bM' dvalčral n* mesec Io sicer prvi tetrtak pO I. In 19. v muccu. Cen« mu |e I K 00 V ni leto, (u Nemčijo 2 K 8 v, u i»eilko In dru^e luje-drltve 2 K (0 »v— Spiti In dopisi se poMI|a|o: Uredništvo .DomollubJ', Ljubljena, Seme-nttke-ullc* »L 2, ntrOtnliu, reklsmsdj« In jiiserat) pa: Upnvntttvu .Domol|ubs\ UublJaM, JtoP«»fk" «»« SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IH ZABAVO. Intorall m sprejemajo po slededh cenah: Enoetopna pefivrsta (lestms,Domoljubov«" IIrine, 34 mm) itane n enkrat 30 v te m tlaka dvaloal 20 v, ca a* tiska trikrat 24 v. Pri vatkratnem objavljanju znate« popasl — Reklamna notic« navadna tirmoftdvrsla 00 v. «w«mw»»ww Čekovni promet poltno • branflnltoef« and* IL Siin. «»»»w«»ww»««n Štev. 16. Y Ljubljani, dn<* 18. avgusta 1904 Leto XVII. Mladeniška organizacija na Slovenskem. O mladeniški organizaciji na Slovenskem je razvijal štajerski voditelj mladine F. S. G o mil še k na Brezjah sledeče misli: Predragi ulov. mladeniči! Vrli m o S j e ! B idito mi vsi kar najiakraneje pozdrav ljeni došli semkaj s vseh strani naše mile domovine! SreSno smo uSakal danišijega prtznamenitega dne. Tu smo sedaj na tem milostnem kraju, ki mora postati naše središče, — na8 Velegrad. In v tolikem Ste vilu! Kaj takega še ni videla domovina slo venska Pa saj ni čuda. Ž i mesec dni so se glasile od uet do ust besede: Pojdimo m Breije! Prišli so mladeniči, a prišli s? tudi možje, da so pr ča navdušenosti naše mla dine, da se Bami iznova navzamejo svetaga navdušenja zt narodno delo. Dvojni namen nas je pripeljal semkaj na B ezje: Da se poklonimo Kraljici slov. naroda ob 501etn'ei proglasitve njenega brezmadežnega spočetja, da se zberemo tukaj na vseslovenskem mladeniškem shodu. V tej krasni hiši božji pri na&i Materi naj bi se pokrepčali v verskem oziru, in tu, na današnjem shodu naj bi se medsebojno nav dušili za bodoče naše delo v prid in v obrambo našega naroda, naj bi se utrdili v narodnem oziru, Mladeniči! Hvala in slava vam, da ste prišli v tako velikanskem številu! Na vas sloni bodočnost slovenskega naroda, srečna •li nesrečna. Da bo bodočnost našega na roda irečoa, srečnejši od sedanj sti, sta nam porok vi, slov. mladeniči, s svojim krasnem mladeniškim gibanjem. Najveijega pomena s a vsak narod je njegova mladina, zlasti moškt, Zgodovina preporoda vsakega naroda nam friča, da se ga je najiivahneje udeleževala mladina; mladina je žrtvovala trud in kri za svobodo naroda Io danei, ko se slo venski narod preporaja, se tudi mladina po kazu.e na najodločnejšem mestu. Nastalo je neko posebno gibanje, katero mnrgoteri dvomi,ivoi gledajo od strani, katero pravi rodoljubi navdušeno pozdravljajo, katerega se c vsem ognjem oklepajo slovenski mladeniči. To je naie mladeniško gibanje. Kako in kdaj je nastalo? Pričelo se je pred tremi leti na štajerskem. Oglašati so se jeli v »Slov. Gospodarju« posebno mladeniči dopisniki, ki so vspodbujali tovariše k narodnem delu Začel je izhajati junaški »Naš Dom«. Tega lista so se e navdušenjem okle nili zlasti naši mladeniči, mu dopisovali, ga razširjali; postal je »Naš Dim" glasilo slovenskih mladeničev na Štajerskem. Mladeniči so budili tovariše, so vsbudili mnoga bralna društva iz spanja, nastale so pri naših bralnih diu&tvib mladeniške zveze, ki so pri bralnih društvih posebej združile vse ude mlade niče Prva mladeniška zveza se je osnovala v poletju 1901 v Jareniai, ki je torej najstarejša. Nato so se osnovale mladeniške zvez« pri Sv. Juriju ob Sčav-nioi, na Djbrni pri Celju, pri Sv. Barbari pri Mariboru, pri Št. Ilju v Slov. goricah, pri Sy. Benediktu v Slov. gorioab, v Gjrnji Radgoni, pri Se. Antonu v Slov. gorioab, pri Sv. Križu na Murskem polju, pri Sv Ani na Krempergu pii Sv. Vrbanu pri Ptuju. Mladeniške zveze najbolj pospešujejo mladeniško gibanje. Obhajale so ae v zadnjih treh letih krasne n&ladenifike slavnosti slasti v S 1 o v. g o r i c a h, ki so sedež mladeniške ga gibanja. Velikanski mladeniški shodi pri Sv. Trojici, v Slov. goricah, v Petrovicah v Savinjski dolini in na Ptujski gori lansko leto so to gibanje jako okrepili in ga razširili po vsem Štajerskem. In letos je prestopilo štajerske meje po zaslugi kršč. soc. zveze in se pojavilo na Koroškem ia Kranjskem, postalo je že vseslovensko, čemur je glavna priča današnji vseslovenski mladeniški shod. Podlaga mladeniškemu gibanju so naše mladeniške Marijine družbe in naša bralna in izobraževalna društva ter njih mladeniške zveze. Vrli „ N a š Dom", ki si je pridobil za mlade niško gibanje in sa mladinsko organizacijo nevenljiv h zaslug, je prinesel mesesa no vembra lanskega leta poseben opravilnik ia mladeniške in dekliSke svese, pa tudi obilo gradiva za poučne govore pri teh zvesBh. Na podligi tega opravilnika se lahko povsod, kjer so vneti mladeniči in mladeničem posebno naklonjeni duini pastirji, csnujejo mladeniške svete. Bistvo mladeniikega gibanja obstoji v poštenem krščanskem življenju mladeničev, v njih iskrenem na- rodnem mišljenju ter v vse-stranskem izobraževanju. To so tri prevaine točke mladeniškega pro grama Naša mladeniško gibanje je pred vsem odločno katoliško gibanje. Zato skrbi, da vsi mladeniči lepo kršianako žive, k čemur jih nagibajo, ca kar jih vnemajo najbolj Marijine družbe, ki so posebno po Kranj akem in Štajerskem ie skoraj povsod vpeljane Lanski trije veliki m 1 a d e n i š k i shodi so bili jako ozko združeni scerkveno slovesnostjo, istotako naš pričujoči vseslovenski mladeniški shod. Naše mladeniško gibanje pa je tudi odločno narodno gibanje. Na neštetih podučnih shodih, slavnostih in predstavah se vedno in vedno povdarja, da mora slovenski mladenič ljubiti iz sroa svoj slovenski materin jezik, svoj narod in svojo domovino, da mora delati, se bojevati, tudi trpeti kaj la blagor slovenskega naroda, da mera biti poirtvoval., neustrašen rodoljub, ako hoče biti v resnioi pravi slovenski mladenid. Vse mladeniške prireditve so vedno osnovane v pravem narodnem duhu. Da smo Slovenci še v tolikih krajih premalo upošte vani, je kriva nezavednost, ki je naravna posledica neizobražen o a I i. Zato pa se mladeniško gibanje z vsemi močmi trudi, d« bi se mladeniči slovenski iiobra-žili v vsem, kar potrebujejo v svojem bodočem življenju ket možje in gospodarji, kot rodoljubi in boritelji za pravice našega naroda. Na izobraibo se pri naših mladeni* ških zvezah polaga vsa skrb, zakaj dobro izobražen mladenič in mož je gotovo tudi veren in nareden. Mislili bi, da tako nad vse plemenito gibanje med mladeniči nima sovražnika ne na desni, ne na levi. Vresnici pa jih vendar i m a. Nemškutarjem naši vrli mladeniči ne ugajajo zaradi svojega izredno narodnega mišljenja, našim domačim liberalcem pa ne ugajajo zavoljo svojega odločnega katoliškega stališča. Hujskanje od leve in desne pa jasno priča, da je slovensko mladeniško gibanje na pravi poti, da ustreza našim po trebam. Da bi se še dalje bauli z nasprotnikom, bi bilo res škoda časa, zakaj našega toka nobena še tako močna sila ne nurj več zaustaviti, zakaj res je, mi gremo na prej, mi mladi. Mladeniško gibanje je odločilnega pomena za slovensk i narod. Vedno hujše napadajo naš dobri slovenski narod verski in narodni sovražniki. Nevarnost za naš obstanek je v mnogih krajih že velika. Bil je skrajni čas, da se je vzbudila zlasti naša moška mladina, da pribiti na branik slovenske domovine. In to mlado gibanje je res nadepolno, je res važno, zakaj mati Slovenija dobi danes, jutri iz naših navdušenih mladeničev same vrle katoliško- narodne može. Ia teh je treba našemu narodu, kot je treba ribi vode, sieer nas ugonobijo tuji in domači sovražniki. Slovenski mladeniči! Bodite ver n i, ljubite cerkev, izpoln u te nje "P°ved'> živite šednostno in utemeljili si boste časno in večno srečo, pa boste tudi narodu zsgi tovili obstanek. Katoliška cerkev je največja dobrotnioa našega naroda njej edino se imamo zahvaliti, da še živimo kot Slovenci. Ko bi se bili naši predniki udali protestan tizmu in bi postali luterani, že davno daMio bi v teh lepih krajih ne odmevala več naša mifa materna beseda Slovenski mladeniči, bodite dobri sinovi Marijini! Slovenci že davno nimamo svojih vladarjev, vladaric, izšlih iz našega naroda, pa imamo vendar Kratico svojo, ki nas bolj ljub', lepše skrbi za nas, nego bi skrbela Se tako mogočna posvetna slo venska kraljica. Z ljubeznijo do Boga in Marije pa družite iskreno 1 j u bežen do domovine, do naroda slovenskega. Tako lepih kra jev, tako milodonečega jezika, tako nadar jenih ljudi ima težko kateri drugi narod, kot ima naš slovensk'. Tega ne morejo utajiti tudi najhujši naši sovražniki. Kdo bi tedaj ne ljubil z vsem žarom svoje srčne ljubezni maternega jezika svojega in svoje materne krasne zemlje? Mladenič', narodne zavetti nam je silno treba na vseh krajih, žal. da je je najti tako malo med Slovenci. Skrbite to rej, da se bodete zavedali, čegavega naroda siaovi sle in da je ta narod vreden vaše ljubezni in da je ta zemlja vredna vašega truda in dela Držite visoko zastavo z živo katoliško vero okrepljene narodnosti sloven ske. Lq dvojna sveta ljubezen: do B ga in doma, vas osreči časno in večno, prav v smislu besed pesnikovih, ki pravi: Kristjan v dejanju bodi vsak, In Z7est, neomabljiv Slovenec, Tako le priborimo si Tu srečo — tam nebeSki venec. Predragi mladeniči I Sedaj po znate važnost mladeniškega gibanja, imenitnost mlade-niške organizacije ca naš na rod. Okrepite se danes in jutri v vsa kem oziru za bodoče delo. O ljubite versko narodnodelo, bodite neumorni delavci na tem dvoj nem polju. Delujte zdoseda njo srčnostjo, vi ljubi štajerski mladeniči, ki ste vzbudili krasno mladeniško organiztcijo, p r i d r u žite se, vi čvrsti junaki kranj s k i, ki tudi veliko delate in pomagate očetom svojim, ustvarjati vsega občudova nja vredno katoliško-narodno organizacijo, ki je Kranjsko povzdignila nad vse druge pokrajine slovenske. Na to polje se podajte tudivi, zatirani koroški mladeniči, ki v zadnjem času penesno dvigate junaške glave, i n v to bratsko vstopite še vi, kre meniti sinovi kršnega Pri-m o r j a ki se odlikujete itak z najbolj živo narodno zavestjo, da ba postala prej ko slej nato mladeniška organilacija res vseslovenska. Pogum velja! Cerkev in domo vina čakata na vaše delo! Ia kdo bi ne de lal za nju? Kaj more biti slajšega na aveti Kot Bogu posvetiti vse moči, Za narod delati v ljubem! vneti li domovini služiti vse dni. M'adeniči, ali hočete delo\ati v tem smislu? ... Ali bodete delotali v saiii|u krasnega geala: L B gom in Marijo za „|0 vensko domovino I . . . Hvala nebtaom ^ vašo trdno voljo, za vašo navdušenost! Se daj pa: Naprej, mladenk, mlada kri slovenska Ne straši borbe se nikdo! Kdor za Boga, za rodno srečo dela, Vsikdar pomaga mu nebo. Daj Bog nam in Marija krasnih vapehov V tej borbi ia domovja čast, V tej borbi za očetov vero sveto, Za narodovo sveto last! Politični razgled. Smrtni dan Leona XIII. Dne 20. julija je minilo leto, odkar je oči zatisnil veliki papež Leon XIII. Za smrt očeta katoliškega sveta so se zanimali velikaši vseh deželrt in vseh delov sveta, celo drugo-verci. Turki in ajdje, vseh narodov časopisi so se bavili s smrtjo sv. očeta. Oči in srca vseh so bila tedaj le na Rim obrnjena. Pravo žalost smo pa občutili lc mi katoličani, ki smo najbolj vedeli, kaj smo izgubili ž njim, svojega navišjega pastirja, učitelja in duhovnika, očeta krščanstva. Dasi je bila zguba silna, smo bili zraven veseli, ko smo videli, da se za papeža zanima ves svet, tudi ne-katoliški ; tedaj smo občutili, da so vsi ljudje po svoji natori krščanski, katoliški, ko so se tako zanimali za poglavarja sv. Cerkve. Leon je umrl, a papeži ne umrjejo — to je bila tolažba, ki se je res hitro izpolnila, ko smo že 4. avgusta dobili novega papeža — Pija X. Na smrtni dan Leona XIII. so se obhajale v Rimu lepe slovesnosti. Notranja politika. Ker žc toliko časa ni zboroval državni zbor, in ker že tudi preje pri zborovanju ni ničesar, storil, se je nakopičilo toliko državnega posla, da tudi bi najpridnejši poslanci komaj mogli dohteti, kar so dosedaj zamudil. Zato se za narodno gospodarstvo, za obrt in trgovino in za veliko obrtništvo ničesar storilo. Ministri, ki zdaj gospodarijo po § H-, gledajo le, kako bodo pokrili štroške, za drugo se pa sedajne morejo brigati. Češki kat. kmetiški shod. V mestu Plibram, v zapadnem delu češke dežele, je bil meseca julija velikanski shod čeških katoliških kmetev, kjer so ustanovili .zvezo čeških kat. kmetov." Dopoldne tistega dne so romali kmetje na Sveto goro, kjer so se udeležili skupne službe božje. Vseh skupaj jih je bilo do 10 tisoč. Shod se je izrekel, da bode novoustanovljena zveza podpirala katoliška in narodno gospodarska prizadevanja. Francoska zaslepljenost. Min;sterski predsednik Kombes je pognal