v samotnih urah in dneh, edina vez s slovensko skupnostjo.
Za božične praznike sem prejel kar precej voščilnih kartic, nekatere so bile kar brez podpisa in na nje niti odgovoriti ne morem. Vsem prav prisrčna hvala, vsem želim vse dobro v letu 1971!
Iz Slovenije sem tudi dobil v zadnjih tednih več pisem. V e-nem mi prijatelj toži, da za zimo ni kuriva in da bo hudo, če bo zima močno pritisnila. V Slo-
vedno vabimo pevke in pevce z dobrim glasom in posluhom, da se nam pridružijo. Pevovodja bo rade volje s posebnimi vajami pomagal, da boste zbor dohiteli in se pesmi naučili.
Prepevamo letos že šesto leto. Ime “Vrba” smo prevzeli po rojstni vasi našega naj večjega slov. pesnika dr. Franceta Prešerna. Ker imamo v našem zboru precej mladih pevk, ki so nekatere pevsko že na precejšnji višini, upamo, da bodo te mlade pevke korenine naše “Vrbe”, ki bo pognala globoko v peščena tla, tako nam je zagotovljen obstoj in napredek.
Treba je precej žrtvovati, veliko dobre volje vsestransko, da bo zbor za svoj nastop pripravljen, vsaj z malim napredkom. Ni naš cilj dolar, to vedo najbolj vsi člani pevskega zbora, ker morajo vedno dokladati iz svojih žepov, da se stroški krijejo.
Ljubezen do naše lepe slovenske pesmi je sila, ki nas priganja, da se neutrudno zbiramo v Slov. domu in vam pripravljamo in obdelujemo slovenske melodije, ob katerih se bomo spomladi razživeli in razveselil.’.
V soboto, 10. maja, ob osmih zvečer je določen čas za naš nastop, vabimo vse že sedaj in kličemo: Na svidenje!
N. K.
Z listom vsesplošno zadovoljna
ORILLA, Ont. — Cenjeno u-redništvo! Zopet je eno leto za nami in čas tako hiti, da bi še kmalu pozabili poravnati naročnino Ameriške Domovine, za katero Vam danes prilagamo tudi ček.
Z veseljem prejemamo Ameriško Domovino in smo z njo vsesplošno zadovoljni. Ob tej priložnosti bi se prav radi zahvalili vsem, ki kakorkoli prispevajo k izhajanju našega slovenskega dnevnika. Prav gotovo bi tukaj tudi želeli omeniti. našega zvestega kanadskega u-rednika g. P. Markeša, ki skrbi za vse tukajšnje novice in jih tako lepo poda v Kanadski Domovini. Prisrčna mu hvala za ves trud.
Tudi g. K. Mauserju, našemu naj večjemu slovenskemu pisatelju, se lepo zahvaljujemo za njegov trud ter mu želimo tudi v letošnjem letu veliko uspeha v cilju, ki si ga je zadal, da bi vsi Slovenci složno sodelovali.
Zelo smo tudi hvaleržni slovenskemu društvu “Baraga” v Torontu, ki nam vsako leto pri-
COOKSTOWN, Ont. — Ko sem izstopil iz vlaka, me je že čakal član ruskega “Inturist” z mojim imenom v roki in me takoj odpeljal v hotel Astoria v sredini mesta. Tu mi je bila oddeljena soba in od tega momenta naprej sem se lahko gibal po mestu, kakor sem hotel. Turisti bili povečini po skupinah, jaz pa sam. še isti dan sem se za ogled mesta priključil eni skupini. Ogled mesta je trajal 3 ure, kjer smo se mogli ogledati najzanimivejše stvari. Mesto samo je čisto svojevrstno, nič kol jih poznamo, evropsko ali ameriško. 3 do 5-nadstropne visoke zgradbe, skoraj nepretrgoma povezane od bloka do bloka. Staro po moji cenitvi skoraj vso brez izjeme izpred revolucije. To sem najlažje ugotovil po obrabljenih kamenitih pragih po raznih trgovinah, kjer sem hodil. Tudi v hotelu ni bilo nič aoljše. Še posebno, kar je lesenega, čas pošteno razjeda. Mesto je prazno in pusto, brez vsa-cršnih reklamnih napisov. Ceste so sicer široke, pa skoraj prazne, široki pločniki, pa kai precej lepih parkov, ko bi bili le malo bolj negovani. Kamor pogledaš po mestu, povsod slaba reklama za komunizem. Bil je čep, prijeten večer, ceste široke in prazne, ljudje so se pa v gručah sprehajali ali v parih ali posamezno kot npr. jaz. Torej vsi peš. Tu je komunizem dosege; svoji cilj. Vsi enako! Kot sem omenil, po mestu sem se lahko gibal, kot sem se hotel.
