TEDNIK LETO Ll, št. 43 PTUJ, 29. OKTOBER 1998 CENA 120 tolarjev TA TEDEN / TA TEDEN ^^^^S Jesen je tu v vsej svoji lepoti in spokojnosti. Foto: Martin Ozmec PTUJ / MARTINOVANJE OD 6. DO 1 1. NOVEMBRA Del marffhciifcin/ci festival domače glasbe Kot kaže, bo tudi letošnje ptujsko martinovanje skromnejše, kot bi lahko bilo. Martinovega hrama ne bo, ker v mestu ni prave lo- kacije za šotor, zato bodo stojnice - "Martinove hramčke" - pos- tavili na Mestnem trgu, kjer bo ptujsko martinovanje letos v glavnem tudi potekalo, in sicer od 6. do 11. novembra. Del mar- tinovanjskega dogajanja bo tudi festival domače zabavne glasbe v dvorani Center. Na samo martinovo se bo že ob 11. uri dopoldne pričela os- rednja prireditev s krstom mošta in drugim potrebnim obredjem. Vsa ponudba bo v smislu vina in kulinarike, za katero bodo poskrbeli ptujski vinarji, društva vinogradnikov, kmetijska svetovalna služba, turistične kmetije, Veritas, Tu- ristično društvo Ptuj in nekate- ri drugi. Novo kvaliteto letošnjih Martinovih priredi- tev predstavlja festival domače zabavne glasbe, ki so ga organi- zatorji s septembra premaknili v Martinove dni. Potekal bo 6. in 7. novembra v dvorani Cen- ter. Prvič pa se bo v Martinov teden s programom - kultur- nim maratonom - vključila tudi Zveza kulturnih društev Ptuj. Glavni organizator letošnjega martinovanja GIZ Poetovio vi- vat bo v sodelovanju z Območno obrtno zbornico ozi- roma njeno gostinsko sekcijo pripravil tudi strokovni posvet na temo vina in hrane s teore- tičnim in praktičnim delom. MG 2 4ICrif4iffO četrtek, 29. oktober 1998 - TEDNIK Uiinkovite zasteklitve Ministrstvo za gospodarske dejavnosti - Agencija za učin- liovito rabo energije namenja v letu 1998 11,5 milijona to- larjev za denarne spodbude za izvajanje ukrepov učinkovi- te rabe energije v stavbah in gospodinjstvih. Subvencije so namenjene spodbujanju vgradnje energetsko učinkovite zasteklitve tako pri obnovi stavb kot pri novogradnjah. Na podlagi javnega razpisa agencije je bil za izvajalca projek- ta izbran Gradbeni inštitut /RMK. Denarne spodbude bodo po- deljene za izdelke, ki dosegajo toplotno prehodnost oken (stek- lo in okvir) 1,6 W/m^ K (ISO/DIS 10077) ter toplotno prehodnost stekel 1.4W/m K in ustrezajo zahtevam skupine zahtevnosti C za prepustnost zraka in vodotesnost po SIST 1018 oziroma kriterijem za ener- getsko učinkovita okna po uredbi Vlade RS o določitvi kri- terijev energetske učinkovitosti, manjše porabe pitne vode in manjšega obremenjevanja okolja za nekatere proizvode široke rabe (Ur.l.RS, 8/96) oziroma imajo pridobljen znak kakovosti v graditeljstvu. Višina denarne spodbude za občana znaša: - zamenjava obstoječe zas- teklitve z energetsko učinkovito zasteklitvijo ( k 1,4 W/m^ K) in vgradnja energetsko učinkovitih oken pri novogradnjah: spodbu- da 3000 SIT/m^ zasteklitve oz. največ 30.000 SIT na gospo- dinjstvo - zamenjava obstoječih oken z energetsko učinkovitimi: spodbuda 5.500 SIT/m okna oz. največ 66.000 SIT na gospo- dinjstvo Predvideno je subvencioniran- je energetsko učinkovite zas- teklitve oziroma oken v 370 gos- podinjstvih v Sloveniji. Akcija bo potekala do konca leta 1998 oziroma do izčrpanja sredstev. Obseg denarne spodbude predvidoma zadošča za pokri- vanje razlike med nakupom oken z navadno dvojno zas- teklitvijo (k=3,0 W/m^ K) in oken z energetsko učinkovito dvojno zasteklitvijo z nizkoemi- sijskim nanosom in plinskim polnjenjem, ki ima toplotno pre- hodnost med 1,1 W/m^ K in 1,3 W/m*^ K. Subvencionirana okna, ki morajo imeti vgrajeno opisa- no energetsko učinkovito zas- teklitev, morajo izpolnjevati tudi druge kriterije energetske učinkovitosti, kot so majhna toplotna prehodnost celotnega okna (k 1,6 W/m^ K) in dobra zrakotesnost in vodotesnost. Veliko naših proizvajalcev oken že ima ustrezne izdelke v svojem proizvodnem programu. Nekateri med njimi so si že pri- dobili tudi potrdilo o skladnosti z zahtevami uredbe o določitvi energetske učinkovitosti (Ur.l.RS, 8/96) ali znak kakovos- ti v graditeljstvu, s čimer so zah- tevane lastnosti oken nesporno dokazane in jih pri vlogi za sub- vencijo ni potrebno posebej do- kazovati. Občani morajo vlogi za izp- lačilo subvencije priložiti potr- dila o doseganju zahtevanih teh- ničnih karakteristik za vgrajena okna ali zasteklitev. Da bi jim olajšali postopek pridobivanja teh potrdil, bomo zaprosili proizvajalce stavbnega pohištva, da nam za izdelke iz njihovega proizvodnega programa posre- dujejo potrdila o preizkušanju. Izdelke, za katere bo ugotovlje- no, da ustrezajo zahtevam, bomo uvrstili na "seznam energetsko učinkovitih oken oz. zastekli- tev". Seznam bo sprotno do- polnjevan, objavljen bo na Inter- netu ter periodično posredovan vsem energetskim svetovalnim pisarnam. Če se bodo občani odločili za vgradnjo izdelkov s seznama, jim ne bo potrebno pri vlogi za subvencijo posebej pri- lagati potrdil. Subvencija predstavlja 10 do 15 odstotkov cene energetsko učinkovitega okna. Rok vračila dodatne naložbe v okna z ener- getsko učinkovito zasteklitvijo znaša 3 do 5 let, kar subvencio- nirani ukrep uvršča med ekonomsko zanimive ukrepe energetske obnove stavbe. Analize stanovanjskih zgradb, grajenih pred letom 1980, kažejo, da lahko z zamenjavo obstoječih oken z energetsko učinkovitimi dosežemo okoli 20-odstotno zmanjšanje rabe energije in stroškov za ogrevanje tako zaradi zmanjšanja toplot- nih izgub skozi okna kot tudi za- radi manjših toplotnih izgub za- radi prezračevanja. Kakovostna okna pa tudi prispevajo k povečanju ugodja v bivalnem prostoru. Poleg finančnega spodbujanja investicij je namen projekta tudi povečati osveščenost gospo- dinjstev in graditeljev za upora- bo energetsko učinkovite zas- teklitve ter promocijo gospodar- nosti odločitve za izvedbo tega ukrepa. Tako želimo pospešiti uporabo energetsko učinkovite zasteklitve v slovenskih stavbah, kajti njen delež pri nas močno zaostaja za deležem v evropskem stavbnem fondu. Akcija subvencioniranja stroš- kovno učinkovitih ukrepov učinkovite rabe energije v stavbi bo prispevala k doseganju direk- tnih prihrankov pri rabi energije in zmanjšanju emisije CO2 ter dvignila ekološko osveščenost slovenskih graditeljev. V času trajanja akcije se lahko naročite za brezplačno strokov- no svetovanje o tem in drugih ukrepih za učinkovito rabo ener- gije v stavbah v Energetsko sve- tovalni pisarni, ki je za vas odpr- ta vsak ponedeljek in sredo od 16 do 18.30, tel. 778-516, Mestni trg 1. Na voljo vam bodo tudi pisne informacije o denarnih spodbu- dah. Energetsko svetovalna pisar- na Ptuj TRDOBOJCI PRI LESKOVCU/SANACIJA ZEMEUSKEGA Naložba, vredna tri mllllone Potem ko smo bili v oktobru priča deževnim dnem, močnim nalivom in poplavam na ravninskih površinah, so se na hri- bovitih območjih Haloz sprožili številni stari in tudi novi plazovi. V občini Videm so jih pred kratkim zabeležili že blizu 35 in nekaterimi med njimi so povzročili pravo razde- janje ter precej škode na cestiščih. Nujne sanacije so potrebni tako rekoč vsi, pravi videmski župan Franc Kir- biš, vendar je denarja za draga gradbena dela dosti prema- lo, zato bodo do zime poskušali uredili samo nekatere. V prejšnjem tednu so gradbe- niki pričeli sanacijo zemeljskega plazu v Trdobojcih pri Lesko- vcu, kjer se je plaz sprožil že tret- jič zapored in odnesel del asfalti- ranega cestišča. Vzrok za plazen- je je seveda voda, ki se s hriba kar čez cesto steka v dolino, s sa- nacijo pa jo bodo poskušali vsaj začasno zaustaviti. V zemljo so gradbeniki položili odtočni ka- nal, naredili so kovinske opore ob cestišču, na vrsto pa pride še kamnita zložba, kar naj bi bila po besedah župana Kirbiša za zdaj najboljša možna rešitev. Samo ta dela bodo občino stala blizu tri milijone tolarjev, bodo pa na občini poskušali pridobiti tudi sredstva iz države za demo- grafsko ogrožena območja. Le koliko denarja bodo v občini potrebovali za vsa druga nujna sanacijska dela na plazovitih haloških območjih? T. Mohorkp Kovinska opora je ob cesti v Trdobojce že narejena. Foto: Tl\^ LENART / IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Za Iroffiec o obiinsidh priznanjih Na torkovi izredni seji lenarškega občinskega sveta so soglasno potrdlii vse predloge za do- bitnike letošnjih občinskih nagrad in priznaj. Podelili jih bodo na osrednji slovesnosti v počas- titev prvega občinskega praznika 6. novembra v domu kulture v Lenartu. Najvišja občinska priznanja, zlati lenarški grb, bodo dobiti Bogdan Savli za uspešno vodenje Tovar- ne bovdnov in plastike iz Lenarta, Zavod za duševno in živčno botne Hrastovec-Trate ob 50-ietnici de- lovanja in za skrb za duševno prizadete ljudi, posmrtno pa tudi pokojni župan Slavko Kramberger za življenjsko delo pri razvoju podeželja in Breda Zorko za razvoj knjižničarstva. Lenarški svetniki so na seji po skrajšanem postopku sprejeli odlok o delnem povračilu stroškov za organiziranje volilne kampanje na letošnjih lokalnih volitvah in razpravljali o nekaterih zapletih v zvezi s preimenovanjem krajevne skupnosti Jurovski Dol v Sveti Jurij v Slovenskih goricah. Posebnih pobud in vprašanj tokrat ni bilo, še največ zanimanja je sprožilo že vprašanje glede pos- tavitve napisnih tabel in preimenovanja KS Jurovski Dol. Mnenja o tem so si še vedno deljena, mnogi v