vse katoliške redovnike in redovnice iz ježele. Vsled tega je bilo treba zapreti 400 Sol, ki so štele 400 000 gojencev, katere so joučevali katol. redovniki. Samo v mestu 3arizu bo treba dati vsako leto 40 milijonov rankov. Za zidanje šil pa bodo v Parizu iad 200 mil. fr potrebovali. Drugo mesto, n. pr. Harzelj bode moralo za 23 novih šol iz-lajati po 23 miiijonov. To bi n. pr. bili stroški, tatere bo treba samo za novoustanovljene iole izdati; kaj bo pa šele z bolnicami, liravnicami, sirotiščnicami in drugimi do-jrodelnimi zav6di, ki so jih imeli doslej [atol. redovniki v rokah. Kaj bodo davko-ilačevavci k temu rekli? Ali so ubogi Francozi res tako zaslepljeni, da vse molče iretrpe, kar hočejo framazoni ž njimi delati. Ita/dor s papežem. Francoski prvi minister Kombes, ki je lil že v lemenatu, a jo je ven popihal, de-uje na vso moč, da bi poajdil francosko eželo. Sedaj dela na to, da bi pretrgal rsako zvezo s papežem, in da bi oklical francosko za ajdovsko deželo. Morebiti je to adnja gonja prostoverskga ministra proti ;at. cerkvi; zakaj božja roka je blizu, kjer aslepljenost hoče zmagati. Saj na Franco-kem se je že 2krat v 100 letih dogodilo lekaj podobnega. Pomislimo le, kako raz-aljivo je ravnal Napol on I. s Pijem VII. ali lapoleon III. s Pijem IV., pa Bog je že tako brnil, da je papež vedno zmagal. Ruski minister — strašno umorjen. Na Ruskem, v glavnem mestu Peter-urgu, se je zgodil zopet strašen umor. Dne 8. julija ob 10. uri se je peljal minister za otranje stvari po imenu Plehve na kolo-vor Kar skoči iz množice mlad človek in za-ihti proti ministrovemu vozu bombo, ki ade pred ministra, se rapoči in naredi trašnoreč. Bomba je raztrgala i i n i s t r a , njegovo kočijo in on je nadrobne kosce Bil je grozen zemlja se je stresla, okna bližnjih hiš 3 šla na kosce. Bomba pa ni usmrtila samo linistra, ampak vsega skupaj 10 oseb, el'ko jih je pa ranila. Nekemu častniku je itrgalo pol obraza in ramo. Ministra in legovega voznika je zagnalo kvišku in kar zraku sta se razletela v več kosov. Kakor 0 navadi, je tudi sedaj, ko se je minister sljal, policija zastražila ceste. Prav blizu ministra je stal policaj, ki pa je bil zadet od bombe in je bil kar na mestu mrtev. Napadavca so nato hitro prijeli, in peljali v — bolnišnico, ker je bil tudi sam zelo težko ranjen. Ko so ga izpraševali po imenu, stanu in domovini je o vsem trdovratno molčal, tako da niso mogli še nič poizvedeti, kakšen človek da je bil. Car ruski je ministra Pleh-veja pravkar pričakoval; in ko je tekel general k carju poročat strašno novico, je zaupil: „Ali je Plehve že tukaj?" »„Nece-sarost, Plehve je mrtev"" — mu je naznanil general. Nato se je car zaprl v svojo sobo in cel dan ni z nikomer govoril. — Umorjeni minister je vedel, da mu že delj časa po življenju strežejo. Ali ni mislil, da ga bo doletela taka hitra in strašna smrt. Pokopali so ga prav slovesno, na državne stroške. Na mrtvaški oder so ga položili v obednici mi-nisterskih palač. Obednico so spremenili v žalovavno kapelico. Na tem mestu je ležalo že več umorjenih ministrov državnih uradnikov. Plehvejevo življenje. Rojenje bil 1846 leta, torej zdaj star 58 let. Za pravdnega dohtarja izučen je šel po visokih službah, dokler ni prišel v ministerstvo. Po njegovem prizadevanju so izdali važne odredbe proti plemenitnikom, proti judom itd. Pred dvema letoma je bil imenovan za ministra notranjih reči in na tem mestu je vodil vse notranje ruske stvari. Bil je zelo trd gospodovaven, zatiral je neopravičeno prostost podložnikov, sicer pa marljiv mož. Bog mu bodi milostljiv! Rusko-japonska vojska. Odkar se nismo videli, je vojska toliko naprej, daseRusi še vednoumikajo. Dne 26. julija so prišli sovražniki skupaj pri Dašičav. Rusi so Japonce prvi napadli. Ali grozovito streljanje japonskih kanonov je vstavilo Ruse; nato so naskočili Japonci in vnel se je grozen boj; Japonci so bili kmalu potem od zgoraj, nakar so se Rusi umeknili. Boj je trajal 15 ur. Posebno dobro so se obnašali sibirski polki, ki so z bajoneti napadli sovražnika. Ako bi ne bilo teh, bi bil ruski poraz večji. Japonci so štirikrat naskočili sredo, a štirikrat so bili nazaj pahnjeni. Umaknili so se Rusi v polnem redu, ker so videli, da bi bil boj brez pomembe, ker je bilo Rusov le malo, Japoncev pa veliko. Japonci naskakujejo enotno — Rusi se umikajo. Dosedaj so vodili trije japonski generali, Kuroki, Oku, in Nodzu vsak svojo armado od treh strani, sedaj pa so se zdru- žili in so jeli skupaj napadati Ruse. Najprej so napadli Kuropatkinove čete blizo Hajčina, da so jih prisilili, da so se umaknile. Rusi se po navadi spuste v mali boj, če vidijo, da ne bodo nič opravili, pa beže. Vzhodni oddelek ruske vojske je šel branit prelaz Janzelin, ki drži proti Ljaojanu, ki je središče ruske armade. Poveljnik tega oddelka je bil general Keller, ki sije izvolil četo, ki je bila najbolj izpostavljena sovražnikovim strelom. Tako je zadel smrtni strel generala Kellerja, ki je 20 minut po tistem umrl, star 54 let. Japonske zmage. 30. julija na soboto so šli Japonci zopet za en korak naprej. Napadli so Tomučen, kjer so bili Rusi dobro utrjeni Vnel se je grozen boj, kije trajal en cel dan. Levo japonsko krilo je pregnalo Ruse iz njihovih mest ter šlo za hrbet ruskim vojakom, nakar so se pa leti umeknili. Japonci so zaplenili šest topov ter vjeli mnogo Rusov. Na ruski strani je bilo 1500 mrtvih, na japonski pa 400. Vsled tolikih japonskih uspehov in vsled groznega boja so se Rusi umeknili daleč nazaj. Rusi so jeli nato živež, strelivo in vojake voziti po železnici proti Mukdenu. Pri umikanju se Rusi hrabro borijo, a prevelike čete Japoncev jih prisilijo, da se morajo umikati. Japonci predirajo od juga in vzhoda proti onemu prostoru, kjer morajo ruske čete čez reko,ako hočejo priti vMukden. Listi poročajo, da so se jeli Rusi celo iz glavnega taborišča, ki ga imajo v Ljaojanu, nazaj umikati. Vendar ako hočejo Rusi biti možje, morajo začeti odločivno bitko, kjer se bo izkazalo, kdo da bo gospodar. Kurupatkin se je izrekel, da je on pripravljen za to. Zakaj takega pripravna kraja je Kuropatkin označil kraje pred Ljajonom ali Mukdenom. Sedaj je Kuropatkin spravil svojo armado vso v Ljaojan. Rešil jo je japonskih napadov, dasi si je z umikanjem potemnil svoj ugled. LIST® IS. Žreb. To je bilo za časa Olivera Krom vel-a, irskega državnika. Oberst Majfar je bil šele 30 let star, a vendar v vojaških zadevah tako izvežban kakor kakšen osiveli general. Že od sedemnajstega leta v vojaški suknji si je priboril v mnogih bitkah v jako kratkem času tako visoko dostojanstvo. Vsi so ga spoštovali in vžival je obče priznanje. A noben Zemljan še ni vžival neskaljene sreče in tudi zvezdo Majfarjeve sreče je zatemnel črn oblak. \ iaaa rra. rmu n zen. st aflr.,t.i večeru. -nrttSE n. iricsi govora t mi^osrn n izznvzi. s£ oic vs&£' uit Treaas. tnixo6L vt fc t jrra^v i can x;ix '.lisa. • voii< Bor. si Tr^asivu < OŠ t1 ir r trsrrssiL. Asaia&L st s rreiaas£~ Uf s. : 'ir.nTi n: Besumi S: o. ~vo:a2. -gggenag.' t acecvi -neiictr. ki£r:Ci Junak s. rrianet ■ asoct nosas anaTUUB laar r n:rr sBtazit IL ocr t-»t notesu. ?crastn i t; nI tjmibuL k : B: rrerr;aa: J. : s: — zaaniiffia. _£3t Tirru. -aregjt s en twvs& aans BISSE B; zi-snan. ' r-arn* s s nTtss: r s ms skcti aii. sobs: isoni s b letal. veac m:?: — — "lascf r nascn — — s sx£cr — — r>n:zrct._. s s * JUtx.iv — Kuiu u aaa st oissniui. _*? ort Tvn-si;: Vesti i. x:uostc % j Trase r.c. Jiacs tv za:asm. °£5hmi xr s tt-t.u j. vaaKi nuc trr?i veiiK srrt Jizzji sa -n siisat san; vases n-ivas; e enrri za;osin. taE i o na vse. 2* stra. t rraz. Ivi z&cmi.' 2as:rrr f : oc Tnzafifva a. t i r-ar-rrr. z. vase: r ££ rs nr->K-iaiu z xi iZJaK : rr:zt _Z-vt_ s m; neersL . t d jen. i ieerst ticzaan £r s: ioa v Baz e.u s s TTerrea_ neo- Krisirtn. i Jota. s tv»veiu araa~. at* • n s"»TTAZmi. j. t. c taj.; sesam; ee: lame - rsa nnuunuu . : & nsnad. sittmbia. ' _ - - . tktus1u. 2 112 zi e tfntu. s zsubces rcu:. Vedite biverrtl it : s:Cf TJoaiiai: raa. niicvea umaETv.. - aeii.. a. rruei Tac Bena£arččns rre. VGUftC« SO^MU^ —ifci— B. OftVE klSDT£iv a- Bcrnat. « S2t,.e z ve iri vujeu s 5 Lat možu: iam n svoser vrane. ~ -fJcers: s viiensfiB rrcBeiui. ^tt — cis vb. mas: anr;£&i — - ii- n. casm essad sosdi n. s bosj^v;. zaami, o. cvoii: rraisc. Ijb: ioBC s & zacu. terai. . s. zone bKznctr:.. Mi: £ : zatrit ocra : r(ixam. »t b. t Eceri. onarut nseni: snii. -i: dasg racaš s rriš. Mine. sc zscucan DesJeaat ocat 5 B t luč mi:Č3wtv ttvtti Kajprvv m j« is.. t sesKonsžt prte vojašbt buow*Jt 'F'^1' Krivin n iii nunudih m vow. uy.'t- Si lil iien. • v. mami. niua- nt lounjit u jrmaii Kone: povesi. ..u. nirejt " _u i triu otjersi st - — —' iii poznan roznan Tat. • ..L a. d iii iud ja; pozm a r -'-i vsaKsp. posene inii.iUDiii. < s: oii uki lunašu sa mišim s TOlSlii. ' f- rresočm piason u oaervir. »otovi poijun mt-nt m^Hii Bses. — — • xi od; n saoaiteva . T riš si prosii rr vmovnen v:' sii.m ti ur. e aa s-, v. toiiui omenja i. a; i.; uuat i. eaa ustrsiia. t ktr d murai ji.n: rrcnzv na nm-i- n ue- d iis; i n ■DfKaeL. usoor zrst prostovuimt samtart sec oosai: * snr n liki siori samimi :r r jer samoiLc niKoi n apvuiisL sai: s: bžfrecbsi aeii.. o. n-. Duai zrutihi :i ai s rrrrraviier umret. * iacL s j; do osi — — — , 1 lmcm rrcTBfiE. oovtnti^. uKazeit odpriu " Toiaa. v. vstikniu Ma-io. -'J. oc naar voias-. raa. L., nt u l.n smer aarre. s b sionnuaat nan~ii n pučus s -rrik vr.iai - seru r ; f n : i t i i ' uit ir~ . .. ^ozaravii st ci m rr.uKK e necr? ; nsm« ndzdrrvi. "rist J; or rrerota;. rrsnniei ini. vs o. 2se e -anreiiŽK. rotsn a u fidse. srTemaa: o. voiako* - - sm'. Tiaiu mani. sa sen vca^i.. * o B/ives Ktmcat. -»UM jm^n T vnuiam zaD-Tiiiec; n ur nrui .il utikf vimji ms — — • Jjusia neaolau san n; mou sra " s * t iTrus, mm nesreanj mat n mnpit » nusn: nosttiu Zimvr.k » usmili«« s. sui m Bostcii n tihmn, »a^Uii ,r semicni. zmatevai . si.ivt. Muruii n mu* \ ma!CI- ffiKi R, J. n, lj)KVi ^ 5 11 K£ik£ aas.' i?rai( < trvariftkihm, t aaise s; i n nu k-a ,U)hi)A ^ v. Mek zale« n tolik, aa« »t- < ^ s. Bnfci vod«, „ Janš.. « mum ^ iii n istca: - — im nožne« ii p rite v«. } krmnveh. »n«asn( vm^ - cenit ftelot « ste , ^ , ^ n' ®1Z<' ' „ /hunv,,iv v samih. Rrtne* <\vnn, til , n Tre?f,var,a' *»<< ^ mi-unr, , ,, ,„0U'jt.« ftmiHjujt ^1'ironi tnali 141 Ai iuai j« ^ ^ ne- pravit ju , bUitta96 ^ ti-ic^iu jm uu n 24'vtšiti -nu w u jh&M m j/fvem'" i.. K M HOL t*. UCJH 'ii-„Uu J,.- niti r-"v«itu m ir-vspi ur .da. t cr.Jiuu ia - itaMI v. c. Inrib ml : — - urimnu « un i wwiii|nkii n ^ ti tiiitau tatL.tr im»:u: ;:t "»"iUiiii M3I 1 iii v«nk;-ni. t: nu Bili litlUii. Ir-utt St T iti »nit. iiU Ki 7« nt i«', iusb Bitnit luni. nt ui k14 Krami m k slinami ■■mm "ifjpt i jj bi jt -i nu it upiuta nupuniia atj^ ,7 m*. KKimimnu vt mou ni.i: iiinrt;. mu- k sfvaa zt v-ika — t. it aiaani -i t: n vts^a. i pvujm ^inajja ii F' :MI trnjšti Trig^niosni uuaia ra^, n:«: i Slama ui trna. i na. unr-:4i .»i la.t.: tt Biii iriKmn n i:' .1 išott.b it «t:at;a mnu natr-ia ia mu : lhoJi nit ti:;iu.it A »iJ SU II OtilL 2211 iuir ,7: aoiM snusnai z utr. u Kaj jsjinmi "suti zitiif , mi aa»i uinr: Zkub. n iirnaaf .V;. aitaE— SKZi :m:. Tii mt irisjia. i utrnu n m nia ai .jzji ajs n u ni uprira. ttr t stuai :ujn:cai« n i i ' u i i n -1 i i : t n r :ritf -HiLuzi ii sam-^Ti v-st;::. :uaiiiil "irtiam. -ai i^i nsi n trma. mat:a siimninšit T'nimxn» ,rnmt:. »mnn: Aia-is iii ai; _aai cittct j^i iix »rnan aa.i.: rein'"' •— »t ffiuir jiuni. « lalH : X TJ h biicuuujIi. mun i irrsu k ium.; iar."al .unč: M n-rnrr-'itan' a 7\."il;x — i' nj S/ n 2nu a;i« t ^ i«.'." -4tiu -aaaaHft i^m- "--P b-ju AKta n -riH-i- ^ t\t, tu UJnap« san «am atit1 ! •» Slin Tv^-Uu - n iO*trrs » e nntnn j* « uBamajm n srnmila. Tl« '/^-i- '.-st ^j.jjp v&ak, «/ nii l' 1' .-un frmms P* < m t jc* iiii i >. | -jw\ti"t* i&ui« - nntan P * topil službujoči vojak in položil roko na bsojenčevo ramo: »Četudi storim težko, endar dolžnost mi ukazuje -" nKaj vam ukazuje?" je prašala deklica. »Jaz ga moram odpeljati..." ^Kam ?" »Na drugi kraj trdnjave." »Ali to sedaj vendar ne gre, ker so jama bolni in ata že tako dolgo ni bilo do-uov", in prijela je očeta za roko. „ Ali — dolžnost je dolžnost — jaz ga ne norem izpustiti." Marica je stekla, a se kmalu vrnila s poveljnikom. »Ukažite jim vi. Mama so bolni in bi radi videli ata; vse sem jim že povedala, a so gluhi in jih hočejo nekam odpeljati." Poveljnik se je stresel — vsedel se je na bližnji stol in počasi prašal: »Ali so to tvoj oče?