Za nadaljnje potovanje v Moskvo sem se moral javiti v pisarni “Inturist”, ki se je nahajala v našem hotelu, in jim povedati, kdaj želim naprej. Skušali so mi po želji ugoditi. Dodelili so mi vlak ob enih popoldne 19. avgusta. (Vlak je bil moja želja še ,ko sem iskal vizo v Kanadi, kot prevozno sredstvo po Rusiji, da bi več videl.)
Dan je bil lep, za razgled kot nalašč. Okoli opoldne me je u radnik potovalne agencije odpeljal na moskovsko postajo v Leningradu. Na postaji je prijel kovček, pa mi ga nesel prav do vhoda v vagon. Ko sem segel v žep, da bi mu dal napitnino, se je branili češ, da ste naš gost. Strašno se je streglo turistom samo radi tega ubogega dolarja Na postaji je bilo kot drugod na svetu. Ljudje so vstopali v vagone, drugi se poslavljali prav do momenta, ko se je vlak že premikal. Vlaki so bili kar lepo urejeni, dosti čisti in eilektrič ni. To je vozil zelo hitro. Odpeljal je cb enih popoldne, malo čez 8. pa se je že ustavil na postaji v Moskvi. Proga je dolga
veniji mi je še v oktobru umrl i Pravi 2a Slovenski dan na leto-brat Ivan po dolgi bolezni. Pri-lvišču v Boltonu odličen pro-
j atol j mi piše, da je imel velik pogreb, saj ga je na zadnji poti spremljalo pet duhovnikov. Pokojni Ivan je bil cerkveni ključar pri cerkvi sv. Družine v Mostah, zato mu je župnik spregovoril v cerkvi in nato še pri grobu, cerkveni pevski zbor pa mu je lepo zapel v slovo. Pogreba se je udeležilo izredno ve-liko ljudi. Brat je zapustil ženo, dva brata in eno sestro doma, dva brata pa v Kanadi.
Razmere v Sloveniji so se nekam umirile, piše prijatelj, gospodarstvo pa je obupno slabo.
gram. Vsem, ki se žrtvujejo za izvedbo tega programa, naše iskrene čestitke in zahvala.
Prav rada bi tudi omenila zveste slovenske družine v Clevelandu, ki s svojo požrtvovalnostjo pripravijo svoje otroke za koncerte ter s tem ohranjajo lepo slovensko besedo tudi na odru. Predvsem se moramo tukaj zahvaliti dobrim družinam: Knez, Gorše, Nemec in še mnogim drugim, katerih imena so že dobro znana.
Vse iskreno pozdravljava!
Jožica in Stanko Šajnovič
ČUDOVITO ŽIVLJENJE — Mladi James Earnhardt drži v roki jajce, ki ga je pravkar prekljuvala mlada ra-čica. Fantič živi na farmi v Virginiji, kjer goje perutnino.