Jurovskem Dolu pa so prepričani, da ni bilo vse v skladu z zakonom in napovedujejo celo usts.vno pritožbo. A z njo bodo počakali do konca volitev, saj bi lahko bilo to vprašanje (pre)hvaležna tema za ceneno predvolilno kam.panjo političnih strank. To je bilo pravzaprav predzadnje zasedanje lenarškega občinskega sveta, saj nam je predsednik Milan Gumzar povedal, da naj bi se zadnjič v tem mandatu sestati predvidoma 3. novembra. M. Toš LENART / OBČINSKE SLOVESNOSTI OD 2. DO 8. NOVEMBRA Pm ifi MCidnp ^upni pnanSi Iz lenarške občinske uprave so sporočili, da so dokončno potrdili program praznovanja letošnjega občinskega praz- nika, ki gaje izdelal poseben organizacijski odbor. Vanj so bili vključeni predstavniki društev, organizacij, združenj in občinske uprave. Prireditve se bodo začele 2. no- vembra, ko bodo v matični knji- žnici odprli razstavo o razvoju kulturnih društev v občini Le- nart. 4. novembra bo v športni dvorani v Lenartu turnir vete- ranov občine Lenart v košarki, 5. novembra otvoritev razstave o razvoju gasilstva na območju se- danje občine Lenart in dan odprtih vrat lenarškega gasilske- ga doma. 6. novembra bodo v stari šolski zgradbi na trgu osvo- boditve odprli razstavo sadja, vina in kmečkih dobrot, lovsko razstavo, razstavo športnih društev, čebelarjev, ponudbe tu- rističnih kmetij in razstavo iz- delkov učencev osnovne šole Le- nart. Tega dne bo tudi osrednja večerna proslava v počastitev občinskega praznika v kultur- nem domu v Lenartu, na kateri bodo podelili grbe in plakete občine Lenart. 7. novembra bo na ploščadi pred Mercatorjevo blagovnico tradicionalno marti- novanje s krstom mošta in po- poldne še velika operativno-tak- tična vaja gasilcev iz občine Le- nart. Tega dne bo še nogometna tekma med poročenimi in nepo- ročenimi v športni dvorani pri Lenartu. Praznovanje bodo skle- nili na Lenartovo nedeljo, 8. no- vembra, ko bo v farni cerkvi sve- tega Lenarta svečano bogoslužje, ki naj bi ga vodil mariborski škof, rojak iz bližnje Šetarove pri Lenartu, dr. Franc Kramberger. Pripravili bodo veliko žegnanje in druženje Lenarčanov in gos- tov na osrednjem trgu. V okvir praznovanja sodita tudi jubilejna razstava ob peti obletnici likovne šole v galeriji Konrada Krajnca, ki jo bodo odprli 13. novembra, in srečanje lenarških lovcev s člani Kluba prijateljev lova iz Celovca, ki ga organizira domača lovska družina v okviru sodelovanja Lovske zveze Maribor z za- mejskimi lovci na avstrijske^ Koroškem. M. TOŠ LENART / S SEJE ODBORA ZA KMETIJSTVO Sfomoftio mdke cene sm&il Zadnja seja odbora za kmetijstvo pri lenarškem občinskem svetu je bila izjemno dinamična in kritična. Največ pozor- nosti so po pričakovanju namenili težavam zaradi odkupa industrijskega sadja, ki je po prepričanju pridelovalcev daleč pod ceno. Zdaj dobivajo za kilogram indust- rijskega sadja borih 8 tolarjev in še to v dveh obrokih: prvi del plačila v tridesetih dneh, preostanek pa v 120. Tri tolarje naj bi primaknila še država, vendar pa je veliko vpra- šanje, kdaj bodo kmetje ta denar vi- deli. Prav zaradi mizerno nizkih od- kupnih cen (dobesedno tako je me- nila direktorica lenarške kmetijske zadruge Kristina Peserl) so vnovič načeli letos sklenjeni dogovor o pos- peševanju proizvodnje industrijske- ga sadja, ki so ga podpisali družba Mercator-Slosad, slovensko kme- tijsko ministrstvo, lenarška kme- tijska zadruga in občina Lenart. Za Slosad je to pilotski in dolgoročno pomemben projekt, zato si prizade- va, da bi vsi podpisniki opravili svoj del obveznosti in da bi zagotovili dolgoročno pridelavo industrijske- ga sadja za proizvodnjo sadnih kon- centratov. Zdaj je v Slosadu pozi- tivna samo predelava visenj, jabolka pa predelujejo z izgubo, ki se je še kako zavedajo, vendar računajo na dolgoročne učinke in interese. Od- kupna cena industrijskega sadja je v primerjavi z lansko manjša za 53 odstotkov, zato je nejevolja kmetov več kot razumljiva in upravičena. Udeleženci razgovora so ob tem povedali, da naj bi vendarle poskr- beli za plačilo v krajših rokih, kar bi bilo pomembno zlasti za manjše proizvajalce. Jože Šuman je celo menil, da Slosad teži k monopolu in da manipulira s proizvajalci sadja, saj forsira le večje sadjarje, vse druge pa zapostavlja. Predsednik odbora za kmetijstvo Miroslav Bauman pa je opozoril, da ne gre za ustvarjanje monopolov in manipuliranje, pač pa za iskanje dolgoročnih interesov in rešitev. Po njegovem je občina Le- nart k projektu dobro pristopila, vedo, kaj želijo z njim doseči, zato zdaj ne morejo odnehati. Zadevo je treba nadaljevati tako, kot je projekt zastavljen, čimprej je treba pripravi- ti pogodbe in ustanoviti rizični sklad, je še menil Miroslav Bauman. Milan Eder pa je poudaril, da bi kmetje sramotno nizke cene še po- zabili, če bi seveda dobili sadje plačano takoj. Marsikateri manjši kmet nima niti toliko denarja, da bi plačal prevoz industrijskega sadja. Zato so se zavzeli so se za ures- ničevanje zastavljenega projekta in za pravočasno podpisovanje pogodb o dobavah sadja prihodnje leto; po- godbe naj bi podpisovali januarja in februarja, prihodnje leto pa naj bi začel delovati tudi rizični sklad. No- silca teh nalog bosta Kmetijska zad- ruga Lenart in kmetijska svetovalna služba. In še tole: Slodad bo odkupil vse ponujene količine sadja iz le- narške občine - okoli 620 ton. Precej industrijskega sadja pa bo tudi letos odkupil ajdovski Fructal. M.Toš T£aNIX /e naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuileta 1948. Izdaja RADIO - TEbNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik). Jože Srac/č, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (vodja tehnične redakcije), Jože Mohorič (grafično-tehnlčni urednik). Propaganda: Oliver Težak, «041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj: (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta:tednik@ kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK. Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tanfne številke 3. za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Strani na Internetu: www.radio-tednik.si E-pošta: nabiralnik @radio-tednik.si TEDNIK - Četrtek, 29. oktober 1998 POROČAMO, KOMENTIRAMO 3 Izvedeli smo _Izvedeli smo (OVto SE ... ... D A je Sila trgatev v mestnem Vinogradu svojevrsten shod županskih kandidatov. Zaen- krat so se gledali še dokaj pri- jazno. ... DA so postale stranke zelo gostoljubne. Ena od njih že deli kekse s strankarskim simbolom. ... DA upravljalec nove ptujske pridobitve - pajka - vljudno prosi lastnike avtomobilov, da parkirajo tako, da bodo ovirali promet. Samo z množičnimi od- vozi bo pajek rentabilna naložba. ... DA H moder pristop k rešitvi ptujskega prometa spametoval mnoge "blokarje", ki se sedaj ukvarjajo z jutranjo rekreacijo - tekom v službo. ... DA bi morali slovenski par- lament namesto Državni zbor imenovati Državni razdor. ... DA poslanci s svojim ravnanjem vplivajo predvsem na mlado populacijo. Rezultat vpliva bodo varnostniki v os- novnih šolah. Smo pač parla- mentarna, demokratična država in vsak ima pravico izražati svoja stališča - kaže, da tudi s pestmi. ... DA morajo vinogradniki do 30. novembra prijaviti svoj letošnji pridelek. Menda zato, da ne bo samo policija ugo- tavljala, koliko spijemo. ... DA so sinoči volilne komisije sprejele še zadnje županske in svetniške kandidature. Začenja se torej bitka za korita. Bližje koritu si, več zajameš. ... DA se mošt počasi spreminja v vino. Marsikomu bo to poma- galo, da bo imel kaj v glavi. PTUJ / ŠE O TISKOVNI KONFERENCI MESTNEGA SVETA Do tkIHvene bilante z zagonom Tiskovne konference sveta mestne občine Ptuj, ki jo je 21. oktobra sklical predsednik sveta mestne občine Ptuj Mi- lan Čuček, pridružila pa sta se mu tudi oba podpredsedni- ka sveta Milan Petek in Mirko Korošec, so se udeležili tudi ptujski župan Miroslav Luci in vodji nekaterih oddel- kov v občinskem uradu ter t^nica mestne občine Ptuj Evelin Makoter Jabločnik. Za največji uspeh si odhajajoči mestni svet šteje dejstvo, da niso politizirali. Je tudi edini v Sloveniji, ki je v sestav predsedstva sveta vključil vodje poslanskih skupin in predsednike strank. O statistiki in nekaterih vsebinskih sklopih delovanja mestnega sveta smo pisali že v prejšnji številki Tednika. V današnjem poročanju se bomo ustavili ob nekaterih vprašanjih, za katera pa v tem mandatu sveta mestne občine svetniki in svet- nice niso našli rešitve. V prvi vrsti so to delitvena bilanca, zdravstvo in ptujska obvoznica. Delitvena bilanca bivše občine Ptuj je bila pripravljena že v je- seni 1995, izdelani so bili kriteri- ji delitve, prav tako je mestna občina kot matična občina in kot odgovorna za pripravo delitvene bilance tudi določila, kolikšen delež v skupnem premoženju pripada posamezni novi občini. Takrat je bila mestna občina ena prvih, ki je bila tik pred zakl- jučkom delitve. Vse pa naj bi ta- krat padlo zaradi ene od občin, ki je od pripravljene delitve odstopila. Potem so zadeve vzele v roke zunanje občine ter obli- kovale pogajalsko skupino za po- gajanja z mestno občino. Predvsem je bil v igri denar - v tem trenutku naj bi šlo za 900 milijonov tolarjev, kolikor jih od mestne občine zahtevajo zunan- je občine - pa bi bila delitev op- ravljena. Neuradno je bilo slišati, da je bil znesek še