« „1 seveda, vedno in povsodi. Kaj mislite, da bi jim bila drugače dala lepo rdečo krogljo?" »Kaj hočem, kaj hočem?" je zaječal poveljnik. »Ukažite, da naj jih izpuste! Saj ste mi prej obljubili, da hočete vse izpolniti, za kar vas bom prosila, sedaj vas pa prvič prosim in vendar me nočete uslišati!" Sicer vedno resno in bolj osorno obličje poveljnikovo je prešinil žarek milobe: »Kar sem obljubil, hočem držati. Obsojenec je — pomiloščen." Razgled po domovini. Duhovniške spremembe v Ijubljan-iki Škofiji. Premeščeni so čč. gg.: Igna-:ij Koren, kaplan v Moravčah, za ekspozita ia Ubeljsko, Josip Hartman, kaplan v Hre-lovicah, v Moravče, Frančišek Erzar, kaplan iri Sv. Križu pri Kostanjevici v Hrenovice, rfatija Okorn, kaplan na Krki, na Breznico, Anton Zore, kaplan v Št. Rupertu, na Krko, akob Ogrizek, kaplan v Borovnici, v Šent Rupert, Anton Oblak, kaplan v Srednji vasi, za ekspozita v Št. Peter na Notr., Anton Abram, kaplan v Škocijanu pri Dobravi, v irednjo vas, Alojzij VVester, kaplan v Za-;orju, v Slavino. Nameščeni so čč. gg.: Janez Zupan, kspozit v Št. Petru na Notr., za župnega upravitelja v Hrenovicah, Josip Perz, kaplan v Hinjah, za župnega upravitelja v Borovcu, Alojzij Podobnik, kaplan pri Sv. Trojici pri Tržiču, za župnega upravitelja v Gojzdu. Na novo so nameščeni za kaplane čč. gg. semeniški duhovniki oziroma novo-mašniki: Frančišek Vilfan pri Sv. Križu pri Kostanjevici, Janez Lovšin v Hinjah, Janez Dežman pri Sv Trojici pri Mokronogu, Anton Kreč v Cerkljah pri Krškem, Ludovik Bajec v Selcih, Valentin Kajdiž v Borovnici, Jernej Kovič v Starem trgu pri Ložu, Anton Žnidaršič v Škocijanu pri Dobravi, Jernej Podbevšek v Zagorju ob Savi, Bertold Bar-tel v Stari cerkvi pri Kočevju, Josip Lavtar na Vrhniki. Umeščena sta gg. župnik I. Sakser na župnijo v Št. Jakobu ob Savi in Al. Jarc, kapelan v Slavini, na župnijo Hote- dršica. Spremembe v razdelitvi župnij: Župnija Hotederšica se je izločila iz vrhniške dekanije in se priklopila idrijski, nasprotno se je pa izločila župnija Vrh (Sv. Trije kralji) iz idrijske in se priklopila vrhniški dekaniji. Župnija Studeno, pripadajoča doslej cirkniški dekaniji, se je priklopila postojinski in župnija Vreme, doslej v postojnski dekaniji, trnovski dekaniji. Zlata maša. Prečastiti gospod Karol Heidrich, misijonar iz družbe sv. Vincen-cija Pavi., kn.-šk. konzistorijalni svčtnik in kurat v deželni bolnici, je obhajal 30. julija svojo zlato mašo in sicer v Marijinem Celju. — Skromni zlatomašnik je hotel ta slovesni trenotek preživeti v tihi samoti, zato se je odtegnil svojim vsakdanjim opravilom ter v daljnem kraju opravil duhovne vaje v zahvalo Bogu za prejete dobrote. Čeprav pa seje umaknil svojim čestivcem, so ga vendar spremljevale goreče želje vseh njegovih nekdanjih gojencev, mnogih bolnikov, obilnih prijateljev in znancev, da bi ga nam Bog ohranil še mnogo in mnogo let. Drugi evharlstiški sestanek slovenskih in hrvaških duhovnikov bo v Ljubljani dne 23. in 24. avgusta. Spored: Dne 23. avgusta se zber6 udeležniki ob 4. uri popoludne v semenišču in odidejo v stol nico, kjer bo ob polu 5. uri pridiga, Veni Creator, lavretanske litanije. Po dokončani cerkveni slovesnosti bo zborovanje v seme-niškem refektoriju. Dne 24. avgusta: Ob pol 8. uri pridiga in pontifikalna maša v stolnici. V semenišču: Govori. Popoludne ob pol 3. uri v stolnici: »Vesperae" in potem (če bo lepo vreme) procesija v uršulinsko cerkev, kjer bo pridiga. Po vrnitvi v stolnico: Te Deum. Umrl je 10. avgusta v bolnici usmiljenih bratov v Kandiji č. g. Ignacij Klju-čevšek, župnik v pokoju. Pokojnik je bil rojen 10. julija 1838. na Dolih pri Litiji in v mašnika posvečen 3. avgusta 1867. V dušnem pastirstvu je deloval kot kapelan pri Stari cerkvi na Kočevskem, v Loškem potoku in v Dragi, kot župni upravitelj na Babinem polju, kot beneflciat v Šmartnem pri Litiji, kot kapelan na Jesenicah, kot župnik v Spodnjem Logu in v Šmihelu pri Žužemberku. Leta 1900 je prosil za pokojnino in se preselil v Čatež pod Zaplazom. — Svetila mu večna luč!^ Posvečevanje. V nedeljo, 14. t. m., je premilostni gospod dr. Anton Bona- venturajeglič posvetil karmeličansko cerkev na Selu pri Ljubljani. Prej je bila cerkev le blagoslovljena. Družba sv. Cirila In Metoda je imela v Žalcu svojo letošnjo skupščino. Blagajni-kovo poročilo pravi, da je bilo 43.365 K 13 h dohodkov in 42.551 K 17 h stroškov. Izvoljeni so bili zopet v vodstvo gg.: G. Ein-spieler, dr. Dragotin vitez Bleiweis, dr. Fr. Stor, A. Žlogar in dr. Fr. Tominšek mesto g. prof. M. Petelina, ki je vsled bolezni izstopil; v nadzorništvo gg.: O. Dolenec, M. Malenšek, Fr. Povše, A. Svetek in I. Vrhov-nik; v razsodništvo gg.: A. Kalan, dr. Ma-jaron, dr. Munda, M. Pleteršnik in H. Schrei-ner. Podpirajmo velekoristno družbo! Delavska slavnost v Mirni na Goriškem. Katol. delavsko društvo v Mirni na Goriškem razpošilja sledeče vabilo: Redkokdaj praznuje naše delavstvo kako večjo slavnost. Naše krščansko misleče delavstvo je tukaj na Primorskem takorekoč samemu sebi prepuščeno. Zato se je namenilo .Katoliško delavsko društvo* v Mirni, da dne 28. t. m. ob priliki razvitja svoje nove društvene zastave priredi veliko delavsko slavnost. Te slavnosti se udeleži tudi „Kršč.-socialna zveza" iz Ljubljane z zastavo. Vabimo toraj vsa društva, da se te slavnosti udeležč. Ona društva, katera imajo svojo društveno zastavo, naj prihitč v naš prijazni Miren z zastavo. Naprošeni so tudi pevski zbori, da po možnosti s kako pesmico so,j, delujejo. Vsi pevski zbori, ki mislijo s kako pesmico sodelovati, naj pošljejo dotično pesem vsaj do 15. t. m. društvenemu odboru, da jo dene v program. Vsa druga društva naj svojo udeležbo javijo vsaj do 20. avgusta društvenemu odboru. 28. dan avgusta bodi uaš delavski d a n ! Zato naj nobeno društvo ne ostane doma; ali korporativno, ali vsaj po deputaciji se lahko vsako društvo udeleži te slavnosti. Na veselo svidenje! V Mirnu, dne 24. julija 1904. Za »Katoliško delavsko društvo*. Odbor. Molitvenik in pouk o pobožnosti pre-svetega Srca Jezusovega. Izdal in založil dr. Anton Bonaventura Jeglič, knezo-škof ljubljanski. 305 strani, šestnajstorka. Cena: Rdeča obreza K 120, zlata K 160, mehko vez., zlata obreza K 2-—; po pošti 10 h več. — Prevzvišeni knez in škof ljubljanski, kateri z vso vnemo goji in pospešuje pobožnost k presv. Srcu Jezusovemu, je poskrbel, da dobč verniki ljublj. škofije, oziroma Slovenci sploh, praktično sestavljen, glede oblike zelo priročen, za splošno rabo prirejen molitvenik, ki ima v prvi vrsti namen vnemati bralca za češčenje do najsvetejšega Srca Jezusovega. — Prepričani smo, da bo krasna knjižica vspešno uplivala na razširjanje prekoristne pobožnosti v čast presve-jemu Srcu Jezusovemu in pripomogla, da se bo posebno za naše čase potrebna lepa pobožnost prav gojila in povsod prinašala obilnih milosti. Knjižica bo vzbudila med milim slovenskim ljudstvom brez dvoma splošno zanimanje in bodo segali po njej visoki in nizki, stari in mladi. — Opomba: Pri naročilih, posebno če se glasijo ista — zbog vsestranskega razširjevanja knjižice — na večjo število, prosimo, da se blagovoljno označi zaželjena vezava, oziroma cena. Knjiga se naroča pod naslovom: Katol. Bukvama v Ljubljani. Notranjske novice. — Policijske ure ne poznajo v Senožečah gostilničarji; ker je ta ura ostala, treba jo bo naviti. — Liberalna mlekarna v Senožečah je propadla. Če bi bila propadla kaka klerikalna ustanova, bi bil .Narod" ves v ognju, tako je pa vse prav. Se poznamo! — Gad je pičil v Dolenji vasi pri Senožečah 14 letnega šolarja Jožefa Tomažiča. Nakladal je snopje. Nezavestnega so prinesli na dom — Boj zaradi nakatarice. V Trnju pri Ilir. Bistrici sta se sprla dva delavca zaradi natakarice Ane Weiss. Šober, tako se piše eden, je tovariša s palico vdaril tako močno, da se je nezavesten zgrudil in da bo težko okreval. Ravnateljem mestne realke v Idriji je imenoval v soboto občinski odbor v tajni seji dr. Stanko Be ji k a, ki je lani namestoval bolnega ravnatelja Pirca. — V Šempetru se je ponesrečil železniški delavec Jakob Adamec. Po nesreči je prišel pod stroj, ki mu je popolnoma odtrgal jedno roko. — Za vodovod v Senožečah se bodo kmalu pričela začetna dela. Deželni hidro- tehnik bo v kratkem pregledal vodnjak v Gabrčah ter poiskal vir vodovodu. — Državno podporo za vodovod v Slavini je dovolilo poljedeljsko ministerstvo v znesku 21.440 K. — Nesreča. Mlatilni stroj je v Hrašah pri Postojni je Mariji Delak odtrgal tri prste na roki. — Na Uncu se je pojavila škrlatica. Nekaj otrok je že umrlo. — Nove šole. V Hruševju in Šmihelu, fara Hrenovice bodo vstanovili enorazrednice — S koso po glavi je udaril Anton Merzel iz Moravč nekega kosca v Logatcu. Vnel se je med kosci prepir in surovež je mahnil kar s koso; k sreči je odsekal samo uho. Da niso priskočili drugi in pretepača izročili orožnikom, bi bil še kosil po glavah in Bog ve, kaj bi se bilo zgodilo. — Žrtev ognja. V deželni bolnici je umr! deček Janez Japelj, doma iz Blok pri Vrhniki. Tako nesrečno se je obžgal pri ognju. — V morje je skočil na Reki Andrej Širca iz Postojne. Ker je menil, da ga vse preganja, si je hotel končati življenje, toda rešili so ga še o pravem času — Suša na Notranjskem je napravila veliko škode. Vse je rjavo, otave ne bo prav nič. Vse je drago, celo vodo moramo kupovati. V šmihelu jo plačujejo sod po 2 K 40 v, na Rakeku jo pa kupujejo od južne železnice. Pri vasi jo vozijo iz Planine. Srečen je še tisti gospodar, ki ima živino. Kdor pa nima živine, dela zato na polju, da dobi vodo. — Duhovniške spremembe na Notranjskem. V Borovnico pride č g. J Mikš, č. gosp. Ogrizek Jakob gre pa v Št. Rupert; č. gosp. Alojz Jarc gre iz Slavine za župnika v Hotederšico, na njegovo mesto pa pride č. g. Alojz Wester; velč. gosp. župnik Anton Žgur gre na Brezovico, na njegovo mesto pa pride č. gospod Ivan Zupan iz St. Petra. C. g. Jože Hartman je prestavljen za kapelana v Moravče, v Hrenovice pa bo prišel č. gospod Frančišek Erzar. V Št. Peter je pa nastavljen č. g. Anton Oblak. — Izvrstno je povedal. Zjutraj je bilo. Nek bržolar je težko že čakal, kedaj bo dobil »Narod". Kar ga ogovori nek gospod: »Kaj pa čakate?« »Narod bi rad, gospod«, pravi bržolar. »Za božjo voljo, kaj ga bote že na tešče brali?« In bržolar se je držal, kakor bi »šnops« zavohal. Pivške novice. — V Zagorju so se začeli po gostilnah na »čast« Marijini družbi izvanredni plesi No, tudi zagorski liberalčki znajo plačevati svojega dobrega duhovnika. — V trnski duhovniji sta na dnevnem redu dve prošnji: Klerikalci prosijo za potrebni dež, liberalci pa, da bi jim ondotni kurat odšel. Bomo videli, kaj bo poprej! — V Knežaku čivkajo nekateri »čuki' da je tamošnjega kaplana sam rogač tje nesel; večina ljudstva — kakor tudi Pisatelj teh vrstic — pa je mnenja, da je ta ravno še pravočasno tje prišel. — V Št. Petru se govori, da tamošnji gospod kurat odide v Hrenovice Če bo to res, je častitati gospodu, pa tudi mu želeti obilno zdravega oddiha; kajti njegovo enajstletno težko delo ga je — če ni iz jekla pač moralo utruditi. — V Slavini je bila dne 5 avgusta zelo veličastna slavnost: Ta dan je v spomin, da je leta 1855. na priprošnjo sv. Marije Snež-nice ponehala huda kolera, cele slavinske župnije zaobljubljen praznik. Letos se je pa še k temu pridružila slavnost 501etnice Brezmadežni Ta dvojna svečanost je privabila od vsake kuracijske cerkve dolgi sprevod ljudstva, katero je moleče in pevajoče častilo Boga in Marijo do župne cerkve, tam prisostvovalo pridigi in sv. maši, za tem napravilo obhod po vasi pred Naj sv. in slednjič pobožno prejelo Božji blagoslov. Ta ogromna nešteta množica ljudstva je porok, da znajo slavinski župljani ceniti zaobljubo svojih prednikov in dati dolžno čast Mariji Ohranimo to slavlje v spominu, pri tem pa ne pozabimo, da bo drugo leto 50 letnica za obljube praznika na dan 5. avgusta — Baronov sin. Zadnje dni neke ne delje večer se je prikazal na cesti med Za gorjem in Št. Petrom popolno nag človek, kateri ni znal govoriti, le z roko je dajal znamenja, da je lačen Pri vasi Pa rje se ga je usmilil neki voznik, ki ga je posadil na voz in pripeljal v gostilno, kjer so muz vsem potrebnim postregli. Postrežba je bila baje tem vljudnejša, ker se je tisti čas govorilo, da je iz Opatije pobegnil v blaznosti nekega barona sin in je onemu, kateri bi ga prijel, obljubljena bogata nagrada. Čas pa je kmalu pojasnil, da prijeti ni baron, pač pa ud prisilne delavnice v Ljubljani, katera ima tudi v obližju Št Petra svojo družino na delu, odkoder je pobegnil in bodisi radi umobolja ali kaj druzega obleko odložil. — Ponesrečen načrt. V vasi Klenek so priredili za čas procesije sv. Rešnjega Telesa fantje lep in visok mlaj. Neke nedelje večer so pričeli mlaj ruvati z namenom ga prodati in denar dati krčmarju v vinsko zameno. Neprevidni slučaj pa je zanesel mlaj na bližnjo streho in jo poškodoval toliko, da je gospodar zahteval v odškodnino cel mlaj in od vsakega