650 km. Sedeži v mojem vagonu so bili vsi zasedeni. Ljudje so lepo mirno sedeli na svojih mestih. Na celi progi se je ustavil vlak samo dvakrat, v mestu Kalinin, ki leži na reki Volgi, in še v nekem drugem kraju. Progo Leningrad-Moskva bi jo ne po razdalji pač pa po pomenu primerjal v Kanadi z Montreal-Toronto ali Chicago-New York v Ameriki. V obeh primerih cestišča, prevozi in lepa naselja ob železnici, tu pa na celi progi nisem videl niti ene ceste tega imena vredne. Nobenega kaj boljšega kot vžigalice vrednega naselja. Kalinin je pravzaprav edino večje mdsto ob progi, kjer se je nekaj kadilo iz tovarniških dimnikov, siced pa je vse mesto izgledalo podobno bolj razvalinam ali še bolje pogorišču. Dežela sama, se ne spominjam, da bi videl en sam travnik ali njivo. Na celi poti sam gozd in močvirje. Drugače ravno tako, da sem imel občutek, da gledam na vzhodu prav do Urala, na zahodu pa tja preko mest:	Orel,
Smolensk, Vitebsk, kjer so se v drugi svetovni vojni odigravali najhujši boji. Ko se je vlak v Moskvi ustavil, sicer celo popoldne zelo lepo, tu pa so padale ravno malo kaplje. Bil je že skoraj mrak. Ko sem stopil iz vagona, se je ponovilo isto kot prejšnji dan v Leningradu. Clan Inturista z mojim imenom v roki, samo da je bila tu druga o-seba.
(Dalje sledi)
'Sesti iz Slovenije
Ljutomer napreduje
Tukajšnji “Imgrad” je zgradil nove prostore in jih opremil z novimi stroji za izdelovanje montažnih gradbenih elementov. To so papirnate satovnice, ki jih pritrdijo na aluminijaste, lesonitne ali druge plošče. V zadnjih petih letih je “Imgrad” vložil v razširjenje podjetja nad 11 milijonov dinarjev. Zadnja naložba v novo halo s stroji pa znaša 7 milijonov dinarjev. Letno so izdelali 50,000 kvadratnih metrov lahkih gradbenih elementov. V novem letu jih bodo štirikrat več.
*
Najnižji zaslužek delavca v Sloveniji naj bi bil 800 dinarjev. V ljutomerski občini je v gospodarstvu zaposlenih okrog 2,200 občanov. 447 delavcev je minuli mesec prejelo osebne dohodke po 800 dinarjev; med njimi pa je 81 delavcev, ki so dobili manj kot 600 dinarjev. Sindikati se bodo morali še močno
boriti za pravične plače!
•
Pomurje je znano po termalnih kopališčih. Poleg toplic Moravci pri Murski Soboti, termalnih kopališč v Petišovcih pri Lendavi in Banovcih pri Veržeju so pred nedavnim začeli odpirati vrelec tople vode v vasi Moravci, ki leži na obronkih Slovenskih goric.
Agnew pojde v Evropo?
WASHINGTON, D.C. — Vesti iz diplomatskih krogov trdijo, da bo podpredsednik Spiro T. Agnew v letošnjem letu obiskal zahodno Evropo, da bi doma kot tam popravil vtis, ki da vlada o njem v domači in tuji javnosti.
Bela hiša bi baje rada dosegla, da bi Amerika in svet gledala v podpredsedniku ZDA Spim T. AgneVvu stvarnega, treznega človeka, ki bo znal ZDA pametno voditi, če bi mu usoda na kak način dala njih krmilo v roke.
Molki dobijo delo
Tiskarja iščemo Iščemo izučenega tiskarja (pressmana). Nastop službe takoj. Unijski pogoji. Znanje angleščine ni nujno. Oglasite se osebno v uradu, ali kličite 431-0628.
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
S '
ALEXANDRE DUMAS:
Grof Monte Cristo
564 Its
%
Mojster Pastrini jima odgovori, da lahko odda le še dve sobi in jeden kabinet v drugem nadstropju in da jima prepusti to za neznatno ceno, namreč za jeden louisdor na dan. Mladeniča ponudbo sprejmeta. Da bi ne izgubil časa, ki je še manjkal do karnevala, odpotuje Albert v Neapolj. Franc ostane v Florenci.
Ko se naužije življenja v mestu Medičejcev, ko se je dovolj naslanjal v edenu, imenovanem Cascini, ko se nasiti obiskov v krasnih florentinskih salonih, se ga polasti želja, ker je že videl Korziko, zibelko Napoleonovo, da bi si ogledal še Elbo, kamor so prvič pregnali velikega junaka.