višji in da so torej denarni transferji v neki meri že bili opravljeni. Vendar kot je prejšnjo sredo poudaril ptujski župan, v pro- računu mestne občine tega de- narja ni. Zdaj naj bi delitev opra- vil zakon, ki bo vstopil v veljavo še pred koncem leta. Po eni ver- ziji ptujskega župana pa naj bi bili župani občin na Ptujskem tik pred podpisom delitvene bi- lance oziroma naj jo podpisali še pred sprejemom zakona. Seveda pa je zadeva še bolj zamotana, če ob 900 milijonih, ki jih bojda ni v proračunu, podpis delitvene bilance pa se kljub temu napove- duje, upoštevamo še dejstvo o novih občinah, ki so nastale ozi- roma nastajajo na območju bivše občine Ptuj. Zdravstvo je ušlo iz rok mi- nistrstvu za zdravstvo, zbornici in zavarovalnici, zato ni čudno, da se to isto ponavlja na lokalni ravni, je bilo med drugim slišati na tiskovni konferenci. Osnovno dilema je v tem, koliko se ga bo še privatiziralo, koliko pa ne. Zato naj bi po besedah ptujskega župana Miroslava Lucija, dokler se ne bo vedelo, ali bodo zdravstveni domovi še obstajali ali jih bodo ukinili, zamrznili iz- dajanje koncesij, tega pa bi se moralo na sekundarni in terciar- ni ravni držati tudi ministrstvo za zdravstvo. Kot je znano, je ptujski mestni svet zadnjo kon- cesijo podelil v letu 1995, od ta- krat dalje je bila to pristojnost župana. Več o tej tudi za ostalo Slovenijo vroči temi naj bi bilo znano v začetku novembra, ko bo v Ptuju zasedal odbor za zdravstvo državnega zbora, kate- rega član je tudi ptujski župan. Za ptujsko obovznico pa v tem trenutku iščejo strateško na- jboljšo prostorsko umestitev. MG PTUJ / 380 VAGONOV GROZDJA Dober vifisfti letnik v začetku tega tedna se je na širšem območju Ptuja končala redna trgatev grozdja, na posebne trgatve pa čaka še nekaj grozdja, predvsem sorte sauvignon in laški rizling. Če bo zima pohitela, lahko pričakujemo tudi kakšno ledeno trgatev. V Vinarstvu Slovenske gorice - Haloze so prevzeli okoli 3 mi- lijone 800 tisoč kilogramov grozdja. Prevzem je letos potekal brez večjih težav, prvič, zaradi dobre organizacije in, drugič, za- radi dodatne stiskalnice, ki je dnevno predelovalno zmogljivost ptujske kleti povečala za 150 ton. Nekoliko daljši čas so pridelo- valci čakali na oddajo grozdja le v soboto, 17. oktobra, ko je bil vrhunec let s prevaro raideliene občine Nestrankarska lista "Hajdina - naša občina" izhaja iz pro- jektne skupine za ustanovitev občine Hajdina. Potem ko je bila občina ustanovljena, so posamezni člani dali pobu- do, da bi aktivnosti nadaljevali in sodelovali tudi pri vo- denju občine Hajdina. Sprejeli so odločitev o kandi- daturi za svetnike v občinski svet v prvi in drugi volilni enoti in da nestrankarska lista podpre župansko kandidaturo Branka Burjana kot vodje projektne skupine za ustanovitev nove občine Hajdina. Nestrankarska lista Hajdina - naša občina je v celoti podprla njegov program, saj je ta identičen programu same liste. Branko Burjan se zavzema za enakomerno zastopanost in po- vezavo vseh vasi v novem občin- skem svetu, kar bo zagotovilo ponovno povezanost Hajdine, ki je bila na žalost v zadnjih le- tih s prevaro razdružena in tudi razkosana. Občinska uprava nove občine naj ne bo številčna, sestavljajo naj jo izključno stro- kovnjaki z območja občine. Takšna občinska uprava mora delovati izključno v interesu vseh občanov sedmih vasi občine Hajdine. Oblikovati se mora center, ki bo predstavljal občino Hajdino navzven. Glav- ni poudarek v programu Branka Burjana je na ureditvi komunal- ne infrastrukture, varstvu okol- ja (zlasti še zaščiti vodnjakov, pri tem pa morajo sodelovati tudi občine, katerih prebivalci se oskrbujejo z vodo iz vodnja- kov v Skorbi), pričeti je potreb- no izdelavo projektne doku- mentacije za obnovo vodovoda in kanalizacije v vseh naseljih, pri njegovem uresničevanju pa je potrebno zagotoviti kar naj- večji delež države. Kot župan si bo Branko Bur- jan prizadeval tudi za primerno sodelovanje z mestno občino Ptuj glede priključitve na čistil- no napravo. Poleg tega se bo zavzemal za izvajanje kvalitet- nih proramov na področju predšolske vzgoje, osnovnega šolstva, športa, zdravstva in ohranjanja kulturne dediščine, ki je je zlasti na Hajdini veliko, za razvoj podjetništva, obrti ter samozaposlovanja in kmetijst- va, katerega razvoj naj bi spod- bujali v sodelovanju z bančništvom in drugimi insti- tucijami, z ustrezno občinsko politiko pa naj bi v občino pri- peljali tudi sredstva v obliki re- gresov iz države. Branko Burjan ima kot samos- tojni županski kandidat tudi podporo LDS, z drugimi stran- kami, ki nimajo samostojnih kandidatov, pa se o morebitni podpori še dogovarja. MG Branko Burjan, samostojni kandidat za župana nes- trankarske liste Hajdina - naša občina SLOVENSKA BISTRICA Poleg dveh kandida- tov še kandidatka v občini Slovenska Bistrica, ki šteje po novem 29.420 pre- bivalcev in ima 23.403 volivcev, bodo v občinski svet volili 31 občinskih svetnikov. Poleg že omenjenih kandidatov za župane dr. Ivana Žagarja, do- sedanjega župana občine Slovenska Bistrica (predlog SLS, SDS in SKD) ter mag. Jožeta Pipenbaherja (predlog LDS, ZLSD, DeSUS in DS), je v igri še neodvisna kandidatka Veronika Fermevc - Ban. Kot neodvisna kandidatka je morala za vložitev svoje kandidature zbrati najmanj 50 podpisov. Pri tem je bila uspešna, saj je njeno kandidaturo s podpisi potrdilo več kot 70 volivcev. Tudi po vložitvi kandidature so ji posamezniki v znak podpore želeli še dati svoj podpis. Kot ženska gleda na vse skupaj realno in zatrjuje, da kandi- datura za županjo ni priložnost za prazne obljube. Mag. Jože Pipenbaher predstavil svoj program v občino moramo poleg ob proračunskega denarja pripeljati še dodatna sredstva - med 500 in 600 milijoni tolarjev - v obliki raznih naložb, prednost pa dajati tistim programom, ki bodo denar vračali, je med drugim povedal skupni kandidat LDS, ZLSD, DeSUS in DS za župana mag. Jože Pipenbaher na drugem srečanju z novinar- ji, ko je predstavljal svoj izrazito gospodarsko naravnani program. Njegove udarne teme so obrtna cona, napeljava plina, izgradnja na- selja za starostnike, gradnja stanovanj za trg, dokončanje dela pri. športnem parku, tržnica, izgradnja hotela. Pri kmetijstvu je po nje- govem potrebno dati poudarek razvoju vinogradništva; to naj bi se v prihodnje predstavljalo pod enotno tržno znamko, za potrebe sad- jarstva je potrebno zgraditi hladilnico. S tem bi postavil izhodišče za razvoj kulture in športa. Novih delovnih mest ne obljublja, pač pa se bodo odpirala, če bodo zaživele že prej omenjene dejavnosti. Večji poudarek pa bo potrebno dati tudi javnim delom. Med točkami njegovega programa je tudi srednja šola, ki bi jo Slovenska Bistrica morala imeti. VT IPTU^^^REDSWI^VQJ^NDIDAT^^UPAN Mestni odbor LDS Ptuj je svoje kandidate za volitve v mestni svet, mastne in primestne četrti ter kandidata za župana v mestni občini Ptuj predstavil na volilni konfe- renci 21. oktobra. Ob tej priložnosti so izvolili novo vodstvo mestnega odbora: za predsednika dosedanjega pred- sednika Milana Cucka, za sekre- tarja Emila Mesarica, ki je te pos- le opravljal že doslej, in 17-članski izvršni odbor. Kandidat ptujske liberalne demokracije za župana je predsednik stranke Milan Cucek, ki je predstavil svoje pro- gramske usmeritve. V okviru raz- vojnih načrtov si bo predvsem prizadeval za razvoj turizma, zlas- ti še stacionarnega in zdravi- liškega. Njegov moto v volilni kampanji bo: "Župana v mestni občini Ptuj 24 ur na dan." Poslanca imamo, državnega svetnika tudi, potrebujemo pa župana, je pouda- ril. Da bi ga občani oziroma voliv- ci čimbolj spoznali, se bo z njimi srečal v vsaki četrti posebej. V okviru volilne kampanje bo Libe- ralna demokracija izkoristila vse prednosti, ki jih ima kot vladna stranka. Posebej bodo volivcem predstavili projekte, za katere so zasltižni in se lahko z njimi po- hvalijo, čeprav si jih včasih po- skušajo lastiti drugi. Tudi s pomočjo stranke SLS jim je uspe- lo v občino pripeljati precej de- narja. Pri tem so zlasti omenjali Franca Obrana. "Ptuju z okolico moramo zagoto- viti mesto, ki mu v državi pripada po razvitosti gospodarskih in družbenih dejavnosti. Med najpo- membnejšimi nalogami so zagoto- vo nadaljnja celovita m-editev pro- metne infrastrukure z obvoznico, plinska oskrba, gradnja kanaliza- cije, novega odlagališča komtmal- nih odpadkov in varovanja virov pitne vode." MG Milan Čuček, kandidat za župana mestnega odbora LDS v mestni občini Ptuj. Foto: Langerholc PTUJ / KAKŠNEGA ZUPANA ŽELIJO PTUJCANI Ptujianl želijo novega župana Na območju občine Ptuj je bila v ponedeljek, 26. oktobra, opravlje- na prva javnomnenjska raziskava o županskih volitvah. Telefonska anketa je bila narejena na vzorcu 550 ljudi, odzvalo se jih je 467, od tega 53,6 odstotka moških in 46,4 odstotka žensk. Vprašani so odgo- varjali na tri vprašanja in rezultati so pokazali naslednje: L Ali Ptuj potrebuje v naslednjem mandatu profesionalnega župana? -da - ne - vseeno mi je 2. Ali bi bilo po vašem mnenju bolje: 1. - da županovanje v naslednjem obdobju prevzame nova oseba, ki sicer pozna delo in probleme, s katerimi se sooča ptujska občina, ven- dar prihaja s svežimi idejami in zamislimi 2. - da županovanje v naslednjem obdobju vodi sedanji župan, ker