fanta celo srebrno kro-nico. Prav bi bilo, če bi ta slučaj opomnil fante V Klenku in drugod, da kar se dd za čast Boga, naj vse samo za to velja. — Ubil se je gluhonemi T. Česnik iz Palčja. Bil je poleg svoje betežnosti zelo priden. Pri delu ga je tudi dohitela smrt: šel je po lestvi na svisli po krmo za živino, tam se mu je izpodrsnilo tako, da se je na tleh do smrti pob i. — Nesreča na železnici. Dne 8. avgusta med 6. in 7. uro zjutraj so delavci na šentpeterski postaji izvrševali neko večjo pripravo. V tem prisopiha železnični stroj s štirimi spredaj priklopljenimi vagoni; prvi teh vrže 751etnega Jakoba Adam iz Petelinj tako nesrečno na tla, da pride njegova desna roka pod voz, katero mu hipoma odreže. Dotičnik je bil od prvih časov delavec pri železnici, bil prve vrste korenjak, še sedaj pri toliki muki ni čutil posebne bolesti, le za roko mu je bilo žal. Odvedli so ga takoj v deželno bolnico, roko pa izročili šent-peterskemu pokopališču. — Neznosna suša vlada tudi na Pivki. Travniki so postali rujavi, z drevja, posebno češpelj, je že davno odpadel sad, žito je pred časom dozorelo, krompirju se prav slaba godi, na tanki zemlji je že dozorel, enako je tudi s fižolom. Pri vsem tem pa ima nebo nekako čudne lastnosti; vsa ona znamenja, katera so včasih za gotovo dež napovedala, so postala letos brez pomena. No, Bog ima tudi tu svoje posebne namene, le umeti nam jih je potreba. — Pri koški mlekarni so udje res neke posebne vrste ljudje: mesto hoteti sami sebi dobro pa bujskajo na vse pretege. Če bo tako šlo, skusite kmalu sad nesloge; saj na limanici ste gotovo, da bi ne bili tudi v 7-anjki! — Vojaštvo je delalo letos Pivčanom malo nadlege: Štajerski pešpolk št. 87. je bival 14 dni v Postojini, pešpolk št. 97. pa štiri dni v vaseh okreg Št. Petra. Gotovo bo pa drugo leto kaj več. — Vojak vtonil. V nedeljo 7. t. m. je imelo vojaštvo pešpolka št. 97. prihajajoče iz Trsta skozi Podgrad, v Ilirski Bistrici dnevni počitek. O tej priložnosti je stopil prostak Zalur, doma iz Cerknice, z namenom kopanja v vodo. Ker je pa Bistrica vedno mrzla, ga je prijel krč, tako, da je bila vsaka pomoč zastonj. — Cerkev v Trnji je dodelana. Kogar zanima stavbinstvo, naj jo pride ogledat. Malokje se dobi taka stavba, vsa iz rezanega kamenja. Manjka nam še notranja oprava. Upamo, da se nas še kak dobrotnik spomni s kakim milodarom. Njih Veličanstvo Frančišek Jožef 1. daroval 200 kron. G J. Hruša Hofgeslutmeister povodom imenovanja častnega občana pa 100 kron. Velespoštovani Frančišek Križaj, lesni trgovec v Št. Petru nam je razrezal les za cerkev zastonj. Bodi vsem dobrotnikom izrečena iskrena zahvala. Dolenjske novice. Ribniški novi čar. f Novo mašo bo pel v dekanijski cerkvi v Ribnici g. Vladimir Prijatelj v nedeljo, 21. avgusta. f Nad sv. razpelom se je znosil pri nas neki star mizar, dasi Križani ni prav nič kriv njegovih neugodnih razmer, pač pa on sam. Bomo videli, kako bo sodnija liberalnega pristaša kaznovala. f Staro pesem poj6 naši pezdirniki. Kdaj smo že slišali, kako naročajo naši liberalci duhovnikom, naj vendar poučč šolsko mladino in odrasle v cerkvi, da se ne sme krasti sadje po vrtovih. Ko bi liberalci hodili v cerkev h krščanskim naukom, bi se lahko uverili, da duhovščina vrši svojo dolžnost. Zunaj cerkve ji pa tako ne pustite nobene veljati. Zato se obrnite s svojo sveto jezo k policajem in žandarjem. Sicer je pa to, če kdo pobere kak sad, vendar le pezdir proti kraji, katero izvršuje naša podla liberalna mladina na časti naše duhovščine in drugih zaslužnih mož. Tem navijte ušesa, gospodje pezdirniki! France in Nace, tu je vajino polje, duhovščina bo že brez vaju vedela, kaj ima storiti. -j- Suša je bila tudi pri nas že huda. Zadnje dni dobili smo nekoliko hladila izpod neba. Na vse kraje je hitelo ljudstvo v procesijah prosit pomoči v svoji stiski. Saj je bila škoda dan za dnem občutnejša. Nesramna podlost naših liberalnih otročajevje pač, se v času stiske norčevati iz molitve, ljudstva in svetih maš. Ako ima kmet tako veliko škodo, se liberalec norčuje iz njega, ako se pa kak živež za par vinarjev podraži, onda pa „škric" javka v vseh časopisih in moleduje na vseh straneh. f Da ga ni sram! Učitelj Zupančič iz Dolenje vasi je v komedijanta oblečen z bobnom klical ljudi na ribniško veselico. Učitelj naj vendar pomisli, da gledajo otroci nanj kot na svojega predstojnika in kako čuvstvo jih mora prevzeti, ko ga vidijo — šemo. f Da so res še otroci ribniški liberalni dopisovalci, pokazalo se je ob ribniški veselici. Dva' izmed njih sta se izgubila in nista našla domu in sta silila zgodaj zjutraj v tuje hiše. Izgubč se v tako malem kraju kakor je Ribnica, vendarle — otroci. Ali je pa slaba glava, ali pa slaba pijača, ali pa preobilna pijača tega kriva bila. f Grozno moder je župan v Brezah pri Ribnici. Iz njegovih ust so potekle besede: »Mladina je zmiraj plesala, naj pa še zdaj." No, ni on prvi in tudi zadnji ne, ki je to govoril. Toda pregovor pravi: „Kakršen mož, take so pa besede." Tudi jaz sem že slišal ljudi tako govoriti, toda pametnega pa še nobenega ne. Moja sodba o plesu je pa taka-le: Pridna plesavka, kesna dekla. Dober plesavec, slab sin. Urna plesavka, ne-pokorna hči. Vesela plesavka, zanikrna mati. Krčmar, ki ima rad ples, slab kristjan. Gospodar, ki dopušča ples v svoji hiši, slab oče. Otroci, ki jih rodi ples, so v sramoto domači hiši, v žalost dušnemu pastirju, v nečast župniji, v škodo občini. Ali na bre-žansko županstvo ne dohajajo iz vseh mogočnih „špitalov" tirjatve za pokritje stroškov ? In za koga ?! Navadno za one, ki so mnogo preplesali v mladosti in za njihove nezakonske otroke. t Sam sebe za nos prijel je Ivo Rus iz Travnika na gasilski slavnosti v Prigorici. Ena „kunšt" je že na gasilsko slavnost spraviti župnika iz Loškega potoka. O njem je govoril Ivo Rus, hyalil ga na vse pretege: v vseh ozirih izvrsten duhovnik, brez vsake hibe v svojem stanu Le en »tadel" je našlo Rusovo bistro oko nad njim: V politiko se meša. Vprašam vas Ivo, kdo pa je že toli-krat sramotil našega župnika v časopisih radi čisto nepolitičnih stvari? Ali je to značajno? Pred inteligentno javnostjo sramotite župnika, pred gasilci pa hvalite na moč. In hiba naj bo, ako se tako izboren mož bavi s politiko. Ako se že vsaka duševna pokveka sme prosto mešati v politiko, pa bi se naj štelo v zlo možu, ki ve stokrat več, kot vsi potoški politiki z vami vred. f To so gledali Dobrepoljci ono nedeljo v cerkvi, ko so oklicali sivoglavega nadučitelja Engelmana z vdovo Ranzinger in ne — s Kadunčevo Pepo. f Popravek. Sporočili smo, da nas bodo gosp. nadučitelj Engelman zapustili, pa nas ne bodo, ker niso dobili Šmartnega pri Litiji. f Iz robarskega Kota. Dne 30. julija t I. smo imeli jako slovesen pogreb, ko smo spremili najstarejšega fanta k zadnjemu počitku. Star je bil 86 let, krepak do zadnjega časa. Bil je v svojem času pri vojakih in skozi 14 let ni videl svoje rojstne hiše. Ko je prišel domov, je marljivo delal, da je precej premoženja zapustil svojemu bratu. Lansko leto se je vpisal v izobraževalno društvo s prispevkom 20 K. Zato ga je tudi skoraj vse društvo z gorečimi svečami in moleč rožni venec spremilo k zadnjemu počitku. Pevsko društvo mu je zapelo tri žalo-stinke, in sicer pred domačo hišo, v cerkvi in na pokopališču. N. v m. p. f Robarska dekliška Marijina družba dobro napreduje; dekleta vedno pristopajo. Tako je lepo, dekleta le naprej! Če Bog dd, bo tudi mladeniška Marijina družba kmalu ustanovljena. f Pevski zbor žaluje po svojem voditelju, ki je odšel k vojaškim vajam za štiri tedne. Tudi cerkvene orgije žalujejo, tako da ne dajo nobenega glasu. Tudi naše izobraževalno društvo je bilo odposlalo 54 mož in mladeničev na Brezje k materi Božji, ki ne bodo kmalu pozabili lepih ur, ki so jih gori preživeli. Iz litijskega okraja. f V Zagorju je 2. avgusta ubil konj kovača Jožefa Juvana, ko ga je ta podkoval Bil je precej mrtev. Zapustil je vdovo in štiri nepreskrbljene otroke. f Iz Št. Lamberta se nam poroča, soboto 80. julija smo imeli sklep šolskega leta. Obenem pa smo obhajali 25 letnico, od kar je naša šola postala javna. Slovesnost se je vršila v šolskem poslopju. Prav lepo je bilo in zanimivo; zraven so bili tudi sta riši. Ob koncu se je razdelilo otrokom pecivo. f Za nadučitelja v Šmartnem je imenovan gosp. Mihael Debelak, doslej začasni vodja v Zagorju. f Toča je precej škode naredila v Štangi in v Vintarjevcu v torek zvečer ob 8. uri, dne 9. avgusta. Uničila je ajdo in zlasti občutno zadela vinske gorice pri Sv. večeri, na Hribu in Podrojami. f Suša je vladala po celem okraju. Hodili so v procesijah prosit dežja. 9. in 10. avgusta je namočilo. f Stoletnico avstrijskega cesarstva z zahvalno službo božjo so praznovali slovesno v Litiji na- Veliki Šmaren. f Cestni odbor se poživlja, naj na potu proti Štangi pokaže eno „roko", da ne bodo tujci zahajali na Prežganje mesto v Štango. Belokranjske novice. f Tatu so dobili. Poročal je že par-krat .Domoljub", da so tatovi kradli krave v Metliki in okolici. Tat je bil domačin; sedaj jo je skupil. Ujeli so ga in ga natepli Umoril je baje tudi nekega človeka pred leti v Kulju. Sedaj čaka svojega plačila. Doma je iz Radovič. f Obrtni dom so sezidali v Metliki. Ljudje pravijo, da je skažena ta stavba. Da bi bil le res ta dom tudi dom, kjer bi se gojila prava zadružna misel po načelih pravice in resnice! Upamo! f Veselico bode napravil pevski zbor v Metliki pod vodstvom vrlega organista dne 21. avgusta na vrtu g. Ivanetiča na Hribu v Metliki. Pridite prijatelji lepega petja na to veselico, boste slišali, kaj premore dobra volja vnetega pevovodje in kaj zmorejo tudi dekleta in vrli kmetski mladeniči! f V Semiču se govori mnogo o neki ljudski šoli ,in o naklonjenosti ljubljanskih nemškutarjev do nemške šole. Poslanci pozor! Naši otroci morajo ostati slovenskega korena — ne izdaj i ce! f Radovedneži. Ob Kulpi baje iščejo tistega, ki piše v Slovenca in Domoljuba — žandarji. Mi pa povemo, da ni eden sam, a jih je med nami več, ki znajo pisati to, kar je res. f Nagode gre. Srečno pot! Veter nese Nagodeta - ž njim želi metliška reta — Servus! Iz drugih krajev Dolenjske. f Dolenjska dekleta na Zaplaz! Dne 29. avgusta bodo na Zaplazu dolenjske Marijine družbe obhajale 501etni jubilej raz-glašenja Marijinega brezmadežnega spočetja. Par let že so dekleta od vseh strani romale na prijazni Zaplaz. Lepi, veličastni so bili ti shodi. Letos pojdite še v obilnejšem številu. Poskrbelo se bo za spovednike da bo-dete mnoge tudi sv. zakramente lahko prejele. Vse slavi letos Marijo brezmadežno, prav, da tudi Ve ne zaostanete. Program za skupno romanje Marijinih dekliških družb na Zaplaz dne 29. avgusta t. 1. je sledeči: Družbe naj se zbero na Čatežu vsaj do pol 9. dopoldne. Ob pol 9. bo zadnja sv. maša. Sv. obhajilo naj opravijo dekleta prej, zadnje so lahko še med to sv. mašo obhajane. Ob 9. ima kratek nagovor č. g. šentjanški kapelan Stržaj. Po govoru se takoj razvije sprevod proti Zaplazu. Družbe naj imajo seboj svoje zastave in bandera. V sprevodu naj se moli ali poje. Na Zaplazu bode pri-digoval č. gosp. misijonar iz družbe Jezusove pater Žužek. Nato je slovesna sv. maša in po njej pete litanije. Petje na Zaplazu preskrbi čateška Mar. družba. Ker se bo posebno daljnim mudilo, zato bodo litanije takoj po slovesni sv. maši. - Oklic v št. 14 .Bogoljuba" spreminjamo v toliko, da se v nedeljo popoldne na Čatežu ne bo spovedo-valo. Zato naj dekleta spoved opravijo doma, in v nedeljo popoldan naj ne hodijo na Čatež, ker ne bo mogoče dobiti prenočišč. Čast. gg. vodnike prosimo, da to posebno povdarjajo. Tudi v pondeljek zjutraj jih ne bo moglo biti prav veliko pri spovedi. Vsaka družba naj tudi takoj o prihodu na Čatež pove domačemu župniku število onih, ki hočejo biti pri sv. obhajilu. Shod se vrši ob vsakem vremenu. f Iz Dobrniča. Tudi pri nas smo se začeli razvijati in to v dobrem krščanskem duhu. Lansko leto se je pri nas vstanovila Marijina družba za dekleta in presvetli knezoškof so kar 150 deklet naenkrat sprejeli v to za današnje čase prepotrebno družbo, jeseni smo pa vstanovili izobraževalno društvo kjer se zbiramo ter dobre in koristne čas-' nike ter knjige prebiramo. O sv. Petru smo pa imeli sv. misijon, ki se je z najboljšim vspehom izvršil. Res je tudi pri nas troje zgag, kakor jih je drugod še več, ki niso zadovoljni s tem krščanskim napredkom-zlasti misijon jim je bil trn v peti. V svoji' umazani cunji nam celo očitajo, da smo ose® dni lenobo pasli v cerkvi, namesto, dat, bili delali. Se pač vidi, da so ravno taki lažnjivci kot njihovi ljubljanski bratci ali p, tako zabiti, da še računati ne znajo; ®ed osmimi dnevi misijona ste bili dve nedelji i, en praznik, torej samo 5 delavnih dni. fj0 