Nekega večera odveže torej v livomskem pristanišču majhno barko, se zavije v plašč, leže in pravi veslačem besede:
“No otok Elbo!”
Barka zapusti pristanišče kakor morska ptica svojle gnezdo ter pripluje drugi dan v Porto-Ferrajo.
Ko prehodi Franc cesarski otok v vseh smerih ter si ogleda vsako sled velikanovoi, ki je bil tukaj priklenjen, se nameni v Marciano.
Dve uri pozneje stopi v Pia-nosi zopet na suho z namenom, nastreliti si celo vrsto rdečih kokošij, o katerih so mu pravili, da se jih nahajajo tu neštevilne množice.
Toda lov je bil slab. Nekaj suhih kokošij, to je bil ves plen, in kakor se dogaja to pri vseh lovcih, ki se trudijo zastonj, se vrne Franc na ladijo želo slabe volje.
“Ah, Ekscelenca,” pravi patron, “če hočete, lahko napravite krasen lov!”
“In kje?”
“Ali vidite oni otok?” nadaljuje patron in pokaže z roko proti jugu, kjer; je vstajalo iz morja modrikasto skalovje.
“In kako se imenuje ta otok?" vpraša Franc.
“Otok Monte-Cristo,” odvrne Livornec.
“Toda na tem otoku mi ni dovoljeno loviti.”
“Ekscelenci ni treba dovoljenja, kajti otok je neobljuden.”
“Ej vraga,” pravi mladenič, “neobljuden otok sredi Sredozemskega morja, to je nekaj čudnega.”
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
MAINTENANCE MAN or childless couple. 30-55 yrs. preferred, to live in North sub. Rest Home. Furn. apt, pd. utilities & $250 mo. sal. Call for appt.	381-0831
(22)
MOBILE HOME
1968 NAMCO — 12x52’
2 bdrms., mod. cab. kit. & bath. Plenty closets & appls. Must be moved. By Owner.	832-0633
MANOR ’70 12x60’. Under pinned. North sub. area. 2 bdrms., 2 ba., liv. rm., mod. kit., utility area, fully fum. A.C. Spanish decor. Owner drafted. $6,600.
283-1000 ext. 66 546-8734 Eves.
REAL ESTATE FOR SALE
3 Bdrm. Georgian — 2 car gar., central air, fireplace, WW crpt., drapes, washer, dryer, dishwasher. By Owner. $44,500.
685-5795
1	(23)
“In čisto naravno, Ekscelenca. Otok je skalovit, in na celem otoku je komaj oral rodovitne zemlje.”	,
“In čegav je ta otok?” “Toskanski.”
“Kakšno divjačino najdem tam?”
“Tisoče divjih koz.”
“Ki živijo od tega, da ližejo kamenje?” pravi Franc neverjetno.
“Ne, ampak v hrano jim je grmovje, ki raste iz skalnih raz-poklin.”
“Toda kje prenočim?”
“V kaki jami na otoku ali pa v svojem plašču na krovu. Če hoče Vaša Ekscelenca, da takoj po lovu odplujemo, se pa to tudi lahko zgodi. Saj veste, Ekscelenca, da sta nam noč in dan jednaka.”
Ker je imel Franc še dovolj časa, da se snide s svojim tovarišem, sprejme ta predlog, da bi se odškodoval za svoj dosedanji slabi lov.
Na njegovo pritrdilo spregovorijo mornarji nekaj tihih besed.
“Torej,” vpraša, “kaj pa je? Ali nas kaka stvar ovira?” “Ne,” odvrne patron, “toda opozoriti vas moramo, da je prepovedano pluti na ta otok.”
“Kaj hočete s tem reči?”
“Ker je otok Monte-Cristo neobljuden, ga obiskujejo sem pa tja tihotapci in morski loparji, ki prihajajo iz Korzike, Sardinije ali Afrike. In če se izve v Livornu, da smo bili na otoku, nas pridržijo tam za kakih šest dni j.”
“Vraga, v tem slučaju je pa stvar drugačna! Šest dni j! Prav toliko, kakor je rabil Bog, da je ustvaril svet. To je precej dolgo, otroci moji.”