delo pozna in ve, kaj bo treba narediti v prihodnje 3. - vseeno mi je 3. Katere lastnosti bi moral imeti župan Ptuja? a - odločnost b - dobre povezave s finančnimi in gospodarskimi krogi C - sposobnost angažirati širok krog strokovnjakov za različna po- dročja d - razumeti bi moral probleme vseh ljudi e - vedno na razpolago občanom f - skrbeti za razvoj Ptuja in okolice 20 PO H ASI H KRAJIH Četrtek, 29. avgust 1998 - TEDNIK MARIBOR / KOMITENTI NKBM LAHKO POSLUJEJO PREK INTERNETA Bank&Net z« plaHla prmk fnffemeto Komitentom Nove kreditne banke Maribor, lastnikom tekočih in žiro računov, ki so priključeni na Internet, ods- lej za prenose sredstev znotraj banke in za plačila tretjim osebam ne bo več potrebno v banko. Vse osnovne transak- cije lahko opravijo s pomočjo računalnika in Interneta kar iz stanovanja ali pisarne in to 24 ur na dan. Nov način opravljanja bančnih storitev na računih občanov pri Novi KBM se ime- nuje BankPNet. Kot je pouda- ril član uprave Nove KBM Matjaž Kovačič, je vizija ban- ke, da bi njihovi komitenti mo- rali stopiti v bančno enoto le ta- krat, ko bi želeli bančni nasvet ali posebej zahtevno bančno storitev. Prek Bank@Neta lahko na svojih računih v Novi KBM posluje vsak, ki ima na voljo računalnik z dostopom na In- ternet. Pri tem ni nujno, da je sam registriran uporabnik In- terneta. Uporabnikom, ki bodo želeli v zvezi z novo storitvijo kak nasvet, sta vsak delovni dan med 7. in 20. uro na voljo skrbnika Bank@Neta, doseglji- va po telefonu ali elektronski pošti. Banka je pri uvajanju nove storitve poskrbela za učin- kovito varovanje podatkov, tako da bo vsaka opravljena sto- ritev zavarovana z več gesli. Naročila storitev ne bodo pris- pela neposredno v glavni bančni računalnik, temveč na server, s čimer se bo banka va- rovala pred vdorom v svoj računalniški sistem. Uporaba Bank(g)Neta bo zago- tovo zmanjšala vrste pred bančnimi okenci, predvsem pa bo komuniciranje z banko udobnejše. Kar od doma lahko sedaj preverjamo stanje na svoj- ih računih in deviznih vlogah ter opravljamo plačila obvez- nosti s tekočega ali žiro računa. Vsi, ki se bodo odločili za Bank(g'Net v prihodnjih šestih mesecih, bodo postali njegovi uporabniki brezplačno, torej brez pristopnega plačila. Opravljene storitve pa bo banka uporabnikom BankPNeta zaračunavala le v primeru, ko bo šlo za plačila na račune tretj- ih oseb, vendar po tarifi, ki bo polovico nižja kot na bančnem okencu. Tako bo plačilo položnice ali prenosnega naloga stalo 0,5 odstotka vrednosti zneska na nalogu, vendar naj- manj 20 in največ 375 tolarjev. J. Bračič PTUJ / REKONSTRUKCIJA RESTAVRACIJE V TERMAH znova Y feniMili Ptujske Terme dobro poslujejo, devetmesečni rezultati so v okviru planiranih. V zunanjih bazenih se je sicer letos kopalo nekoliko manj obiskovalcev, tudi zaradi vremena, več pa jih je bilo v notranjih. Kar za dva odstotka več kot lansko leto pa je bilo nočitev. Vse kaže, da bo bilanca nočitev tudi ob koncu leta ugodna, saj jih bo več kot 40 tisoč. Za nadaljnji razvoj ptujskega zdraviliškega kompleksa je zelo pomembno tudi dejstvo, da so s 15. oktobrom po petih letih po- novno prevzeli v upravljanje gostinsko dejavnost in hkrati pričeli investicijo v celovito ob- novo restavracije, ki bo v bodoče tudi prostorsko ločena od Term, ker bo imela svoj vhod tako kot termalno kopa- lišče. Vstop na zunanje in no- tranje kopališče bo urejen elek- tronsko. Ob tem so pričeli gra- diti tudi nov fitnes center, ki bo dopoldne namenjen skupinski gimnastiki v okviru medicin- ske rehabilitacije, popoldne in zvečer pa ga bodo lahko upo- rabljali zunanji obiskovalci, za katere, kot je povedala direkto- rica Term Slavka Gojčič, pri- pravljajo nekatere programe. V okviru novogradnje, ki obsega 200 m2 prostora, bodo uredili tudi kotiček za pitje ptujske ter- malne vode. Investicija v rekonstrukcijo restavracije in novogradnjo je ocenjena na 70 milijonov tolar- jev. Izvajalec del je Gradiš - Gradbeno podjetje Ptuj s koo- peranti. Dela bodo predvidoma končana v prvi polovici decem- bra, ko naj bi restavracijo odprli. V njej bo 95 sedežev, 40 sedežev pa bo v bistroju, ki je vezan na notranje termalno ko- pališče. V času obnove restavra- cije gostom pripravljajo zajtrk v apartmajski hiši, kosila in večerje pa v restavraciji Ribič. S prvim januarjem 1999 bo po odločitvi lastnika Term restav- racija Ribič prešla v Terme. Za Terme Ptuj, ki sodijo med manjša slovenska naravna zdra- vilišča, bodo dolgoročni razvoj začrtali z izdelavo razvojne strategije, ki bo predvidoma končana v enem mesecu. Pri- pravlja jo posebna projektna skupina. MG ORMOŽ / SESTALI SO SE ZELENI SLOVENIJE Po že večkrat zapisanih in še zmeraj nerešenih zapletih je bila v soboto dopoldne v Ormožu seja sveta Zelenih Slovenije, ki jo je sklical predsednik sveta Ivan Kukovec. Kar 26 od 41 pred- stavnikov občinskih in regijskih odborov stranke je v Domu društev v Ormožu ponovilo svoja stališča ter zatrdilo in doka- zovalo, da so le oni edini pravni predstavniki Zelenih Sloveni- je. 8. kongres Zelenih Slovenije bodo sklicali šele po volitvah 13. decembra v Ormožu. Zoper nekdanje funkcionarje Vaneta Gošnika, Rudija Meršaka in Ivana Tomšeta so vložili že osem kazenskih ovadb na Okrožno državno tožilstvo ter deset kazenskih prijav na policijo. Državi očita- jo, da mlini njenih institucij meljejo prepočasi, saj trojica, ki ji očitajo lažno predstavljanje v imenu stranke, oškodovanje državnega proračuna za naj- manj 35 milijonov tolarjev ter dvakrat tolikšno povzročitev škode stranki, še naprej neovi- rano deluje proti njej z name- nom, da bi stranko uničili. Z blokado strankinega žiro računa in pobiranjem sredstev iz njega pa naj bi trojica celo poskušala preprečiti, da bi se Zeleni udeležili lokalnih voli- tev. Zaradi omenjene kršitve ustavnih pravic Zeleni zahteva- jo, da se datum razpisanih lo- kalnih volitev prestavi za nedo- ločen čas ali da do tedaj Zele- nim nakažejo njihova finančna sredstva. Istočasno se je v Ormožu ses- talo vodstvo stranke Zelene al- ternative in z Zelenimi Sloveni- je podpisalo sporazum o sodelo- vanju in skupnem nastopu na lokalnih volitvah. ...... . /MLOzmec CERKVENJAK / FESTIVAL NAROD- NOZABAVNIH ANSAMBLOV Nastopilo dvanajst ansamblov V petek je bil v kulturnem domu v Cerkvenjaku že 13. festival narodnozabavnih an- samblov. Občinstvu se je predstavilo dva- najst ansamblov. Vsak je izvajal eno novo skladbo in eno priredbo ljudske pesmi. Očimo anasambli poznajo zelo malo ljudskih pesmi, saj so se na večeru ponavljale iste. Tako smo slišali največ pet raz- ličnih. Strokovna komisija je za izved- bo nagradila ansamble Cvet iz Radeč, Šibovnike in Alenko iz Prevalj in 7. raj iz Zreč. Občinstvo je nagradilo 7. raj, Slovenjego- riške fante in Show band Klobuk iz Maribora. Za priredbo ljudske pesmi sta bili nagrajeni Vesna in Vlasta s prijatelji. Najboljši tekst pa je po mnenju strokovne komi- sije napisal Franc Ankerst v Pe- smi klopotcev v izvedbi ansambla Zlatorog. L STOPERCE / POSVET O PRAVEM KOSTANJU Zavod za gozdove Slovenije je sredi prejšnjega tedna pri- pravil na turistični kmetiji Golob na Kupčinjem Vrhu pri Stopercah posvet o pravem kostanju. Namenjen je bil gozdarjem z območnih enot Maribor in Murska Sobota, predavali pa so strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slove- nije in Zavoda za gozdove Slovenije. Le malo je drevesnih vrst, ki so v javnosti, pri lastnikih goz- dov in rabi lesa tako cenjene kot pravi kostanj. Prav tako pa je malo vrst, katerih prihodnost je tako negotova kot kostanjeva, so zapisali v vabilu na posvet. Kostanj je z več vidikov nadvse koristno drevo tako za javno rabo, industrijo, za drogove in tako dalje. Njegov delež v slo- venskih gozdovih je v pov- prečju okoli 20-odstoten, kon- centracija kostanjevega gozda je od območja do območja raz- lična. Na posvetu so govorili o kostanjevi kartoteki, o diagnozi in terapiji ter o njegovi prihod- nosti. Precej pozornosti so pre- davatelji namenili kostanjeve- mu raku, ki je velika pretnja kostanjevim gozdovom, in "zdravljenju" raka s pojavom hi- povirulence. JB OD TOD IN TAM... MAJŠPERK o Spominsko obeležje žrtvam vojne v občini Majšperk bodo to nedeljo, 1. novembra, ob 14. uri blagoslovili spominsko obeležje, ki go ga žrtvam dru- ge svetovne vojne z območja občine postavili ob mrliški vežici na majšperškem poko- pališču. Ob tej priložnosti bo spominska maša, ki jo bo vo- dil mariborski škof dr. Franc Kramberger, zatem bo slove- snost s kulturnim programom in spominskimi nagovori, ob koncu pa e osrednja komemo- rativna slovesnost ob dnevu mrtvih. ■OM PTUJoE.Kraliv restavraiiji Ribii že vrsto let je ptujska res- tavracija Ribič tudi razstavna galerija, ki gosti številne domače in tudi tuje umetnike. Najnovejši je slikar in grafik Ervin Kralj iz Maribora, ki se predstavlja z akrili, pasteli in gvaši na temo pokrajina v je- senski paleti. Ervin Kralj je razstavljal že na več kot sto sa- mostojnih in skupinskih raz- stavah v Sloveniji, v tujini pa samostojno v Belgiji in Parizu ter v Avstriji na skupinski razstavi. Razstava, ki je tudi prodaj- na, bo na ogled do konca no- vembra. MG SPODNJE PODRAVJE o Mese€ požarne varnosti v aktivnosti ob mesecu požarne varnosti so se tudi to- krat vključili gasilci s ptujske- ga