pa se malo zmenimo zanje; mi gremo svojo pot naprej in se ne zmenimo za tako lajanje, Tisti, ki se bo enkrat bridko kesal, ne bo: mi! — Poročati moram pa tudi o bridki izkušnji, ki nam jo je Bog poslal. Komaj misijonarji odšli, so prihruli čini oblaki in vsuli na našo župnijo tako debelo točo, da take še stari ljudje ne pomnijo. Uničila je skoro ves pridelek. Toda tudi po tej hudi poskušnji se z zaupanjem obračamo k njemu gori v nebesa in od Njega pričakujemo pomoči in tolažbe. f Šmihel, predmestje Suhe Krajne, ima v obče znano slabo in premalo cerkev. Lotili smo se dela. Žgali smo apno za zgradbo nove cerkve, ter ga srečno domu spravili Z veselim srcem si moral ljudi opazovati, kako marljivo so delali in vozili. Imeli smo namen pričeti z novo zgradbo že prihodnjo spomlad. Pa človek obrača, Bog pa obrne. Obiskala nas je strašna suša. Rastlinstvo! polji se nam je do malega posušilo, trava je zgorela. S tužnim obrazom gledamo v prihodnost. Manjkalo bode živeža ljudem in živini, ne bode dohodka Pomoči ne bo od nobene strani. Ljudstvo bi gotovo kar vrelo proti Ameriki, ko bi se tam kaj zaslužilo, pa je menda še slabše ko pri nas. V smislu sinodalnih določb je bil na praznik sv. Ane 26. t. m. za matere vse dekanije poduk. Pri-romalo je k sv. Ani prav obilo mater. Poduk je imel č g. župnik ajdovški. f Kurešček. (Petindvajsetlet. mašništva.) Obhajali smo to slavnost v naši cerkvici, posvečeni preblaženi Devici Mariji. Ob 10. uri je šla procesija iz duhovniške hiše v cerkev; glasno pritrkavanje zvonov in krasno petje izvrstnih kureških deklet je spremljevalo sprevod. Pred tronom ku reške Matere Božje zapoje srebrnomašnik, častiti gospod Franc Nachtigall, premilo pesmico: Marija Mati ljuoljena, oj bod' češčena Ti! Nato sledi za-hvalnica, za tem slavnostni govor na prižnici in slavnostna sv. maša pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Krasno petje navdušenih kureških deklet je povzdigovalo po-božnost ogromne množice vernikov, ne samo iz domače duhovnije tudi iz ptujih župnij-Popoldne ob 4. uri so bile litanije pevatf od srebrnomašnika in od častitega golskega župnika, kateri je privedel ogromno proce; sijo svojih župljanov na Kurešček, da 1" sprosili na priprošnjo preblažene Device Marije potrebni dež od večnega Boga. Na Kureščku imamo v letu pet cerkvenih shodov: velikonočni in binkoštnt pondeljek, tretjo nedeljo po veliki noči, angelsko in nedeljo pred vsemi svetniki. Želeti bi bilo, da bi se teh romarskih božjih potov vdeležili tudi romarji iz ptujih fard široko naokoli. Pohvalno omenimo na tem mestu dične ljubljanske naše dobrotnike za našo cerkvico. Jako veliko so nam darovali, za kar jih plati Ti, nebeška sv. Mati! Zakaj iz središča Slovenskega dokaj radi prihajajo vsako leto romarji na prijazni holmec naš, se priporočat, pozdravljat in slavit našo nebeško Mater, preusm. Dev. Marijo. f Z Rake na Dolenjskem. Dopisniku z Rake, ki v umazanih predalih nekega slovenskega lista že parkrat stresa svojo jezo radi zadnjih občinskih volitev, povemo v odgovor samo toliko. Poznamo Vas in vemo, da vas nič bolj ne jezi kakor to, da Vam je v vseh občinskih zastopih vzeta vsaka beseda. To je, kar Vas jezi in Vam ne da miru. Godi se Vam kakor neke vrste živalim, ki Prav sedaj v naših občinah trpč na kontu-macu in morajo pustiti, da se jim vsak dan devlje torba na glavo. — Kajne g. »Narodov poročevalec: politična torba je pa še hujša, kakor ona iz »dr^tu«? — Toliko za enkrat. Pero pa imamo še namočeno. Gorenjske novice. * Tepeži in napadi med delavci pri gradbi nove železnice niso nič nenavadnega, zlasti ob plačilnih dnevih. Dne 30. m. m. ponoči je šlo več tolminskih delavcev po cesti v Bohinjski Bistrici mimo gostilne Josipa Mencingerja. Tu so opazili devet Italijanov, ki so nekaj skrivali v rokah. Po kratkem prepiru so se Tolminci oddaljili. Nato so pa začeli Italijani streljati iz samokresov ter ranili Andreja Murnika. Ko so orožniki prišli na pozorišče, je našla okoli ranjenega Murnika zbranih več delavcev, od Italijanov pa nobenega sledu več. — Dijaka Brugnara je napadel neki Italijan v gostilni pri Tirolcu Tisotu in mu zadal 8 cm globoko rano. — Na Hrušici so napadli fantje minerja Fr. Gug-genbergerja in Petra Braša. Guggenberger je dobil tak udarec po glavi, da je umrl. Delavec Geramo Belinger je pa dobil v neki gostilni veš ran z nožem in je težko ranjen. # Ponesrečil se je pri delu v tunelu na Hrušici Jakob Leben. Kamenje mu je zdrobilo nogo. # Kap je zadela 47letnega posestnika Fr. Jamnika iz Podreč, okraj Kranj, ko je lezel po lesenih stopnicah v prvo nadstropje. Padel je bržkone zadet od kapi po stopnicah in na mestu umrl. # Strupeni plini v bohinjskem predoru. Vsled velike vročine je v predoru veliko slabega zraka, ker se ne da uspešno zračiti. Vsled koksa, s katerim kurijo v lokomotivah, je ves predor napolnjem s strupenim vzduhom. Pred kratkim je nad sto de lavcev obležalo nezavestnih, katere so deloma odnesli, deloma odpeljali iz predora. Oba zdravnika sta imela z bolniki obilo posla. Ko so nezavestne pripeljali iz predora, so čakali zunaj žene in otroci, ki so pri pogledu na svoje zagnali obupen krik. # Nova železniška proga med Jesenicami in Celovcem bo skoro gotovo otvor-jena 1. oktobra 1905. # Petindvajsetletnico mašništva so obhajali letošnji srebrnomašniki dne 3. avgusta na Breznici. Vsa vas je bila za to lepo slavnost okrašena s slavoloki in zastavami. Na predvečer slavnosti so napravili Brezni-čani lepo podoknico na čast srebrnomašni-kom. Drugi dan je bila zjutraj pri črni maši ob desetih pri veliki maši cerkev polno ljudstva. Ganljivo je bilo slišati, ko so srebrnomašniki s čvrstim glasom zapeli zahvalnico* Marijina družba je priredila srebrnomašnikom malo veselico in čestitko. Med obedom je prišla čestitat šolska mladina iz Zabreznice^ Bil je ta dan vesel praznik za vso brezniško far o. # Otvoritev Aljaževega doma v Vratih se je izvršila dne 7. avgusta na naj-sijajnejši način. K otvoritvi se je zbralo nad> 600 turistov, med katerimi je bilo mnogo. Čehov. Sv. mašo je na prostem darovaL žat-stiti g. Janko Mlakar ter je tudi dom blagoslovil. Pri slavnosti so peli dovški pevci pod vodstvom c. g. župnika Aljaža. # Gasilno društvo v Kranju je obhajalo dne 7. avgusta petindvajsetletnico. Slavnost, katere se je udeležilo več gasilnih društev iz okolice, se je prav lepo izvršila. # Varujte se tujih agentov! Iz kamniškega okraja nam piše posestnik: Preteklo leto meseca novembra je hodil tukaj okrog neki agent ter kmetom vsiljeval srečke bančnega zavoda »Merkur" v Stuttgartu. Agent je kmete v eni sami občini osleparil za več kot 1000 kron. Dve osebi pa sta morali še z zaporom plačati kazen, ker agent ni imeL Bojno pozorišče v Mandžuriji. pravice prodajati židovskih srečk. Torej varujte se tacih sleparjev. * Društven večer v čast jeseniškim gostom, ki so se ob povratku z romanja iz Velesovega ustavili za nekaj ur v Kranju je priredilo ondotno izobraževalno društvo Svirali so izborno jeseniški tamburaši, za krasno petje sta skrbela kranjski mešani in jeseniški moški zbor. * Na Vranji peči je bila 24. julija nova maša. Pel io je g. Jernej Podbevšek. To je prva nova maša na Vranji peči, odkar žup nija obstoji. Drugi vranjepeški rojak gospod I. Borštnar je imel novo mašo dnč 31. julija v Zlatem polju. * Napadel je v Javoršicah pri Kamniku neki Kapelj Franceta Novaka, ko je le ta spreml.al starše svoje žene z žegnanja domov. Novak ima dvakrat prebodeno roko in nevarne rane s kolom po glavi. * Zminec pri Škofji Loki. Dnč 9. t. m. popoludne ob 3. nas je obiskala silna nevihta z bliskom, grmenjem in točo. V Lubnikuje završalo, kakor bi začel stresati orehe in vsula se je toča. Kakor navadno ni šla posebno na široko, ampak izbrala si je navadno pot čez Gabrovo in Breznico, Zminec, Bo-dovlje, sv. Barbaro in dalje čez Soro na Sorško polje. Vse te vasi so hudo prizadete, poljski pridelki, kar jih je bilo zunaj, so vsi vničeni. * V Škofji Loki so aretirali pekarskega pomočnika Ivana Schusta radi bogokletstva in motenja vere. Proklinjal je na vsakovrstne načine Boga in Mater božjo. Še celo pri aretaciji se je vrgel na tla ter preklinjal. * Kača v črevljih. Neki gostilničar v Trbovljah je hotel zjutraj obuti črevlje, kar naenkrat skočila je iz črevlja kača. K sreči je bila — belouška. Vzlic temu se je mož silno prestrašil. * Kap je zadela dnč 31. julija 471et-nega posestnika Franca Jamnika iz Podreč, okraj Kranj, v hiši posestnika Sustaršiča, ko je lezel po lesenih stopnjicah v prvo nadstropje. Padel je bržkone zadet od kapi po stopnjicah ter na mestu umrl. * Volitev župana v Clrčičah. Dnč 1. avgusta je bila v Kranju volitev občinskega predstojništva za županstvo Hrastje (Cirčiče). Za župana je bil izvoljen Janez B r o d a r iz Hrastja, za svetovalca pa J a -nez Mrak iz Cirčič in Franc Rozman s Prebačevega. Slava vrlim katoliško-narodnim možem! V edinosti je moč! * Prelepa predstava je bila v nedeljo, dne 24. julija v Domžalah v proslavo Marijinega jubileja. To je bila sploh prva predstava v Domžalah doslej. Program je bil res izbran in grč vse zasluga gosp. beneficijatu F. Berniku, ki nam je s petjem in igro podal res nekaj krasnega. Gosp. lesni, trgovec F. Ravnikar je dal svojo obširno shrambo za les na razpolago, za kar mu bodi na tem mestu izrečena iskrena zahvala Samo na ta način se je mogla veselica v tolikem obsegu vršiti Petje je bilo izberno, saj je je vodil pravi pevovodja, ki ima srce in veselje za glasbo. Igra „Lurška pastirica" je pa po sodbi visokošolcev krasno vzpela. Vrlo dobro so igrale grofinja, Zofka, Otilija, Lojza, Barba, županja in druge. Tudi Katinka Jančigajeva je dobro govorila prolog. Oseb se je udeležilo 600 in vstopnine je prišlo 310 kron. Pač veliko za predstavo na deželi. Zopet kmalu kaj! * Iz Čemšenika. Predno začnem kovati svoj dopis, moram nekaj pripomniti. Nekdo je rekel, da živiva »samotar na Ja-blaniku* in »Podgorc" med seboj v sovraštvu. Da naju ne bodo po krivem sodili, povem, da živiva v najlepšem medsebojnem prijateljstvu. Če drug d ugemu jkatero poveva, storiva to iz same ljubezni. Dragi moj sosed, odpustiva onemu, ki naju je imel za medsebojna sovražnika; potrpeti morava, ni drugače: »potrpljenje je božja mast", s tem se tolaživa. Vsa čast vam, Šentlambertčani, da ste ustanovili bratovščino treznosti, ki šteje 13 udov. Podgorci, vzemite si jih za vzgled! Kaže se že tudi lepi uspeh te bratovščine: neka oseba je preje prevečkrat zvrnila kozarec, z žganjem napolnjen, odkar je pa ustopila med trezne duše, je pa nikdo ne pripravi, da bi pila »ta kratkega". Seveda se tudi meni zdi številka 13 nekoliko nerodna; pa poglej: 13 jih jt volilo pri zadnji deželnozborski volitvi v Št. Goterdu liberalnega kandidata, pa je pogorel, na Jesenicah je pri neki volitvi volivec z vsporedno številko 13 prvi oddal glas za liberalca, ki je pa zmrznil, v Ljubljani zapaziš na nekdanji nesramni hiši zopet številko 13; tudi ta »svinjak" je zadela žalostna usoda No, da imaš le upanje na višjo »cifro". — Vprašuješ me po rpulfru", s katerim bi se dali predramiti tvoji sosedje. Prav rad bi Ti postregel ž njim, ali jaz ne poznam boljših »pulferc«, kakor Ti: pohvala v »Domoljubu" je nekoliko pomagala. »Zdaj moramo pa že ustanoviti izobraževalno društvo, ko nas še v .cajtenge" devajo," tako je odgovoril Šent lambertčan na besede .Domoljuba". Po moji .podgorski" misli Ti, jablanski puščavnik preveč zdihuješ, ko pišeš: »Mi živimo življenje brez življenja! Umiramo!" Glej, tvoji sosedje so še pred kratkim prisegali na evangelij liberalnega »Rodoljuba«; zdaj, hvala Bogu, so zavrgli tega lisjaka, in med nje prihaja nad 22 Domoljubov, pred 3 leti komaj kaki 3. Lepi napredek! Gotovo ti, blaga duša veliko moliš zanje v samoti in prav imaš; za žive in mrtve Boga prositi«, je sedmo dušno delo usmiljenja. Ker so se torej Šentlambertčani v kratkem tako poboljšali se Ti po krivici čez nje pritožuješ, kakor jaz mislim. Ne vem, ali tvoj »rešpekli,« slabo »Spila", ali pa Ti bolj povrh opazuje nanj. — Tudi mi ne gre v glavo, — p^. gorcu, da tožiš o občinskih cestah samotar kajti samotarji ne hodijo po svetu, ne po! trebujejo cest, le tiho samoto ljubijo. Ker je torej samota tvoj dom, tvoja pi ijatcljica, kako moreš ovohati občinska pota in vse, kar manjka po njih in kar imajo preveč. Seveda s svojim rešpeklinom vse »izvrstno' vidiš, s telefonom pa natanko slišiš. To pa ni kar tako ali tako, kajne Podgorci; nam se sline cede po takem »špasuV To je edina tolažba zame, da zlata duša, jablanski samotar. meni pokaže ali celo posodi te Sms tane .