“Toda, Ekscelenca, kdo vas pa izda, da ste bili na otoku Monte-Cristo?”
“O, jaz sam gotovo ne,” vskli-kne Franc.
Patron da svoja povelja, in ladija krene proti otoku. Franc počaka, da je vse v redu, in ko dobi ladija pravo smer, prične znova pogovor.
“Moj ljubi Gaetano,” pravi patronu, “prej ste mi rekli, da je otok Monte-Cristo zavetišče tihotapcev in morskih roparjev. Ti se mi zdijo čisto drugačna divjačina kakor divje koze.”
“Da, Ekscelenca, res je tako.'7 “O tihotapcih, ki se potepajo
NA STRAŽI — Južnoviet-namski vojak stoji pod kokosovo palmo na straži pri Ben Tre v področju Mekon-gove delte.
po teh krajih, sem čul pripeve- [ žje so zasegli ladijo ali jahto v dovati, toda glede roparjev me- bližini kakega pustega,' neob
nim, da so izza osvojitve Algeria iztrebljeni ter se nahajajo le še v Cooperjevih in Marrya-tovih romanih.”
“V tem slučaju se motite, Ekscelenca, kajti s pomorskimi roparji je prav tako kakor z banditi, glede katerih je menil Papež Loon XII., da jih je iztrebil, a oni šo kljub temu napadali popotnike prav pred rimskimi vrati. Ali niste čuli, da so oropali pred šestimi meseci francoskega poslanika pri svetem Stolu komaj petsto korakov od Velletrija?”
“Če je res!”
“Gotovo, če bi prebivali v Livornu, Ekscelenca, kakor prebivamo mi, bi slišali večkrat, da manjša tovorna ladija, majhna, lepa angleška jahta, ki so jo pričakovali v pristanišču Bas-tia, Porto-Ferrajo ali Civita-Vecchia, ni prišla tja, ampak je izginila brez sledu, da mora človek misliti, da se je razbila ob kaki skali. Toda skala, ob ka-
Ijudcnega otoka v temni ali viharni noči ter jo premagali in oropali, kakor oropajo banditje sredi temnega gozda poštni voz.”
“Toda,” pravi Franc, udobno zleknjen v barki, “zakaj se ljudje, ki se jim pripeti taka nesreča, ne pritožijo, zakaj ne pokličejo na pomoč proti roparjem maščevalne pravice francoske, sardinijske ali toskanske?”
“Zakaj?” pravi Gaetano smehljaje.
“Da, zakaj?”
“Ker preložijo s tovorne la-dije ali jahte najprej vse, kar ima kako vrednost, na barki zvežejo moštvu roke in noge, privežejo na vrat vsakemu šti-riindvajsetfuntno krogljo, zvrtajo v dno oropane ladije luknjo v velikosti soda ter se vrnejo na barko. Za deset minut prične ladija stokati in se polagoma potapljati. Najprej se nagne na jedno, potem na drugo stran,

teri se razbije taka ladija, je | nato še vzravna in zopet pota-nizka, ozka barka, broječa šest j plja. Naenkrat se začuje pok do osem mož posadke. In ti mo- I kakor strel iz topa: stisneni zrak
razžene krov. Zdaj se prične la-| dija kretati kot človek, ki se | potaplja in si hoče pomagati, a | mu stopa voda vsako minuto | bližje ust. Naenkrat brizgne voda iz vseh odprtin, in ladija zastoka še poslednjič, zavrti se še enkrat okoli same sebe, se potaplja neprenehoma ter izgine končno popolnoma, tako da more za pet minut videti v dnu tega mirnega morja potopljeno ladijo le še božje oko.
“Ali zdaj razumete,” pristavi patron smehljaje, “zakaj ladija ne doseže svojega cilja in zakaj se moštvd ne pritoži?”