območja. V gasilski zvezi mestne občine Ptuj, kjer delu- je 24 prostovoljnih gasilskih društev, so v glavnem že opra- vili pregled stanja po posa- meznih društvih. Njihovi predstavniki so obiskali vse osnovne šole na svojem območju ter se z vodstvi in učenci dogovorili, da med poukom pišejo spise in rišejo na temo varstva pred požarom. Tradicionalne raz- stave gasilske tehnike in opre- me letos ne bodo organizirali, saj je trg pred Mercatorjevo blagovnico še zmeraj grad- bišče. Izvedli so že ali pa še bodo preventivna predavanja, minulo soboto pa so izvedli tudi srečanje gasilskih vetera- nov, ki se ga je udeležilo 95 nekdaj aktivnih gasilcev. ■OM NA DAN LE DVA KILOGRAMA GOB Slovenska vlada je že 5. avgusta letos sprejela novo uredbo o varstvu samoniklih gliv, ki omogoča lažje izvajan- je predpisa in nadzor nad od- kupom in prodajo gob. Nova uredba ukinja časovne omejit- ve odkupa in odvoza gob, ohranja pa enotno omejitev količine nabranih vseh vrst gob, največ 2 kg na dan, razen izrecno naštetih ogroženih ali redkih vrst gob. Glede prodaje gob pa določa, da lahko posa- meznik proda toliko gob, ko- likor jih lahko nabere sam ali skupaj z družinskimi člani, s katerimi živi skupaj v gospo- dinjstvu. Kršitve uredbe bodo kaznovane z denarno kaznijo od 50.000 do 500.000 tolarjev, izvajanje uredbe pa nadzirajo gozdarski, okoljevarstveni in tržni inšpektorji, policija in carinski organi ter poob- laščene nadzorne službe za varstvo parkov. -OM Ljubezenska msma Pravzap rav h i moral o drugi letošnji premieri ptujskega gledališča, Ljubezenskih pi- smih ameriškega pisatelja Alberta Ramsdella Gumeyja v režiji 2k)oneta Šedlbauerja, kije bila 16. oktobra (najprej je bila načrtovana za 12. ok- tober, pa je zaradi igralkine bolezni bila predstavljena) pisati nekdo, ki obvlada kri- tiško le poreč je (morda bolje rečeno ko mp lic vrano re čje ), ki zna najti v neki predstavi eksistencialna, esencialna in še kakšna vprašanja (in seveda odgovore nanje), ki bo predstavo soočil z onto- loško in gnoseološko pro- blematiko ... Tako pa vam piše nekdo, ki so mu bila ljubezenska pisma enostav- no - všeč. Ko sta se na odru (praznem, na njem so stali samo stola in mizici, na kateri sta Melissa /Bernarda Omani in Andreto I Jožef Ropaš a/ razporedila pisalni pribor) pojavi- la oba igralca in za uvod poveda- la, da so Ljubezenska pisma po mnenju avtorja "drama, ali bolje, neke vrste drama, ki ne potrebuje gledališča, ne dolgih vaj, ne poseb- nega prizorišča, ne učenja teksta in ne kakršnihkoli drugih obvez- nosti za igralca razen tistih na sam večer predstave", človek pomisli: - No ja, to uro, uro in pol bom že potrpeli Pa nikoli več! Napačno! Kot je napačno, da drama ne po- trebuje gledališča (morda ne ravno tega odra pa te gledališke dvo- rane, vsekakor pa gledališke ljudi - konec koncev pa so gledališče ravno ljudje). Da ne potrebuje dol- gih vaj? (No, morda pa nekaj me- secev ni dolgo Da ne potrebuje učenja teksta? (Se premalo učenja je bilo, kajne, gospod Jože?) Da ne potrebuje drugih obveznosti za igralca razen tistih na sam večer predstave? Same neresnice ... Kajti predsta- va, ki se je začela v naslednjem trenutku, je zahtevala vse to in še veliko več. Oba igralca, polna energije, sta nas s svojimi pismi, ki sta si jih izmenjavala od prvih osnovnošolskih let naprej do zadnjih trenutkov svojega življen- ja, ko Melissa v pismu napove svoj samomor, ponesla v neki drugi svet, ki ga ne spoznavamo iz dol- goveznih opisov, pač pa ga samo nakazujeta z besedo ali stavkom, pa si zgodbo zamišljamo sami. Njuno življenje je namreč tako po- dobno življenju marsikoga, ki ga poznamo - če ne drugače, pa na vi- dez ali po pripovedovanju... O čem govori zgodba, vam pove naslov Ljubezenska pisma: o lju- bezni med Njo in Njim, vse drugo pa si oglejte sami - priložnost je že prihodnjo sredo in četrtek (4. in 5. novembra). Pred predstavo pa še prelistajte prijeten gledališki list (za tisk so ga pripravili Tednikovi fantje pod komando Tatjane Doma, fotografije zanj je prispe- vala Sandra Požun). Zakaj vam pravzaprav pišem o drugi ^premieri ptujskega gleda- lišča, čeprav nisem neki strokovn- jak? Saj veste, kako pravi tista mi- sel: Če ti nekaj ni všeč, tisto pač pozabi, čepa ti je všeč, povej prija- teljem. Skoraj prepričan sem, da boste tudi vi o Ljubezenskih pi- smih govorili svojim prijateljem. Pa čeprav boste spregledali avtor- jevo ontološko in gnoseološko per- spektivo ... Jože Šmigoc Foto: Sandra Požun TEDNIK - Četrtek, 29. oktober 1998 NASI KRAJI IN UUDIE 21 PTUJ / O URESNIČEVANJU ZAKONA O POSPEŠEVANJU TURIZMA taplotništffo ne prinaša raivoia čeprav je turistično gospodarstvo sredi avgusta letos dobilo svoj najpomembnejši zakon - zakon o pospeševanju turizma -, se o njem iz nerazumljivih razlogov bolj malo govori, pa tudi ob njegovem sprejemu ni bilo zaznati pričakovanega nav- dušenja. O njem se je po besedah Petra Vesenjaka iz podjetja Hosting, d.o.o., Ptuj, sicer pa bivšega državnega sekretarja tu- rizem in enega najzaslužnejših za ta zakon, dobesedno sanja- lo več desetletij, že v bivši Jugoslaviji. Pa tudi v samostojni Sloveniji do njegovega sprejema ni šlo vse gladko. Januarja leta 1995 je državni zbor sprejel strategijo razvoja turizma, v tem okviru pa kot enega izvedbenih aktov napovedal sprejem zakona o pospeševanju turizma. Letos je bil zakon končno sprejet in 14. avgusta objavljen v Uradnem listu, sedaj je na vrsti njegovo uresničevanje, ki pa bo, kot pravi Peter Vesen- jak, zahtevalo še veliko več dela kot pa njegovo oblikovanje. Ministrstvo za malo gospodarst- vo in turizem se zaveda pomena tega zakona in pospešeno pri- pravlja izvedbene aktivnosti. Po- hitelo je z objavo odredbe o določitvi dejavnosti, ki so nepos- redno povezane s turizmom in ki bodo zavezane plačilu obvezne članarine v lokalnih turističnih organizacijah, kjer jih bodo usta- novili, pripravlja pa tudi druge izvedbene akte. Podjetje Hosting Petra Vesenjaka je podpisalo tudi posebno pogodbo z ministrstvom za pripravo priročnika o izvajan- ju zakona o pospeševanju turizma v praksi, ki naj bi vsem dejavni- kom na lokalni ravni dal zelo konkretne napotke, kako v praksi zakon uresničiti. Peter Vesenjak je pri izvajanju zakona ponudil pomoč tudi vsem občinam in drugim dejavnikom, ki jih zakon zadeva. V tem času poteka šest se- minarjev na temo uresničevanja zakona na različnih koncih Slo- venije. Prvi je bil za območje vzhodne Štajerske, Prekmurja in Prlekije v ptujski mestni hiši 20. oktobra. Med izvedbenimi aktivnostmi zakona je najpomembnejše, da bodo občine, ki so po tem zakonu iniciatorji organiziranosti turiz- ma na lokalni ravni, pripravile vse potrebno, da bi se turizem na njihovem območju učinkovito organiziral. V prvem delu zakon govori o učinkoviti organizira- nosti, o načinih pospeševanja tu- rizma in o virih sredstev za po- speševanje tiurizma. Občine mo- rajo na primer v treh mesecih po sprejemu zakona pripraviti spre- membe odloka o turističnih tak- sah, kar jim prinaša tudi korist, saj po novem ttu-istična taksa v celoti ostaja občinam, ni več pre- nočitvene takse, ki bi šla v državni proračun. Preko obvez- nih članarin lahko na območju občin pride do namenskega združevanja sredstev za po- speševanje turizma, lahko se vzpostavijo učinkovite lokalne turistične organizacije, ki bodo pospeševale razvoj tiu-izma v in- teresu občin. Prvi del zakona ni obvezen, namenjen je zgolj po- speševanju razvoja turizma. Območja, ki se bodo organizirala tako, kot predpisuje zakon in bodo pridobila status turis- tičnega območja, bodo deležna nekaterih bonitet, kot na primer sofinanciranja programov z na- cionalne ravni, gospodarski sub- jekti s takih območij bodo pred- nostno lahko pridobili sredstva za sofinanciranje investicij za tu- ristično infirastrukturo in podob- no. V drugem delu pa je zakon ob- vezen in določa pogoje za poslo- vanje nekaterih gospodarskih dejavnostih, ki so povezane s tu- rizmom, kot so ttu"istične agenci- je; organizatorji potovanj, turis- tični vodniki in spremljevalci. V tem delu so določeni dveletni pri- lagoditveni roki, ko se bodo ti morali prilagoditi zahtevam no- vega zakona, pridobiti licence pri gospodarski zbornici in podobno. Pomembno je tudi to, da bodo lahko občine sprejele svoje po- sebne odloke o načinih izvajanja lokalne vodniške službe, za kate- rega si ptujski vodniki prizadeva- jo že najmanj sedem let. V njem bodo predpisale načine vodenja in potrebne pogoje za pridobitev licence za lokalnega ttirističnega vodnika. S takšnimi odloki se tu- ristična območja zaščitijo pred agresivnimi vdori tujih ttiris- tičnih agencij na svoja območja. TURISTIČNA DRUŠTVA V JAVNEM INTERESU Turistična društva bodo na osnovi zakona o pospeševanju tu- rizma lahko pridobila status društva v javnem interesu. Pode- lilo jim ga bo ministrstvo v sogla- sju z občino in mtnenjem Turis- tične zveze Slovenije. Status jim bo omogočil lažjo pot do sredstev za svoje programe iz občinskega ali državnega proračuna. Pri uresničevanju zakona pa glede na izkušnje Peter Vesenjak pričakuje največ problemov pri usklajevanju interesov občinskih vodstev in gospodarskih subjek- tov oziroma turističnih društev glede načinov vzpostavljanja de- lovanja lokalnih turističnih orga- nizacij. Predvsem se bodo lomila