čačke«. Klobuk z glave, ljudje božji pod Jelenovim rogom, kadar srečamo tega samotarja, ker telefon je bolj redka pri kazen: še v mestih ga pogrešajo, samotar ga pa le premore. Veste, telefon je ravno tako »uštiman", kakor niš .mijav", na rep mu stopiš, pa zamijavka na drugem koncu, — na jednem koncu govoriš v telefon m drugem pa sam ponavlja iste besede. — V soboto pred velikim šmarnom so naše Pod-gorke pekle pridno štruklje, da smo se i njim' »potroštali" na veliki šmaren, ko praznujemo praznik naše patrone, Marije vnebo-vzete. Saj pa tudi potrebujemo kaj boljšega za usta zdaj, ko hodimo našo planino »brit*. Visok je Jablanik, pa čemšeniška planina ga poseka; tako je strma, da moramo pri košnji devati .kramžarje* na svoje čevlje, to je take železne kaveljčke, katere zasajamo v zemljo, da nam ne izpodleti ter nam ni treba z lastnim telesom premeriti planine od vrha do tal, kar ni ravno prijetno za naše podgorske kosti; kajne, me razumeš. Še bolj pa nam dela preglavico planina na štajerski strani. 4 leta jo že dele, pa je še niso razdelili. Kaj praviš, samotar, ali je planina tako velika, ali je gospoda tako počasna, kako Ti kaže rešpeklin, kaj govori telefon. — Veliko potrpežljivost imajo v Ljubljani dragi moj sosed, če ne bo romal ta le dopis izpod Jelenovega roga v koš gospoda urednika: srečno pot mu želim.*) Na kva-terno nedeljo, ko boste Šentlambertčani lomili štruklje, ker boste praznovali god svetega Lamberta, se vidiva. Pokazal in posodil mi boš svoj imenitni rešpeklin in telefon. Torej na svidenje — pri štrukljih. Podgorc. * Iz Mengša. Dve prelepi slavnosti smo imeli v kratkem času. Dne 7. avgusta je daroval novo mašo preč. gosp. Ivan Hribar, tukajšnji rojak. Pridigoval mu je č. g. dek«» Anton Koblar. Mengiški fantje so postavi« pet krasnih slavolokov Popoldan je gospod 0 Za enkrat naj bo šezgovorni Podgo/J: Odslej pa, ko sta si s sosedom izpraiala vest,« uredništvo, da se bolj ob kratkem pomenita ' tudi drugi sosede lažje pridejo na vrsto. hvala in Bog Vas živi! Ure novomašnik povabil na svoj dom nad 200 svatov. Bog živi njegovo delovanje v prelepi zeleni Štajerski! — Na Veliki Šmaren smo imeli zopet prelepo slavnost. Prevzvišeni knezoškof so blagoslovili novi zastavi Marijinih družb. Upamo, da kaj več o tem pri nese »Bogoljub-. Drobtine. Obletnica Pljeve izvolitve. Dne 4.av gusta je preteklo leto, odkar je bil izvoljen za papeža Pij X. Po smrti Leonovi je ves svet z napeto pozornostjo sledil dogodkom v konklavu. Vseh oči so bile obrnjene na Vatikan in so pričakovali, koga izvoli kar-dinalski zbor za naslednika sv. Petru. Izvoljen je bil kmečki sin, mož iz ljudstva, ki ima srce za ljudstvo. Že ta izvolitev je bila značilen dogodek. Preteklo je eno leto in v tem letu smo videli, kako sveti oče kot pravi dušni pastir zbira vernike okoli sebe in jim pridiguje ne le v svetlih sobanah vatikanskih, ampak on zbira okoli sebe tudi množice na vatikanskih dvoriščih. Videli smo, kako so prihajali zastopniki vseh narodov iz vseh delov sveta, da se mu poklonijo in si izprosijo njegovega blagoslova Slišali smo iz prvih njegovih okrožnic očetovski glas, ki kliče: „Vse prenoviti v Kristusu!" To je njegov edini namen, in vse kar dela, stori po tem geslu. Njegova glavna skrb je, da reformira, kar je tuintam zboljšanja potrebnega v cerkvenem življenju. Posebno v Italiji se zelo pozna njegova refor-matorična roka, ki dela po malem, praktično, in zato tem uspešneje. Iz zadnjih dni moramo zabeležiti pismo, s katerim poravnava prepire v katoliški organizaciji italijanski. Pa tudi sovražna roka ne miruje. Francija, ki ječi pod jarmom tiranske framasonske stranke, trga zadnje vezi, ki jo vežejo do prestola svetega Petra. Svobodnjaki so tam zatrli svobodo vesti, pokopali svobodo združevanja, potlačili celo svobodo privatnega verskega življenja. In papež danes lahko reče Francozom, da niti z besedico ni zakrivil ničesar proti njim. In ako zdaj francoska vlada rohni, da je dobila povod za odpoved konkordata, mora ves svet pri tem sporu soditi, da je papež prišel v nasprotje s framasoni, ker je varoval poštenost in čistost krščanskega življenja proti nevrednežem. Tukaj ni cerkev segla v svetne stvari, ampak svetna oblast je z brezbožno roko posegla v čisto duhovne stvari. Tako bo tudi razpor s Francijo, kateri zaključuje prvo leto Pijevega papeže-Vanja, le še višje dvignil ugled svetega očeta, kot branitelja poštenosti in krščanske svobode. Naj vlada še mnogo let! Stoletnica, odkar si je cesar Franc Pridel naslov avstrijskega cesarja, se je praznovala v ljubljanski stolnici 15. avgusta s slovesno službo božjo in z zahvalno pesmijo. Vlak ubil rojaka v Ameriki. Iz Mo- nongahela City, Pa., se poroča, da se je tamkaj ponesrečil rojak Andrej Retelj, ko je šel 15. julija na delo v rov po železniški progi. Vlaku, kateri je privozil za hrbtom, se ni mogel pravočasno umakniti in tako ga je zadel v hrbet, da je daleč odletel. Zadobil je na glavi smrtno poškodbo, vsled katere je par ur pozneje v bolnišnici umrl. Doma je iz Črmošnjic na Dolenjskem, kjer ostavlja mater. Strašna nesreča na državnem kolodvoru. Dne 11. avgusta je bil povožen na državnem kolodvoru zapisovalec vozov Jožef Vidi c. Sedem vozov je šlo preko njega. Očividno si je hotel pomagati, ker je bil najprej poškodovan na gorenjem delu života, potem pa še na spodnjem. Odtrgalo mu je obe nogi, ki sta le na koži viseli na telesu. Vidic je prišel šele i. t. m. v Ljubljano iz Domžal, kjer je zamenjal službo. Bil je z rešilnim vozom prepeljan v bolnico, kjer je pa kmalu umrl. Zapušča šest nepreskrbljenih otrok. En meter dolgi fižolov! stroki so zrastli na vrtu trgovskega vrtnarja gospoda Ivana Goričana na Poljanskem nasipu št. 16. v Ljubljani. G.Goričan ima na svojem vrtu 40 drogov, na katerem rastejo tako dolgi stroki. Šmohor v ognju. Iz Beljaka poročajo, da je dne 8. avgusta pričel goreti trg Šmohor v Ziljski dolini. Streha cerkve se je udrla. Več kot sto hiš je pogorelo. Tudi poštni urad je postal žrtev ognja. Pravijo, da so zažgali berači. Iz Beljaka je šel na pomoč posebni vlak gasilcev. Požlgalca so Hnčall. Iz Temišvara poročajo: Prebivalci občine Tekes so bili zelo razburjeni radi čestih požarov. Minoli teden so zapazali s polja se vračajoči kmetje Konstantina Szaicsa, ki je zažigal na dvorišču svojega soseda dva snopa slame. Del kmetov je pogasil ogenj, drugi pa so streljali za beguncem. Ko se je od več strelov zadet zgrudil na tla, so tepli truplo toliko časa, da je bilo vse zbito. Raditega se je že pričela preiskava. 3640 ženitovanjskih ponudeb v enem mesecu je imela Američanka Jane Daviš. Nastaviti je morala posebnega tajnika, da je sprejemal snubce. Vsakdo bo mislil, da je ta gospodična gotovo prav lepa. Toda bolj ko njena lepota, privlačuje snubce 25 milijonov, katere ji je zapustil njen oče. Žena v ruskem pregovoru. Zanimivo je poslušati, kaj pravijo ruski narodni pregovori o ženi. Rus pravi: »Kdor pritrjuje ženi, ne bo doživel ničesar dobrega." — _Žena brez strahu je drznejša ko koza." — „Ljubi ženo, ko svojo dušo in tresi jo, ko sadno drevje." — „Ženska pot je od ognjišča do praga." — .Dve ženi tvorita zbor, tri pekel." — »Ženska glava je kakor tartarska denarnica." — „Okoli ženske laži ne moreš jahati niti na prešiču." — „Pri ženski in pijancu so solze po ceni." — „ Kamor ne pride hudič, pošlje ženske." — »Zblaznel je in se oženil, zavedel se je in se obesil." — „Na polju te goljufa konj, doma žena." — „Tepi kožuh in bo gorkejši, tepi ženo in bo zve-stejša." Nova bolezen. Kakor poročajo, sta primarij štirske bolnice dr. Klotz in dr. E. Genea opazila pri 30 osebah neko novo nalezljivo bolezen. Bolezen je zelo podobna influenci. Bolnika boli glava, nato ga trese dva do tri dni mrzlica. S tem je združeno pomanjkanje teka in vnetje vratu. Posestva evropskih držav v tujini. Ker zavzema dandanes v svetovni politiki prvo mesto kolonijalno vprašanje in se je radi tega tudi več ali manj izcimila sedanja rusko-japonska vojna, hočem podati tu sestavljen pregled o posestvih posameznih evropskih vlastij v inozemstvu. Največ sveta imajo Angleži. Njihove kolonije leže po vseh delih sveta, kojega peti del, to je Avstralija, je skoro do malega vsa pod njihovo oblastjo. Skupno ozemlje angleško je približno trikrat tolikšno, kakor vsa Evropa in meri 27 milijonov km1 ter ima 360 milijonov ljudij. Po velikosti zemlje stoji ■ takoj na drugem mestu ruska posest v Aziji. Da ni tako malo obljudena, štela bi zatrdno najmanj 200 milj. ljudij, tako pa biva v teh prostranih krajih Ie blizu 25 milj. ruskih podanikov. Za Rusijo imajo največ kolonij Francozi, ki so pa raztresene po Aziji, Afriki, Ameriki in po Avstraliji. Vse te dežele obsegajo malo več zemlje kakor vsa Evropa brez Rusije, prebivavcev pa imajo 45 milijonov. Tudi Turčin se lahko baha z velikim posestvom, kajti njegova je vsa prednja ali Mala Azija, Arabija ter severovzhodni rob Afrike z Egiptom. S svojo znano turško kulturo osrečuje 17 milijonov revežev. Najbližje turškim po velikosti so nemške kolonije v Afriki, Avstraliji in sedaj v Aziji Kiaučau, kar znaša skupno 26 milj. km1 z 9 3 ljudmi. Portugalska in Nizozemska ste sicer majhni državi, a v vrsti kolonijalnih držav zavzemati dokaj častno mesto. Portugalska ima največ sveta v Afriki in nekaj tudi v Aziji. Celokupno portugalsko last beležimo z 2*1 milj. km' in 15 milj. podlož-nikov. Nizozemski svet v Aziji, Ameriki in Avstraliji meri istotako ko portugalski, a ima za 20 milijonov duš več Manj v poštev prideta Italija in Španija, prva s svojo afriško posestjo, ki je blizu tako velika kakor Ogrska brez Hrvaške in Sedmograške, a ima samo 195.000 črncev, Španija pa trohico zemlje, ki ni dosti veča od naše Kranjske. Po zadnji španski vojski igrajo tudi Zedi-njene države severoameriške v kolu kolo-nijalnih držav precej važno vlogo, saj so ugrabile ubogim Spancem še zadnjo ped sveta v velikosti 420.000 km1 z 9,600.000 ljudmi. Od vseh ljudij sveta, katerih je okoli 1550 milijonov, bi bilo torej po tej preglednici 878 milj. duš podložnih evropskim vladarjem, od Evrope neodvisnih je 672 milj. Ženska — krvnik. V Avstriji si ne moremo misliti ženskega krvnika, dočim je zasedla na Angleškem nekdaj »lady Betti« to mesto. Bila je vdova na zelo slabem gla*u. Nekoč se je vrnil njen sin kot bogataš domov ter sb pri njej kot neznani o nastanil. Ponoči ga je navede, da je njen sin, umorila in oropal?. Radi te^a je bila obsojena na smrt. ftijedno i njo bi morali umoriti tudi več dragih zločincev. Ko pa krvnika ni bilo, ponudila se je zloiinka, da obeai oata'e zločince, ako pasta njo pri življenju. To je tudi izvršila. Kot krvnica je pcsebno strrgo ravnala z ženskim ep L m. Maščevanje prijateljice mačk. Na Angleškem sicer ne časte mačk po božje, kakor v starem Egiptu, vendar jih pa dosti bolj negujejo kot pri nas. Tam imajo še celo napravljene bolnice in domove za mačke brez gospodarjev Toda tako, kakor je ravnala neka mis Terrill, stara devica iz Truro, ravna malokdo. Zbrala je polagoma v svoji hiši nad 500 mačk. Kako neprijetna je bila njenim soprebivalcem tako mnogoštevilna mačja godba, si lahko vsak sam misli. Ker ji je njen hišni gospodar odpovedal stanovanje, zažgala mu je radi tega hišo. Prišla bo radi mačk kot požigalka pred porotnike. Splošnjo osrednjo zvezo proti alkoholu ao ustanovili v Altoni. Z ezi je pristopilo 20 nfmfikh abstinentnih drufite«', katera štejejo 60000 Alanov in 11 smerno-sinih časopisov z 12 000 naročniki. Zvesa si je riavila sadačo, uplivati na sakonodajo in javno mnenje, nadzorovsti pijače in bode uettnovila tajništvo za ebstinenec. Rasvila bode tudi agitacijo za sbetinenčno idejo. Napredovanje delavske stranke v Avstraliji. V Walssu v ,užni Aratraliji, so bile pred kratkim sploine volitve, ki so izpadle ugodno za sedanje a\stralsko delavsko ministrstvo. Pri teh volitvah bo tudi prvič volile ženske. Gospodinje in slukžinje na Angleškem. Iz Londona poročajo, da se je ustanovilo tam društvo gospodinj in služkinj. Na čelu »Domestic Service Union«, ki prične delovati s septembrom, staji A lice Archer. Druitvo bode imelo dva oddelka, prvi bo za gospodinje, dragi sa služkinje. Vsak cddelek voli odbor in oba odbora se bosta posvetoval« o skupnih sadevah. Vse služkinje stare nad 16 let zamorejo pristo piti k temu druitvu. Vsak oddelek bo zo pet razdeljen v tri rasrede. Slabe gospodinje bodo tapisovali v »črno knjigo«. DruStvo bo urejevalo plače, delavni čas in razne pogoje. Vse člsnice morajo imeti službo, ako jo pa katera slučajno nima, dobi podporo iz dru fltvene blagajno. Gospodinje, ki so članice tega društva, bo druitvo preskrbovalo s služkinjami. Knez Uhtomsky o vojski. Neki japonski žurnalist, imenom Onishi, govoril je o vojni na sestanku novinarjev v St. Louisu z ruskim knezom Ubtomskim ki je glavni urednik „Peterburških Vjeddmosti." Knez se je izrazil: „Sedanja vojna je za obe vojujoči se državi velike škode in od nevtralnih držav bo imela samo ena velike koristi. Po