Če bi bil povedal Gaetano vse to, predno je predlagal ta lov, bi Franc predloga skoro gotovo ne bil sprejel; zdaj, ko je plula barka proti otoku, se mu je zdelo strahopetno, da bi se vrnil. Bil je to namreč človek, ki ni iskal nevarnih priložnostij, a je j ostal hladnokrven, če m u je I prišla taka priložnost sama od j sebe, in se pripravil ravnodušno, da premaga sovražne moči, človek, ki v življenju pravzaprav ne vidi nobene nevarnosti, nalik dvobojevniku, ki premisli svoje kretnje, izvežba svoje moči in se giblje le toliko, koli-
V BLAG SPOMIN
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA IN OČETA
Martin Rogel
ki je umrl 2. februarja 1968
Nikoli Te ne bomo ppzabili in vedno bomo Te ljubili.
Čeprav v hladnem grobu spiš, v srcih naših Ti živiš!
žalujoči:
soproga PAVLINA, hčerka STEPHANIE s soprogom LEON CHAPMAN, sinova: MARTIN s soprogo RUTH, STANLEY s soprogo OLGO in DRUGI SORODNIKI
Cleveland, O. 2. februarja 1971. j,	.	,,
___ kor mu je neobhodno potrebno,
j pazi na vse okolnosti, izrabi ugo-
den slučaj ter usmrti nasprotnika z jednim samim udarcem.
“Bah,” odvrne, “potoval sem po Siciliji in Kalabriji, vozil se po zloglasnih delih morja, a nikjer nisem srečal niti sence bandita ali morskega roparja.”
‘“Tudi nisem rekel tega, Ekscelenca,” pravi Gaetano, “da bi vas odvrnil od vašega namena. Vi ste vprašali, in jaz sem odgovoril.”
“Da, moj ljubi Graetano, in vaša povest me zanima zelo. Da se bom še več časa pomenkoval z varni, pa plujmo na Monte-Cristo.”
Med tem so se zelo hitro bližali otoku, zapihal je hladen vetrič, in barka je plula po šest do sedem milj na uro.
Polagoma se je temnilo. A k sreči so bili mornarji v teh vodah doma ter poznali vsako skalo. A temoti, ki je obdala barko, bi Franc sicer ne bil brez skrbi. Korzika se je zavila v temo, otok Monte-Cristo je izginil popolnoma, toda zdelo se je, da vidijo mornarji tudi v temi kakor ris, in krmar, ki je sedel pri krmilu, ni kazal niti najmanjšega nemira.

V BLAG SPOMIN
OB ČETRTI OBLETNICI ODKAR NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTILA NAŠA PRELJUBA SOPROGA IN SVAKINJA
Anna C. Herbst
Izdihnila je svojo plemenito dušo dne 2. februarja 1967.
Nihče odvzeti nam ne more ljubezni vroče, ki gori za Te, nihče spominov dragih, ki vedno v naših srcih tie!
Žalujoči:
soprog EDWARD ter ostalo sorodstvo.
Clevelard, O. 2. februarja 1971.
jbr:	V;.,. •'V	•v:'.
VRTILJAK PONOČI — Karnevali, bazarji, velesejmi in podobne veselične prireditve so prišli nekam iz mode, vendar nam še vedno vzbude veselje, ko jih vidimo vse razsvetljene z vrtečimi se vrtiljaki in vseh vrst kolesi, če že ne drugače zaradi spominov. Slika kaže vrtiljak ves v svetlobi ponoči na velesejmu v Severni Floridi.
ZA VALENTINOVO
poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
BflDIMOVA POGREBNA ZAVODA
1033 East 62 St.	431-2088
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
GR0IN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	531-1235

K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)	I j
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
• Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
•	za odrasle člane bolniško podporo
;	• članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico Izpolnit* izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 N«. Chicago St.
Jolžct. Illinois 00431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
IME ...
NASLOV MESTO ..


»•••••••••»••••a

DRŽAVA ...................... CODE
»«••••••••••»
r
ČE SE SELITE
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave-
Cleveland, Ohio 44103
Moj stari naslov:

Moj novi naslov: .....................
MOJE IME: ............................
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO

PRIPRAVLJENO ZA EKSPLOZIJO — Stožičasta glava bo z eskplozijo odprla in razpadla v štiri kose, ki bodo pad' li nazaj v pripravljene mretže. Preskus bo izvedla NASA pod okoliščinami, sličnimi onim v vesolju.