kopja glede tega, kdo bo glavni, kdo bo dal denar, kdo bo odločal in podobno. Dejstvo je, da bodo povsod tam, kjer bodo tako raz- mišljali, živeli v nenehnem kon- fliktu. Zakon namreč jasno napo- tuje vse te tri vrste dejavnikov, da morajo med seboj sodelovati, da morajo vzpostaviti skupno orga- nizacijsko obliko, v kateri bodo lahko vsi učinkovito izvajali svo- je naloge in oblikovali kvalitetno turistično ponudbo. Zakon daje tudi smernice o načinu upravl- janja in virih financiranja, zato povsod, kjer bodo zdravo raz- mišljali, problemov ne bi smelo biti in se bodo takšna okolja tudi hitreje turistično razvijala. Eden od problemov pri lu-esničevanju zakona o pospeševanju turizma pa je lahko tudi sama pravna or- ganizacijska oblika lokalne turis- tične organizacije. Peter Vesenjak je prepričan, da je najprimernejša oblika gospo- darsko interesno združenje, ki v svoji zasnovi izvaja neke aktiv- nosti zato, da pospešuje osnovno dejavnost svojih ustanoviteljev oziroma svojih članov in tako uresničuje njihove cilje. Pri tem njegov končni cilj ni dobiček, čeprav se ukvarja tudi s pridobit- veno dejavnostjo. Pri obliki jav- nega zavoda bi lahko v ospredje prihajal samo cilj javnega sektor- ja (občine), pri gospodarski družbi bi lahko prevladal izkl- jučno cilj po dobičku. Lahko pa se zaplete že pri velikosti območja, ki naj ga pokrije neka lokalna turistična organizacija, koliko in katere občine naj jo ses- tavljajo. Ministrstvo za malo go- spodarstvo in turizem ter Center za promocijo turizma Slovenije oziroma kasneje nacionalna tu- ristična organizacija bodo, kot je zaznati, dajala prednost tistim lo- kalnim turističnim organizaci- jam, ki bodo zajela večje turis- tično območje. Spodbujali pa bodo tudi oblikovanje regional- nih turističnih organizacij. Ptuj z okolico bi glede na že sprejeto strategijo razvoja turiz- ma oziroma vzpostavljeno gospo- darsko interesno združenje za tu- rizem moral imeti nekatere pred- nosti pred drugimi turističnimi okolji, ki se bodo takšne organizi- ranosti šele lotila. Po vzoru in izkušnjah tega združenja so nam- reč nastala tudi nekatera določila zakona za pospeševanje turizma. "Moje mnenje je, da bi na območju Ptuja bilo najbolj smi- selno, da se vse občine, ki so nekoč sestavljale bivšo občino Ptuj, povežejo v turistično območje, saj bodo lahko le tako oblikovale dovolj raznoliko in učinkovito turistično ponudbo, s tem pa tudi dovolj kritične mase za ekonomsko upravičenost obli- kovanja neke skupne profesional- ne turistične organizacije. Na ta način bodo tudi edino razpoznav- ne na tržišču. Obstoječe gospo- darsko interesno združenje Poe- tovio Vivat se lahko zelo enostav- no in tudi hitro preoblikuje skladno z določili tega zakona. Verjetno pa bo potrebno zelo raz- misliti o kadrovski strukturi tega združenja, njegovem vodenju in načinu dela," je, kar zadeva obli- kovanje in organiziranost lokal- nega ttirističnega območja na Ptujskem glede na zakon o po- speševanju turizma, povedal Pe- ter Vesenjak. MG Peter Vesenjak. Foto:Črtomir Goznik DOLENJSKA / PTUJSKA ŽENSKA DELEGACIJA V DOBRNICU Oblefnha AFŽ Ob 55. obletnici L kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze so se Ptujčanke v nedeljo, 11. oktobra, ob 10. uri v Dobrniču udeležile srečanja bork. Nanj so prišle ženske iz vse Slovenije. Med njimi je bilo nekaj delegatk, ki so bile udeleženke prvega kongresa SPŽZ oktobra 1943, pa tudi tiste, ki so preživele kon- centracijska taborišča. Vasica Dobrnič, lepo urejena v prekrasni dolinici, obdana z go- ratimi vrhovi, je zelo skrita in niti pomisliti ne moreš, da se je leta 1943 dogodilo, da smo tedaj ženske dosegle veliko zgodovinsko prelomnico - dosegle enakopravnost in volilno pravico. Domačini so izredno ponosni na ta dogodek, kar je župan in predsednik kra- jevne skupnosti posebej poudaril. Pripravili so zelo bogat kultur- ni program v duhu boja za takratne razmere - svoboda in mir. Slavnostna govorica je bila Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko. Med drugim je v svojem govoru prikazala današnji položaj žensk v naši družbi, kako stranke odrivajo žen- ske, pa četudi so strokovno zelo sposobne voditi prenekateri re- sor. Srečanje žensk iz cele Slovenije bo ostalo nepozabno, ker se tako prisrčno vzdušje doživi malokdaj. DUPLEK/ POSLEDICE POPLAV BODO ODPRAVILI tupan pn mini- stru Ifragonfi PRIPRAVLJAJO DOLOGOROČNI PROGRAM SANACIJE STARE DRAVSKE STRUGE IN DOPOLNITVE PROSTOR- SKIH NAČRTOV OBČINE DUPLEK Dupleški župan Janez Ribič se je mudil na delovnem obisku na ministrstvu za okolje in prostor. Tam se je srečal z ministrom Pavlom Gantarjem in se z njim p>ogovarjal o odpravi posledic nedavnih poplav, ki so močno prizadele večji del občine Du- plek. Dogovorila sta se tudi o kratkoročnih ukrepih za pre- prečevanje nove škode in se do- taknila aktualnih problemov ur- banizacije naselij ob reki Dravi, saj je bila ta v preteklosti napačno zastavljena. Župan Janez Ribič je ministra Gantarja vnovič opozoril, da stara struga reke Drave že več let ni vzdrževana in se je pretočnost občutno znižala. Ukrepe v zvezi z izgradnjo nasipov ob stari strugi Drave na območju občine Duplek bo pripravila Uprava na varstvo narave. V okviru dolgoročnih rešitev pa sodi med prednostne naloge temeljita dopolnitev pros- torskega plana občine Duplek. Že v kratkem naj bi dr. Pavle Gantar s sodelavci obiskal občino in se na terenu seznanil z nastalimi razmerami, so sporočili iz urada dupleškega župana Janeza Ribiča. M. Toš PREJELI SMO Zdravniki v ZD Pfui niso preobretnenjeni ODGOVOR NA ČLANEK BREZ VIZIJE RAZVOJA NE BO, NEZADOVOLJSTVO ZDRAl^NIKOVZD PTIJJ (Tednik št. 41,15. okt. 1998) Ptujski zasebni splošni zdravniki smo presenečani nad trditvami direktorja ZD Ptuj o organizaciji neprekinjenega zdravstvenega varstva (NZV), o "zelo napornih pogajanjih", "maksimalni korekt- nosti" ponudbe ZD Ptuj in o "preobremenjenosti zdravnikov v ZD Ptuj zaradi nedosledne delitve dela med zdravniki v ZD Ptuj in za- sebniki". Julija oz. avgusta 1998, smo se začeli vključevati v delo popoldan in ob sobotah v ZD Ptuj. l^ejstvo je, da sta dr. Jerkovič in dr. Šaškova dala pisno ponudbo ZD Ptuj o sorazmerni udeležbi v izvajanju NZV že maja 1995. Do jimija 1998, torej skoraj tri leta, nihče ni odgovoril na njuno ponudbo. Če bi zdravniki v ZD Ptuj bili res preobremenjeni, bi se že zdavnaj lahko dogovorili o soude- ležbi. Tako je tri leta direktor ZD Ptuj imel neke svoje druge inter- ese in po nepotrebnem obremenjeval svoje zdravnike. Splošni zdravniki zasebniki lahko trdimo, da smo v sedanji situaciji bolj obremenjeni kot zdravniki ZD Ptuj. Vsi vemo, da so v splošnih ambulantah ZD čakalne dobe za prve preglede, torej za preglede pacientov, ki imajo kakšno novo težavo, 1-3 tedne. Samo mi, izva- jalci v splošni medicini, vemo, da čakalnih dob v splošnih ambu- lantah za prve preglede ne sme biti, pacient mora biti pregledan že isti dan, ko je prišel v ambulanto. V zasebnih ambulantah se tega držimo. V ZD Ptuj se takšni pacienti "prelivajo" iz ambulant svojih zdravnikov v urgentno ambulanto, popoldansko ambulanto in dežurstva. Nekateri celo pridno čakajo (???) na pregled pri svojem zdravniku. Koliko je dnevno takšnih pacientov? Ce je v ZD zapos- lenih 19 splošnih zdravnikov, vsak pregleda po 45 pacientov (slo- vensko povprečje), od tega bi ena tretjina mogla biti prvih pregle- dov (slovensko povprečje). Takšnih pacientov bi torej lahlko bilo okrog 280 dnevno. Nekaj jih pride tudi v popoldansko ambulanto, ko v ZD delajo zasebni zdravniki. Torej zasebni zdravniki pregle- dajo vse svoje paciente dopoldan in p(^poldan dobijo še nekaj paci- entov, vpisanih pri zdravnikih ZD Ptuj, ki jih zdravniki ZD ne morejo ali ne želijo pregledati dopoldan. Zaradi tega je v popol- danskih ambulantah največ pacientov zdravnikov, ki imajo naj- daljše čakalne dobe. Trditev, da so zdravniki v ZD preobremenje- ni, ne drži, preobremenjeni so zasebni zdravniki. O "zelo napornih pogajanjih" in "maksimalni korektnosti ponud- be ZD Ptuj" lahko povemo samo naslednje. Dr. Kanliču in dr. Beričevi je dr. Žlebnik dal že napisano pogodbo o sodelovanju v zadnjem hipu, ko sta jo tnorala podpisati ali pozabiti na denar, vložen v nove prostore. Lahko si zamislite kako "naporna" poga- janja so bila ("Podpišite ali ne!") in kakšna "maksimalna korekt- nost" je bila izražena v pogodbah. Kar zadeva sodelovanje v iz\'a- janju NZV, so zasebniki že od začetka imeli zelo korektno ponud- bo. To je: sorazmerna udeležba po razporedu, naš material in se- stre, plačilo elektrike, kurjave, telefona ipd. po porabi. V Sloveniji je praksa naslednja: zasebni zdravniki se vključujejo (ali ne) v iz- vajanju NZV sami, malo jih je, ki delajo s svojo sestro, nihče ne prinese svojega materiala niti ne plačuje dodatnih stroškov zdravstvenim domovom. Torej bi lahko rekli, da je bil naš predlog zelo korekten. Ampak direktor ZD Ptuj nam želi zaračunati še, po njegovih besedah, "hotelske stroške" za čas izvajanja NZV v ZD Ptuj. To ne potrjuje njegove izjave o maksimalni korektnosti. O korektnosti ponudbe dr. Žlebnika nam govori tudi podatek, da je pri izračunu nepokritih ur za NZV pozabil na praznike. Prazni- ki so v enem letu lahko pretežno ob delavnikih, v drugem ob sobo- tah in nedeljah. Zaradi tega je