sklepu miru se bosta obe državi nadalje sovražili in misel po maščevanju podedovali bodo na sledniki. To je vsega obžalovanja vredno. Vzrokov vojne je jako mnogo." Velik pogrešek Rusije je bil, da ni podpirala kratko pred revolucijo in po isti začetka civilizacije na Japonskem in ni dopuščala, da bi bili Japonci spoznavali resnične raz mere Rusije. Anglija in Amerika sta pomagali prav mnogo Japoncem pri civilizaciji, radi tega je prišlo prav mnogo Japoncev v Ame riko in na Angleško; ti so prav dobro spoznali razmere teh držav, medsebojni promet je postal živahen, iz česar so nastali prijateljski odnošaji. Da ni tudi Rusija tako delala, obžalujem. Oni Japonci pa, ki so bili na Ruskem več časa in ki so natančno spo znali ruske razmere imajo do Rusov velike simpatije, ali škoda, da je njih število le majhno. Drugi vzrok vojne je nasprotovanje Japoncem, da bi bili zasedli polurtok Ljaotun, za časno zasedenje, oziroma ker je Rusija vzela v najem Port Artur itd. Oni, katerega zadene krivda, da se je pričelo deliti Kitajsko, je Nemčija. Le na prigovarjanje Nemčije, je Rusija tako postopala, kar se mora naravno smatrati za velik pogrešek ruski državi Ob istem času ni imela Rusija nikake misli, da bi si bila prisvojila del Kitaja, vzlasti je bil takratni finančni minister vedno proti temu. A lepe besede Nemčije so premotile Rusijo, da je stegnila roko po pred njo le že čim plenom. To je pogrešek, katerega ni več mogoče popraviti. Dasi je Nemčija glavni krme, da se je zmotila Rusija, ne smem biti jezen na Nemčijo, ker Rusija je sama kriva, ako je sledila nemškim priporočilom Tako bi bili tudi Vi sami krivi, ako bi Vam j&z sedaj ukazal, da bi skočili skozi okno in bi Vi mojemu svetu sledili." Ko je Onishi vprašal kneza, kaj misli on, kaj se bo zgodilo, če podleže v tej vojni Japonska, odgovoril je knez: „Potem se polasti Rusija Mandžurije in Koreja ostane samostojna država Ne Hok-haie, ne Sušime in sploh nikakega drugega dela japonske zemlje ne bomo od njih zahtevali, ker nam zadošča otok Sahalin. Japonska ima čez 45 milijonov prebivalce ; z deželo ki je močno obljudena, ne moremo nič pri' Na vprašanje, kaj bi bilo, ako bi bila Rusija premagana, odgovoril je knez: »Če tudi izženejo Ruse iz Koreje in Mandžurije, se Rusi ne udajo. Če je padlo pol miljona naših vojakov v Mandžuriji do miKf/'T P°,tem pošljemo zope pol miljona vojakov, ker denarja in vojakov imamo zadostu Za vse to po rebna sredstvi poravnamo lahko sami in radi teea ni mn goče odločiti, koliko časa bo trajala vo^ m kedo bo zmagovalec. Kedo zmaga je eno, samo eno je gotovo da ,fk„ fiaffftsfe f1* a&E; Kanorsno je dobila Nemčija od Francoske." vse- Nadalje je še rekel knez: Resnica je, da imajo Angleži in Ame-rikanci velike simpatije do Japoncev in d, so simpatije Nemčije deloma na japonski in deloma na ruski strani. Francozi so s svo-jimi simpatijami na naši strani, a nimajo nikakih misli, da bi nam z orožjem pomagali kar pa tudi mi samoumevno nikakor ne želimo." Pomanjkanje krme. Osrednji svet za varstvo kmetijskih koristij je imel na Dunaju sejo ter odobril prepoved, izvažati krmo. Ob enem je zahteval, da železnice znižajo vozne tarife, da vlada dovoli kmetom primerne podpore in zniža oziroma odpiše davke. — Včeraj so se v železniškem ministrstvu posvetovali zastopniki poljedelskega, trgovinskega, in notranjega ministrstva. Zastopniki zasebnih železnic so obljubili, da hočejo znižati tarife od krme in nastila za prizadete kraje na Češkem, v Galiciji, Šleziji, na Moravskem, Gornjem in Spodnjem Avstrijskem. Tarife za koruzo in grašico znižajo za 15%. Svojo teto umoril. Radi uboja so pripeljali orožniki v zapore c kr. okrajne sodnije v Cirknici hlapca Matija Germa doma iz Loža. Germ je pretečeni teden popival in popeval s harmoniko v gostilni pri Za-bukovcu. Ko ga je prišel gospodarjev sin, kjer je Germ služil, iskat, da bi šel napaja! in nakrmit domov živino, je omenjeni vstal ter odšel proti domu. Ko je prišel na pol pota, skočijo izza grmovja tri osebe in sicer en moški in dve ženski, kateri so začeli mlatiti po njem. Ker se jih ni mogel ubraniti, vzame nož ter začne mahati okoli sebe. Toda nesreča je hotela, da je eno žensko tako sunil z nožem, da je mrtva obležala na tleh, druga je pa le malo ranjena. Šele potem je Germ spoznal, da so bili napadalci njegovi lastni sorodniki in sicer dve teti in stari oče, kateri so se z Germom radi neke civilne pravde vedno prepirali. Topliške novice. Knjiga tujcev kaže tudi v preteklem mesecu proti lanskem letu znaten napredek. Obiskalo je do danes naše kopališče v letošnji sezoni 666 strank. Pomniti je, da pride nekateri z vso rodbino, broječo več oseb in vzame s seboj cel6 hišno ali kuharico. Potemtakem znaša število vseh tujcev z vojaki vred nad 1000 Napredek od lani osorej je 192 strank. Samo prvi teden avgusta je zaznamovanih 119 prišlecev. More li biti boljši dokaz, kako se čimdalje bolj priznava dobrotni vpliv naših kopeli in jio daje prednost pred tujimi? Tako je prav in tako bi imelo biti. Ne le domovinska ljubezen, marveč tudi skrb za zdravje naj vsakega, ki gorkih kopeli potrebuje, napoti v dolenjske Toplice. Nič ne pretiravamo, ako trdimo, da je topliški vrelec zanesljivo zdra; vilo za vse bolezni, v prvi vrsti za one, izvirajo iz prehlajenja. Mislite, da bi naši ljudje, ki so narveč ubogi in štedljivi, pohajali z vseh krajev k nam, tratit čas "J novce, ako ne bi bili prepričani o izredni zdravilni moči naših toplic? Obče znanoje» da pri nas topličar razen prijazne in cenjene postrežbe ter krasnih sprehodov ničesar »e najde, zabav nima na razpolago, a kar je prva in glavna reč: zdravje, to si s pridu'® kopanjem zopet osvoji, ako vztraja in nam prehitro iz rok ne uide. Neki zloveljnež je bil nedavno vrgel med svet notioo, da so Toplice brez pitne vode. Res, da je naš vodovod do kraja ponesrečen in ravno takrat, ko vode najbolj potrebujemo, suh in gluh — na vsak način bo treba tu kaj storiti — a kdor je hotel vodo piti, se mu je preskrbela. Studencev v obližju ne manjka. Suša ni samo pri nas, temveč povsod pritiskala, po nekod so morali po 5 ur daleč po vodo Večina naših gostov pa rajše sega po sveži pivi in čaši dolenjca, ki ga dobiš v izborni kvaliteti po gostilnah. Zadnji čas je bilo tu mnogo odličnih oseb vseh slojev in krajev, zlasti višjih uradnikov. Naš gost je poslanec Pfeifer, ki marljivo nabira podatke o letošnji bedi uboge Dolenjske, dalje naš rojak deželni svetnik dr. Zamida z rodbino, dr. Maks Sclie-scharg z Dunaja itd. Izmed čast duhovščine se koplje župnik Fr. Petek iz Korotana, duh. svetnik Saje, župnik Znidaršič. Včeraj je došel g. Tršar z Vrhnike .v žehto". Vsak dan nova situacija: eden gre, drugi pride, a vsi odhajajo zadovoljnejši kakor so prišli, nekako pomlajeni, finejšega obličja, ličnejših potez, skratka: popolnoma prerojeni. Kdor misli še letos priti, nikar ne odlašaj, do konca avgusta je najugodnejši čas, pa tudi meseca septembra ni zamujeno. Ta teden smo dobili izdatnega dežja, v petih procesijah smo ga prosili, ljudstvo je obupavalo. Po zadnji procesiji v »Dolenjo Stražo", ki je bila velikanska, se nas je Bog usmilil in zemljo namočil. Suša je uči-nila tudi pri nas mnogo škode pri rastlinstvu. Liberalno. Na Francoskem mečejo zlaj podobe Kriianega ii trdnih dvoran. To so čeato stare, j«ko umetne in dragocene alike. N« več krajih so na prazna mesta začeli že obešati podobe revo'ucionarjev. Ta izpre-raemba je prav ▼ duhu liberalcev; kakšno b? pravosodje, ai lahko mialimo, kadar bodo sodniki imeli pred očmi nameatu podobe večnega Sodnika slike največjih lopovov, pred katerih iločini se zgrata svetovna zgodovina. N č čudnega, da »Slov. Narod« pro slavlja Cbmba za tak« dejanj). Pravna načela, ki jih opazujemo pri »Narodovcih«, se krijejo popolnoma s onimi francoskih sansculottov. Grozen samomor v Sežani. Andrej Goljevšček, kramar z manufakturnim blagom v Sežani, doma iz Vipolž, si je končal življenje na uprav grozen način. Po ebedu je bil odišel v svojo sobo, vzel britev ter si prerezal trebuh od ene strani do druge tako silno, da so mu vsa čreva visela ven. Prerezal si je tudi jetra in vranico, kakor so kasneje konstatovali v bolnišnici v Trstu. Ko so prihiteli domačini, nudil se jim je grozen prizor: Goljevšček je ležal ves v krvi. Nesrečnež si je trgal čreva in je bil še toliko pri zavesti, da je kričal: „Hočem umreti!" Prihitevši zdravnik ga je povezal kakor je mogel in ga dal odpeljati v bolnišnico v Trst. Pravi čudež je, da so ga pripeljali sem še živega. Ali bil je že pri kraju. Vendar so se zdravniki odločili za operacijo, seveda, brez vsake nade. — Vzrok tej grozni žaloigri so bili baje prepiri v družini. Kokoši imajo radi. V Smartnem Pri Ljubljani se že dalj časa posestniki je- zijo, da jim znHnjka perutnina kar čez noč in sicer vedno večje število. Mislili so, da se klatijo lisice, dihurji in drugi taki štiri-nožni prijatelji perutnine in da ti odnašajo perutnino. Nastavljali so zanjke in pasti, a vse zastonj. Ker se jim je pa vendar pre-neurano zdelo so nekateri izmed njih nastavili čuvaje. Se tisto noč so dobili prijatelje kokoši in sicer ne štirinožne, ampak dvonožne. Martin Jerančič, hlapec, doma iz Most pri Ljubljani, Ana Novak, dekla, doma iz Zadobrove pri Ljubljani, in pa Frančiška Presetnik, doma iz Smartna pri Ljubljani. Ta trojica je kradla perutnino in sicer je pokradla 25 parov piščancev, kokoši in petelinov raznim posestnikom ter poprodala. Posestniki so ovadili celo stvar orožnikom, kateri so celo kokošjo tatinsko druhal aretirali. Iz Sore se nam piše: Anton Brce hoče, da bi ga ves svet tako poznal, kakor mi; zato si je izbral za glasilo MSlov. Narod", list odpadnikov in izdajavcev. V tem nesramnem listu nam grozi, da nas bo tožil. Toži pa že zdaj vsevprek. A naše ljudstvo si svojo sodbo o njem samo dela, in ni treba, da bi izvedelo šele iz Ljubljane ali iz Loke, kak poštenjak je Anton Brce. Ne mi, on se mora zagovarjati! Pove nam naj, kaj je vse prevzv. g knezoškofu obljubil, da je dobil sorsko župnijo! Kako je obljuboval, da se bo poboljšal, da bi pustil družbo liberalcev! Kako je sladko govoril, da je od presv g. knezoškofa dobil še izredno osebno dobroto! In kaj je bilo prvo, kar je storil, ko je prišel sem ? Da je prelomil dano besedo, da je izkušal takoj razdreti vse delo svojega prednika, da se je oklenil najbolj zagrizenih liberalcev cele soreščine. O tem se naj Brce zagovarja; mi imamo pravico, to zahtevati od njega! Redmašništva ita dnčSl.avguai« prejela gg. V i a d i m i r Prijatelj iz Novega mesta in Mate) S u š e I j iz Ko^ne. Vojaški novinci pozvani bodo letos v aktivno službo dnč 10. oktobra; — jednoletni prostovoljci in vsi novinci vojne mornarice, dalje nadomestni rezervisti pa 3 oktobra t 1. Pri nekaterih polkih — osobito bosniških — mora starejše moštvo služiti, dokler ne pridejo novinci, a se jim bo ta čas zaračunil kot orožna vaja oziroma tudi za dve vaji. Podčastnikom, kateri ostanejo, da vežbajo novince - nadomestne rezerviste, se ta čas všteje za dve orožne vaji Čudna oporoka. Nedavno je umrla v Paiiiu neka čudna iena, Rusinja. V oporoki je določila 200.000 frankov onemu, ki se obveže, da bo na njenem grobu Pere Lichaise preživel celo leto in da ne bo govoril »nobenim drugim, nego z osebo, ki mu bo pri nesla dvakrat na dan hrano. Skrbeti mor«, da bo gorela no« in d«n luč na njenem grobu. Prvi, ki se je odločil, da vsprejme te pogoje, je itgubil v šestem meseca pa met ter je bil odveden f blaznico. Od beneških Slovencev. Koncem julija se je zaključilo šolsko leto v videmskem semenišču in dijaki so se razšli na počitnice. Vseh Slovencev je bilo v semenišču 31. Izmed teh je eden, g. V. Mi helič, doma iz Kokre na Kranjskem. Slov. bogoslovcev je samo eden dovršil študije in bil posvečen za mašnika. namreč č. g. Trepo iz Sedigle, zadnja postojanka ben. Slovencev, kjer o slovenščini ne bo več kmalu govora. V prejšnjih letih so se slovenski dijaki jako odlikovali v gimnaziji, ter bili prvi skoraj v vsakem razredu. Sedaj odličnjakov primanjkuje, najb že "ker elementarne šole doma nedostatno dovršuiejo, dočim so se preje sploh vsi šolali v Čedadu, ter se tako lepše učili posebno italijanščine. Znano je, da je rektor semenišča Slovenec iz Fojde (Fuedis) mons Pelizzo, jako podjeten mož, ki je prenovil semenišče in ga uredil popolnoma moderno. Mimo tega se zdaj pod njegovem nadzorstvom zida pomožno semenišče v Čedadu (Cividale), kamor bode prenesena nižja gimnazija, in kjer se bodeta vzdrževala za boljšo ureditev študij tudi četrti in peti razred elementarnih šol. Na jesen se pa novo semenišče porabi kot letovišče za videmske semeniščnike, katerih je zdaj skupno (gimnazijcev in bogoslovcev) nekaj čez 400. Naši slovenski dijaki se v pičlih prostih urah vadijo