število nepokritih popoldanskih ali sobotnih ur na leto spremenljivka. Torej - sltičajno ali ne - nam je dr. Žlebnik izračunal obveznost 100 ur letno namesto 95-98. Zara- di takšnih in podobnih napak v predlogu pogodbe so pogajanja bila naporna. Ampak ne moremo reči, da je dr. Žlebnik v pogodbi kaj dosti spremenil. Prišlo je do podobne situacije: podpišite po- godbo takšno, kot je, ali si sami organizirajte NZV, čeprav ve, da nas je za to premalo. Zanimiv je dopis dr. Žlebnika oddelku za družbene dejavnosti občine Ptuj 5. jimija 1998. "Zasebne zdravnike smo prisiljeni vključiti v dežurno službo in popoldansko skupno ambulatno za nujne primere že v juliju t.i. V kolikor do sodelovanja ne bi prišlo, bodo ostali zavarovanci v času njihovega predvidenega dela brez zagotovljenega zdravstvenega varstva." Na sestanku na oddelku za družbene dejavnosti je nato dr. Žlebnik povedal: "Pogodba je takšna, o vsebini se ne bomo pogajali, podpišite ali si sami organi- zirajte NZV." Torej ko je moral pritiskati na občino, da nas prisili v podpis nove pogodbe, je nujno potreboval našo udeležbo v po- poldanskih ambulantah, nato nam je pred predstavniki občine po- nujal v podpis pogodbo z besedami: "Podpišite, če želite, jaz vas ne potrebujem." "Naporna pogajanja", "korektna ponudba"... Strategija zdravstvenega varstva v Ptuju do leta 2002 Omenjena stretegija ni sprejeta na Mestnem svetu, ker je nestro- kovno napisana in ne zastopa interesov prebivalcev Ptuja. V njej je tudi predlog, da bi splošni zdravniki pn prehodu v zasebno prakso odhajali iz ZD na nove lokacije in bi se v izpraznjenih ambulantah na Potrčevi c. 19. 100 metrov od Splošne bolnišnice Ptuj, kopičile druge dejavnosti, ki jim ni potrebno organizirati 24-urnega NZV. Na tej lokaciji bi morali ohraniti splošne arnbtdante, tako da Ptujčani lahko na enem mestu dobivajo zdravniško pomoč 24 ur dnevno. Ampak ne na način, predlagan v stretegiji. Tam je napisa- no, da bi zdravniki ostali v ŽD Ptuj kot "samostojni podjetniki", pogodbeno zaposleni pri "managerju", ki bi jih nato držal v materi- alni negotovosti s pogodbami, katerih smo zasebniki že vajeni. Na srečo takšna ideja nima pravne podlage in ne bo nikoli izvedljiva. Ptujčani se morajo sami odločiti, ali so za stretegijo, ki jo ponuja oddelek za družbene dejavnosti občine Ptuj in za prostorsko razpršitev splošnih ambiilant v Ptuju, ali za ohranitev splošnih ambulant v zdravstveni coni zraven bolnišnice Ptuj. Menimo, da bi zdravniki, zaposleni v ZD Ptuj, morali pri prehodu v zasebno prakso dobivati svoje ambulante v najem pod ligodnimi pogoji. Zdravniki bi bili zadovoljni, ker je edini razlog za nezadovoljstvo zdravnikov v ZD Ptuj - slaba plača. Individualna odgovornost po- sameznega zdravnika kot nosilca dejavnosti in vodje ekipe bi omo- gočila kvalitetno delo, brez čakalnih dob. Odhajanje zdravnikov iz ZD Ptuj v druge ustanove, kar je že leta problem v Ptuju, bi bilo minimalno. Vsi ptujski splošni zdravniki, organizirani v zdrav- niško zadrugo, bi nato sami skrbeli za NZV, preventivno zdravstv- no varstvo ipd. Valerija Saško Bočkaj, dr. med, Zorica Berič, dr.med., specspLmed Branko Jerkovič, dr.med Izudin Kanlič, dr.med 22 NASVETI Četrtek, 29. oktober 1998 - TEDNIK PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 196. NAD Zakon, družinm in duševno zdravje 57. nadaljevanje Družinska značajska nevroza Že pred petindvajsetimi leti je Richter poročal, da je za družinsko značajsko nevrozo značilno, da se pod težo neraz- rešenega konflikta spremeni "kolektivni Jaz" družine. Družina si zgradi lasten nev- rotični svet pogosto tako, da se oprime neke ideologije, s kate- ro nekako kompenzira nevro- tične konflikte med družinski- mi člani. Odločilni znak za družinsko značajsko nevrozo je, da ne pride do izločitve ali diskrimi- nacije nosilca simptoma; v značajski nevrotični družini ne najdemo dveh delov - "zdra- vega m "bolnega", pač pa se celotna družina prelevi v ne- kakšen ansambel, v katerem vlada zanimiva enotnost. Ta enotnost ostane ohranjena (in se celo krepi iz nekakšne soli- darnosti), če postane en član družine manifestno bolan. Bistvo patologije v družinsko značajski nevrotični družini je potemtakem v tem, da si zgra- di ta družina nekakšen bloden, nor svet, od katerega potem vsi člani participirajo. Richter loči tri tipe takih družin. Pa si poglejmo najprej ank- siozno-nevrotično družino ("Sanatorij"). Taka družina se relativno homogeno organizira po ank- siozno-nevrotičnem konceptu. Pri anksiozno-nevrotičnih družinah pride zaradi števil- nih hudih bojazni do velikega utesnjevanja "skupinskega Jaza". Družina si ustvari ne- kakšno atmosfero sanatorija, v kateri se vsi po vrsti trudijo, da ne bi prišlo do nikakršnega razburjenja, vznemirjenja, sprememb ali konfrontacij. V taki družinski atmosferi nev- roza posameznika ni več tako vidna in to na račun tega, da so vsi po vrsti nevrotični. Najbolj izrazito je, da je po tej poti osebnostna rast posameznika in zorenje medosebnih odno- sov v družini zavrto. Naslednjič pa o paranoidni družini. mag. Bojan Sinko Kuharsid ncMvofi Jušne zakuhe Jušne zakuhe praviloma delimo v dve skupini: zakuhe, ki jih pripravimo iz rezančevega testa, in tako imenovane zakuhe iz žitnih izdelkov. Slednje so razne drobne testenine, ki jih damo kuhat v slan krop in jih kuhamo od 5 do 10 minut, od- visno od velikosti in debeline. Ko so kuhane, jih odcedimo, splaknemo i mlačno vodo, jih vsipljemo v jušnik, skodelice za juho ali krožnike in zalijemo z vročo juho. Med zakuhe iz žit- nih izdelkov spadajo tudi žličniki, cmoki, močniki in pofezi. Poznamo pa še zelenjavne za- kuhe. Osnova zanje je različna zelenjava, ki jo kuhamo, narežemo na kocke ali rezance in uporabimo kot jušno zakuho. Lahko pa uporabimo tudi zelen- javo, ki je ne režemo, kot je grah, brstični ohrovt in brokoli. Kot jušno zakuho si lahko pri- pravimo tudi jetrni, parmeza- nov ali mesni riž. Parmezanov riž pripravimo tako, da penasto umešamo 2 žlici surovega masa, dodamo 4 rumenjake, nato 4 žlice finih kruhovih drobtin, sneg 4 beljakov, 4 žlice moke in 4 žličke parmezana. Narahlo premešamo, po potrebi solimo in dodamo še sesekljan zelen pe- teršilj. Posebej pristavimo na štedilnik kožico z vodo, jo soli- mo in počakamo, da zavre. Sko- zi pasirko ali cedilko z večjimi okroglimi luknjicami potiska- mo pripravljeno maso s pomočjo čistilne karte ali ploščate kuhalnice v vrelo vodo. Kuhamo 1 do 2 minuti. Parme- zanov riž ponudimo s čistimi mesnimi juhami, posebej dobro pa se ujema s čisto ribjo juho. Na enak način lahko pripravi- mo še jetrni, mesni, ribji in gnjatni riž, le da parmezan za- menjamo z omenjenimi živili. Med zelo cenjene in danes vedno redkejše jušne zakuhe spadajo različno pripravljeni štruklji; zaradi majhnosti jim pogosto pravimo kar štrukeljci. Pripravimo jih iz vlečenega tes- ta in nadeva. Vlečeno testo pri- pravimo iz 25 dekagramov mehke moke, ki ji dodamo sol in 1 jajce ter po potrebi mlačno vodo. Medtem ko testo počiva, si pripravimo nadev. Za zdrobo- ve štrukeljce ga pripravimo tako, da v kožici na suho pre- pražimo na majhne kocke nare- zano prekajeno svinjino - vza- memo je 10 dag. Posebej penas- to umešamo žlico masla ali mar- garine, dodamo 2 rumenjaka in mešamo, da narahlo naraste. Primešamo 3 žlice pšeničnega zdroba in sneg 2 beljakov, na koncu dodamo prepraženo pre- kajeno svinjino in sesekljan ze- len peteršilj. Testo razvlečemo na tanko, ga premažemo z nade- vom, zavijemo v kuhinjsko krpo in skuhamo v slani vodi. Z na- devom premažemo le tretjino razvlečenega testa. Kuhane narežemo na primerno velike koščke in jih damo v jušnik ter prelijemo z vročo mesno juho. Na enak način lahko pripravi- mo še slane skutne, slaninske, riževe in še druge štruklje. Vse pa lahko pripravimo tudi kot sa- mostojno toplo uvodno jed. In še nekaj o pofezih. Osnovne navadne pofeze naredimo tako, da beli kruh ali žemljice narežemo na tanke rezine in jih temeljito namočimo v mleku. Dobro namočen kruh ali žemlji- ce narahlo popramo in pariško paniramo ter ocvremo. Če upo- rabljamo kruh, ga prej narežemo na manjše kocke. Lahko pa pripravimo tudi špinačne, ribje ali možganske pofeze. Z možganovim nade- vom jih pripravimo tako, da kruh narežemo na tanke rezine in ga prav tako pokapljamo z mlekom. Nadev pripravimo tako, da očiščene možgane se- sekljamo. Posebej na maščobi prepražimo fino sesekljano čebulo, in ko zarumeni, dodamo možgane, jih prepražimo, začinimo s soljo, poprom in pe- teršiljem ter nadev ohladimo. Na tanko ga premažemo z nade- vom, nadev pokrijemo z drugo rezino kruha, vse skupaj za pol ure odtežimo in nato narežemo z ostrim nožem majhne kocke, jih pariško paniramo in ocvre- mo. Ponudimo s čisto govejo juho. Nada Pignar, učiteljica kuharstva RISE: ING. MIRAN GLUSIC/^ V VRTU ^ Vrf sredi leseni Ko list za listom prične zapuščati drevesa, ko vrtne gredice opuste in ko slana pomori še poslednje cvetje, narava spremeni svojo zeleno podobo, odene se v sivino polletnega zimskega mirovanja rastlinja. Kaže, da je vrtno rastlinje dobro in pravočasno zaključuje vegetacijo, zato ni bojazni, da ne bi tudi dobro prezimilo, če bo le ugodna zima. Sicer pa po vremenskem prego- voru godovnice Urše (21. vinotoka) in nadvse lepem, sončnem jesenskem vremenu, ki je