z veseljem in navdušenjem v slovenščini. Cez polovico jih je upisanih pri družbi sv. Mohora. Tudi razne druge knjige dobivajo na razpolaganje. To zanimanje za svoj lastni jezik je prav lepo in nadebudno znamenje. Moram dostaviti, da so nas svoje dni jako pisano gledali ter nas zaničevali; a zdaj ko se Slovenci ne sramujejo svoje narodnosti pred furlanskimi sošolci, jih nobeden ne draži in ne zaničuje. In tako je prav! Šentpetrski Slovenci zidajo vrh prekrasnega Matajuija (1643 m.) malo kapelico ob vznožju velikanskega spomenika, ki so ga postavile Zveličarju vse beneške škofije začetkom XX. stoletja Kapela je bila že v načrtu spomenika, a denarjev ni bilo; Slovenci so si jo omislili sami in bo slovesno blagoslovljena dne 5. septembra t. 1. — Letina je zel6 lepo kazala; a suša je že precej škode napravila tu in tam, dasi ni mnogo odkar je deževalo. Žgoče solnce in sub veter tekmujeta, kdo preje zemljo posuši. — Zadnje čase smo tudi imeli nekaj nesreč v različnih krajih ben. Slovenije; tako n. pr. enega je strela ubila, druga dva sta prišla nesrečno vsak pod svoj voz. — V Reziji so dobili novega kaplana, furlanskega novomašnika. — Pred tednom dni si je ogledal Veliko jamo pri Trčmunu znani prazgodovinar prof. Gherardini. Omenjena jama je bilo precej komodno prazgodovinsko selišče neolitiške dobe, kakor se jasno vidi iz starinskih ostankov. O tem več svoječasno. Za smeh in kratek čas. Rešitev uganke z nagrado. Uganka pomeni: srce. Rešilo jo je veliko število naročnikov. Izžreban pa je bil Jožef Vldic v Gornjem Gradišču štev. 21, pošta Št. Jernej na Dolenjskem, ki je svojo rešitev prijavil tako-le: Srce radostno mi je zaigralo, ko je uganko Vašo čudno bralo. Kako se bo vzradostilo šele tedaj, če bo obetane nagrade kaj. Prihodnja številka „DOJHOLJrBA' izide dnč 8. septembra 1904. fffllffllfffflf Loterijske srečke. Dun^j, 13. avgusta 77 16 34 21 37 Gradec, 13. avgusta 70 78 28 66 58 Trst, 6. avgusta 80 38 46 81 77 Line, 6. avgusta 62 5 42 90 44 Zahtevajte r svoj prid vselej pristno Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo samo v zavojih i varstveno znamko ii p uka Kneippa in z imenom Kathreiner ter se skrbno izogibajte vseh manj vrednih posnemkoT. fi4.ll/b d) Zastonj In franko dobi vsakdo moj najnovejil veliki cenik z »00 ■Ukinil o vseh vrstah nr, zlatnine in srebrnin« po Izvirnih tovarniških cenah. 1265 b Tovarnilka zaloga ur 6-1 Maks Bohnel, urar Dunaj IV. Margarethenstr. 38P. Zaloialk e. kr. državnih uradnikov. Trgovina ustanovljena leta 1840. Odlikovana z Graad Prli la zlato svetijo Pa. iz 1IHM* Posestvo naprodaj. Hiša z gostilno, tudi s prodno žganja (edina v vasi), s prod^jalnico in trafiko, 12 birnov posejanja dva orala travnikov in štiri orale gozda; cena z vso opravo 4.400 gld. Proda se tudi hiša sama. - Več pove Jožef Sučič na Bistrici, pošta Št. Jakob v Rožni dolini na Koroškem. 1221 D 3-3 V najem se daje oziroma tudi pod ugodnimi pogoji proda lis? d 3-3 rnlln Z gospodarskim poslopjem v zelo pripravnem kraju. Vež se poizve pri Matiii Rozman, p. Tupaliče. Poktoria TrnkdczvJ« 62 12-9 kranjski redilni prašek ===== za praSlže ===== Medalja iz Pariza 1903. Je prejel v Londona, Parizu ia Klinu 1903 najviše odlikovanje »Grand prix", dalje Uaofe zahvalnih pisem, tudi uradno potrjenih Ta primesek krmi se daje tudi že pujskom in se doseže žnjim največja teža. 1 zavoj stane 50 v. in se dobi pri ===== trgovcih-===== Po pošti 5 zavojev iz lekarn« Trnk6czy Ljubljana, Kranjsko. Motori Patent Adam so najcenejši gonilna moč za kmetijstvo, - obrtije, mline, žage, katerim voda primanjkuje; čez 4000 kom. že v rabi. kurjača ni treba, stroški 4 do 5 vin. za konjsko moč. 160 D 12-9 Klepalnlk za k6.se, cena 8 K za kom. Nufrln redilna štupa za živino; 1 kilogr. 6 K se dobi v zalogi za poljedelske stroje Fran Zeman Ljubljana, Poljanska cesta štev. 24. 243 D Kdor si želi dobro zane sljivo pravo švicarsko uro za pošteno ceno, obrne naj se ali zahteva cenik od daleč na okrog dobro poznane dolgo let obstoječe t v r d k e Franc Čuden urar in trgoveo i zlatnino in are-brnino, kolesi in Šivalnimi stroji delničar družbe prvih tovarn u> i n Ž,nevl in Bllu in Sviol zalagatelj o. k. dolenjske želoznloe v Ljubljani, Prešernove ulice nasproti frančišk. samostana p. . . Filijalka! blavni trg nasproti rotovžu j"i£wtonJjn poštnine prosti radi velike -»'»Be Čevlji gld. 1-30 SV« ^ par za dame, en par za deklice, en par /a otrok, modni čevlji, zelo prijetna nošnja, lepa oblika 1» uporabljivi v vsaki hiši. Vsi štirje pari gld 13A V lalogi v vseh velikostih- Pošilja se proti povzetiu Zamena dovoljena. Poleg tega se prodajajo po cud:. vito nizki ceni čevlji vseh vrst do najfinejše kak0 vosti. — Uvoz in izvoz Eberson, Dunaj vi \ Kaiserstr. 115 P 260. - Kazprodajalci se iščejo 1081 D 5-4 Ceniki zastonj. ' ~ Trgovina z ieleznlno Valentin Golob (prej Andr. Druškovič) Ljubljana, Mestni trg it |o priporoča veliko zalogo razne železnine: kuhinj, ske posode, robe iz kositaria, zalivače, žehtarje, kon-vice za mleko itd.; štedilnike, stavbne potrebščine železniške sinje, nosilke, roman in portland cement! poljedelske stroje. 604 6 5 Velika zaloga tehtnic, uteži in meril, mesoreznic, plaht za vozove in pristno pozlačenih nagrobnih križev. Edina prodaja najboljših „Kron-diamant" kosa z garancijo za vsaki komad: Dolgost cm 70 75 80 85 Cena K 2"40 2'60 2 80 3- — f' 574 D 10—6 Zarezane strešnike vštricne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko Cement roman in portland glinaste peči in štedilnike plošče za tlak šamotne in cementne, kot vse drugo stavbinsko blago ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah F. P. VIDIC & Comp. /S LJUBLJANA. M mmi Pri nakupovanju == suknenega = in manufakturnega ===== blaga .....r se opozarja na tvrdko HUGO IHL v Ljubljani špitalske ulice štev. 4. 196 D 12-9 Velika zaloga ■ suknenih ostankov f*KX) r i _ j 349 D 20—12 * t A - -.4. t, ; v h ' Samo .., v-"' 6 (1 u i! Havre-New-York vozijo zaneslllvo najhltrsjll brzoparnlkl Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Pariz in Mavre v Ameriko. Znižane cene! Veljavne vozne liste in brezpL pojasnila daje edino oblastveno potrjeua potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 6, blizu znane gostilne pri „Figovcu«. ,,RED-STAR- LINE" Rdeča zvezda v Ameriko preko Antwerpna v New-York, Philadelphia. MT Qold. 70'- «a ielaanloo ln barko Hitra in varna vožnja na moderno opravljenih, novih brzoparnikih te solidne družbe s pošteno in čisto postrežbo. Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne liste dobite v Kolodvorskih ulicah Stev. 41, od JuZnrgra kolodvora na desno. 35 D 16-5 Za zastopstvo „RDEČE ZVEZDE" Ivan Ne p. Resman. OOOOOOO OOOOOOO Kmetska posojilnica ljubljanske okolice refistr. zadruga z neomejenim poroštvom v LJUBLJANI, v lastni hiši na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinove ulice « obrestuje hranilne vlo$e po 23 D 24—16 41 brez odbitka rentnega davka, katerega le-ta posojilnica sama za vložnike plači^je. Uradne ure od 8.-12. in od 3.—4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom poštno-hranilničnega urada. Stanje rezervnega zaklada K 98.238-41. — Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. Upravno premoženje Kmetske posojilnice znaša 5,245.845*40, stanje hranilnih vlog K 5,089.883-14. Denarni promet K 23,806.306-40. Poštno-hranilničnega urada št. 828.406. ooooooooooooo< oooooooooooooooo FR. STUPICA, Ljubljana Marije Terezije cesta št 1 v Ančnikovi hiši poleg Figovca priporoča slamoreznlce, m lati Inice, čistilnice, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega 676 D izdelka. 14-9 Dalje: Setalke za vodo in gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene oevl za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, Štedilnike vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvijake, žage, kotle za klstfo in žganje. Portland in Roman-cement, železniške šine in traverze, poljski mavec. — Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje, ter vse druge v železno stroko spadajoče predmete. ^J/ell^alog^edncure^ I Zboljšana električna žepna svetilka! En pritisk a prstom U zasveti se krama električna luč. Brez Taake nevarnosti! Srltloba motna 21/« volta. Kreti ob retru ln nevibti, soln- cn in dežju. 1 kompl. elektr. Upu svetilka S K, a poreče* valno lečo 4 K, dopolnilna^baterlja 1 K. 1853 D 6—1 pnvA,l Ne kupujte slabih ponarejenih predmetov. Jam-i U/iUI J Jflmo ta trimesečno svetilo, predno treba nadome. stilne baterije. Edini popolnjen! sistem. Raapoiilja proti povzetju elektr. manuraktura F. 8CHWABTZ, Dunaj IX/4 Sochsschim-merlgasse 23/H. meianin. „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" Dunajska cesta št. 19, v Medjatovi hiši, V pritličju Dunajska cesta št. 19. vsprejema: 1. zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in pridelkov proti požarni škodi; 2. zavarovanja, zvonov proti poškodbi in 3. za niijeavstrijsko deželno zavarovalnico na Dunaju: a) zavarovanje na doživetje in za smrt, jednostavna zavarovanja za slučaj smrti, na doto in rento, ljudska zavarovanja z mesečnim plačilom zavarovalnine po 50 v., 1, 2, 3 in 4 K in daje po neprisiljenih vlogah v oddelku »Rentna hranilnica" deželne zavarovalnice zelo praktično starostno in rentno preskrbo; b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim po-škodbamj in nezgodam na potovanju po suhem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrste. Pojasnila daje ln vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami ln ceniki. Ta edin« slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod taKe ugodnimi pogoji, da se lahko msrl 2 vsako • drugo zavarovalnico. 28 D 12 -8 V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel. Postavno vloieni ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost. Svoji k svojim! Slovencll pristopajte k domači zavarovalnici I iz portland - cementa In peska .C rt > m rt C- c s* n, n< » N" P g" rt £ £ to rt c2.f sr te o C | "O t I rt 9 OT ** f 12. r '. u p K1 S 5' Edini izdelovatelj za Kranjsko Janko Traun izdelovatelj eementnin, Glince pri Ljubljani. IVAN n^t*! ro^ni (ZcuRschmicd) II Ml\ VauU Y Kamni g0rici) Goronjsko, sprejme takoj 1220 D 3—3 ■pomognile«, in u^enon Ponudbe naj se pošiljajo pod zgoraj navedenim naslovom. Naznanim uljudno, da je ravno izšel moj veliki cenik s čez 600 podobami, katerega razpošiljam zastonj in prosto poštnine. — Ker razpo šiljam svoje blago po celem svetu, je dokaz, da je moje blago res fino, cene nizke, postrežba poštena, in se zategadel vsak zanesljivo naj obrne do moje tvrdke. 779 D 16—8 Z velespoštovanjem H.5UTTNER urar In zalagafelj druitva c. kr. avstrijskih uradnikov v Kranju. (Kralnburg). Prva Kranjska' k vodno silo In turbino delujoča tovarna stolov tvrdke FR. ŠVIfiEU na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko, priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, imejiteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnar-jem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem "itd. itd. natančno in trpežno izvršene stole, naslonjače, fotelje, vrtne stole, gufjalnlke Itd. po kar najbolj nizki ceni. lilago je iz trdega, izbranega lesa, poljubno likano ali v naravni boji imitirano _ Kajrečjil tnloyn ilolor, namlonjain in t/M- l/alnikor t* trsja. >a tflju p»»IJf ttrilka najauvnj»» ub&lra« ffalke i nad mi »llkaml. Iz katerih jr raztldaa oblika blaga f*ae, zaatoaj Ia fraaku Naročevalcem na debelo dovoli se znaten popust. 1356 D 12 l »j. UČENCA Z« čevljarski obrt spi* tlč, čevljarski mojster v Škofji Loki, Spodnji tre štev. 76. 12K5 D 2—2 «?. -i. »i. ^ .-j 4 mizarske pomočnike sprejme takoj v trajno delo Ivan mihellč, mi. zarski mojster v liovm Goriško. 12X6 l) 2 -2 Kraljeatvo SaQOOO^ OOi ZahtevnJto pri nakupu 702 i) Schicht-ovo štedilno milo z znamko jelen. Varstvena znamka. Ono je zajamčeno čisto lu brei vsake škodljive primesi. ===== Pere izvrstno. ..... Kdor hoče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno—J? znamko JELEN". OO 00 Dobiva se povsod 1 I JURIJ SCHICHT, Ustje, največja tovarna te vrste na evropski celini I000000000000088 Pred škofijo 3 • • Josip Kordin priporoča Ljubljana Pred škofijo 3 • • svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen kakor: črne domače, lucerne in rudeče detelje, esparsete; velikanske rumene, rudeče in bele pese, in korenje za krmo Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnišnice, mešane za suho in mokro zemljo, najboljša krma za živino in konje, jesenska repa, vse vrste solate, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen, po 169 d 12-10 nizkih cenah. Poštnim potom izvršujejo se naročila točno in solidno. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. IgnaolJ Žitnik Tiaka: .Katoliška Tlakama-'