bilo tega dne, lahko pričakujemo ugodno zimo, saj pregovor pravi: "Kakšno vreme Urša prinese, tako se rada jesen in zima obnese!" V SADNEM VRTU posvetimo v tem času po- trebno pozornost pripravam in opravilom za sa- jenje sadnega drevja. Za uresničitev želje po zasaditvi sadnega drevja v domačem vrtu ozi- roma bivalnem okolju je potrebno izpolniti več pogojev, med katerimi sta glavna dva. Prvi, da razpolagamo s primernim zemljiščem, ustrezno lego ter potrebnimi talnimi in vremenskimi raz- merami v danem okolju za uspevanje sadnega drevja, ter drugi, da imamo dovolj volje in zado- voljstva negovati sadno drevje in s tem pridobi- vati strokovne izkušnje pri ravnanju s tem de- lom narave. Plačilo za vloženi trud je največji užitek: utrgati si svež sadež, pridelan z lastnim delom na domačem vrtu. Odločitev, kaj in kako bomo sadili, je vedno težka. Sadno drevje je načrtno zasnovan del vrta, v katerem bodo rast- line živele sorazmerno dolgo obdobje, nekate- re vrste več desetletij, zato se moramo pri zasa- ditvi sadnega vrta izogibati napakam, ki jih vso življenjsko dobo drevesa ni mogoče popraviti. Sadjarstvo in iz njega izhajajoče predelovan- je sadja je po raznolikosti sadnih vrst in sort tako pestro, da si je v naših naravnih in talnih razmerah za vsako bivalno okolje mogoče iz- brati ustrezno vrsto, ki bo tod uspevala in dajala kakovostno sadje. Katere sadne vrste in sorte bomo sadili, se ravnamo izključno po svojem okusu. Če nam po izbiri ne more ustreči ena drevesnica, bomo želeno vrsto in sorto sadike našli v drugi. V domačem vrtu pridelan in utr- gan sad je najslajši. Še tako dobro založena trgovina s sadjem ne more nadomestiti sveže odtrganega in takoj zaužitega sadeža z domačega vrta, zato izbiramo takšne in toliko sadnih vrst in sort, da bo izbor sadja enakomer- no razporejen skozi vso sezono. Za sajenje iz- beremo le kakovostno sadiko z znanim in zago- tovljenim poreklom in lastnostmi, zato sadike nabavljamo le pri priznanih drevesnicah. Sadi- ka mora biti zdrava in dobro razvita, ker prav tu- kaj velja pregovor: Kakršno sadiko boš sadil, takšno drevo boš vzgojil. Pri nabavi sadik ne smemo prezreti podlage, na katero je cepljen žlahtni del sadne rastline. Od podlage in kore- ninskega dela rastline je odvisno, kako veliko drevo se bo razvilo in kolikšna bo njegova dre- vesna krošnja. V OKRASNEM VRTU okrasne cvetnice, ki jih gojimo na prostem, zaključujejo letošnjo vege- tacijo. Zelnatim trajnicam, katerih nadzemni or- gani se vsako leto obnovijo, stebla porežemo, koreninsko grmišče pa zavarujemo pred zim- sko pozebo tako, da ga osipljemo ali plitvo zagrnemo z rahlo vrtno zemljo, šoto, kompos- tovko ali preperelim hlevskim gnojem. Pri izbiri prekrival se zmeraj ravnamo po tem, da ne bi glodalcem, to je mišim in voluharjem, ustvarili še boljših pogojev za prezimitev v našem vrtu in da ne uporabimo tkašnih materialov, ki bi z gnitjem ali trohnenjem koreninam varovanih cvetnic povzročali škodo. Okensko in balkon- sko rastlinje, ki je poleti med vegetacijo bilo nameščeno na prostem ali posajeno na okra- snih gredicah, pred pozebo primerno zavaruje- mo, ko pa se bodo približevale močnejše ohla- ditve, pa jih prenesemo v zaprte in pred pozebo zavarovane prostore. V ZELENJAVNEM VRTU s hrambo solatnic in drugega sočivja, ki za prve, lahnejše slane niso preveč občutljivi, počakamo do občutnejših -ohladitev. Gredice z endivijo, motovilcem, radičem, pastinakom in peteršiljem v nočeh, ko se pojavlja slana, prekrijemo z vlaknasto folijo vrteksom, kar jih bo ohranilo nepoškodovane vse do nastopa ostrejše zime - v preteklih letih celo do januarja. Izpraznjene vrtne gredice, ki jih nameravamo posejati s posevki za zeleni podor in naj bi ostale prazne do pomladanske setve, globoko prelopatamo. Hlevski gnoj, ki naj bo uležan in preperel, v jeseni zakopljemo, brazda pa naj ostane neporavnana, da se bo tako vanjo vpilo čimveč zimske vlage in da bo zmrzal vrhnjo plast zemlje čim bolje premrznila in zrahljala. Če so tla v vrtu kisla, po površini potrosimo kalcivit - kamninsko moko, in sicer 10 do 20 kg na ar površine, ne da bi jo vkopali v tla. Zbita in nepropustna tla v jeseni globoko prelopatamo, nato pa potrosimo s polovičnim obrokom 10 do 15 kg biovita na ar površine in ga plitvo vkopamo. Drugo polovico pa potrosi- mo spomladi ob pripravi zemlje za spomladan- sko setev. Biovit je posebna kamninska moka, ki poleg kalcijevih rudnin vsebuje tudi rudnin- ska hranila. Po uporabi biovita zbita tla posta- nejo rahlejša in bolj zračna, zato zadržijo več vode in ostanejo toplješa. Ker pa biovit vsebuje več vrst rudninskih hranil, je koristen za plodov- ke, korenovke in gomoljnice. Vrtnine, gnojene z biovitom, so odpornejše proti glivičnim bolez- nim in rastlinskim škodljivcem. Rudninska hra- nila v biovitu se v tleh močno vežejo in se pozi- mi ne izperejo v globino. Ker v tem času z vrtov kompostiramo precej rastlinskih ostankov in drugih organskih od- padkov, plasti na vsakih 20 cm potrosimo z biovitom, da pospešimo azvoj drobnoživk ter hitrejši razpad ter trohnenje organske mase. Miran Giušič, ing. agr. PREJELI SMO Staro mestno jedro si zasluži celostno rešitev Ptuj kot eno najstarejših sloven- skih mest z atraktivnim mesmim jedrom je dolgo odlašal s promet- no lu-editvijo, ki bi bila v prid kul- turni, turistični in gospodarski promociji mesta. V novejšem času je bilo jedro močno obremenjeno z avtomobilskim prometom, kar negativno vpliva na kulturnozgo- dovinske objekte, zdravje ljudi, prometno varnost, turistični in gospodarski razvoj (storitve, trgo- vina, gostinstvo). V mandatu sedanjega Mestnega sveta smo veliko časa namenili reševanju te problematike. Mest- ne svetnice in svemiki so podali veliko dodatnih predlogov in pri- pomb na pripravljeno gradivo občinske uprave. Tudi Zeleni Ptuja smo v vseh fazah obravnave predloga nove prometne ureditve v mestnem jedru podali več pred- logov. Zavedali smo se, da z no- vim redom bistveno posegamo v segment kulture, turizma, sociale in gospodarstva, kar narekuje iskanje takšnih rešitev, ki bodo v celostnem sistemu življenja in dela v mestnem jedru, ko bo en- krat zaključen, delovale optimal- no. Ocenjujemo, da bo nova pro- metna ureditev sicer rešila neka- tere dosedanje težave, ker pa ni zastavljena in sprovajana kot del celovitega, sistemskega reševanja starega mestnega jedra, bo žal po- rajala nove probleme. S temi problemi se bodo srečali stanovalci v starem delu mesta, lastniki in najemniki lokalov, domači kupci, turisti ter tudi jav- ne službe (policija, gasilci ...). To potrjujejo prvi odzivi in pripombe okrog sto stanovalcev, najemni- kov lokalov in lastnikov, ki so jih izrazili mdi pisno. V fazi priprave niso bili upošte- vani predlogi in pripombe, ki so po našem mnenju neobhodni, če želimo, da bo nova prometna ure- ditev v mestnem jedru dejansko zaživela in posledično tudi kvali- tetno obogatila življenje našega mesta. Dovolj zunanjih parkirišč. s katerimi bi bil možen dostop v staro mesto, parkirišča na vseh vpadnicah v mesto, kolesarske steze so v tem trenutku nerešeni i problemi. Cena parkiranja v mo- dri coni bo poslabšala konku- renčnost ponudnikov storitev v mestnem jedru v primerjavi z novo nastalim in novo nastaja- jočim poslovnim centrom na Ptu- ju. Prav je, da sedaj temeljito preučimo vse pripombe in nove predloge in jih v najkrajšem času upoštevamo. Mesto Ptuj si ne more privoščiti odlašanja z uredit- vijo prometne problematike in capljanja na mestu. Res pa je tudi, da ne smemo hiteti s polovičnimi rešitvami, katerih posledice bi bile dolgotrajne in škodljive. Tisto, kar v tem trenutku pose- bej pogrešamo, je dogovor in spre- jem konkretnega programa za na- daljnji razvoj starega mestnega je- dra. Za to pa potrebujemo pravo strategijo! Zeleni Ptuja: predsednik Vlado Cuš, prof. Krvodajalci 13. OKTOBER - Andrej Žuran, Mihovci 76, Drago Sedmak, Kvedrova 4, Ruj, Stanko Zagoršek, Bukovci 72, Milena Štopfer, Pobrežje 32/a, Marjana Rozman, Pobrežje 47, Mi- lan Munda, Ul. Zetalskega Jožeta, Ptuj, Rajko Bromše, Ga- jevci 8/a, Marica Podgoršek, Trdobojci 10, Jože Pemek, Velika Varnica 18, Roman Mesaric, Starošince 41/a, Ivan Kukovič, Suha veja 7, Ruj, Stojan Mlakar, Kočice 37, Srečko Letonja, Dolena 48, Miran Kekec, Nova vas 43/a, Stanko Božičko, Dolena 36/a, Edvard Jurgec, Lancovavas 68, Franjo Vrbanec, Kajuhova 3, Ruj, Sonja Plečko, Brezu- la 58, Slavica Jelen, Kraigherjeva 22, Ruj, Milan Čuček, Poljska C 3, Ruj, Alojz Karlo, Krivi Vrh 22, Ivan Križanec, Ul. Jožefe Lackove 17, Ruj. 15. OKTOBER - Ivan Hribemik, Na Boč 22, Poljčane, Janko Beranič, Pongrce 3, Slavko Kovačič, Cirkovce 60/d, Stan- ko Lah, Pongrce 15, Ivan Gajšek, Podlehnik 61, Stanko Krničar, Pongrce 26/a, Zvonko Cesar, Zg. Jablane 36, Mar- tin Golenko, Sp. Jablane 10/a, Srečko Baklan, Sp. Jablane 16, Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ruj, Drago Sakelšek, Vi- dem 10, Franc Medved, Zg. Jablane 10, Štefan Potočnik, Sp. Jablane 36, Leopold Zabukovšek, Dragonja vas 2, Mar- jan Lah, Pongrce 15, Anton Golenko, Dragonja vas 2/b, Stanko_Pernat, Cirkovce 20, Stanko Vrbek, Cirkovce 42, Franc Šuen, Juršinci 88, Lidija Hren, Sp. Gruškovje 20, Jože Frangež, Sp. Jablane 3, Hermina Zaje, Mihovce 54/a, Danica Malek, Krčevina pri Vurbergu, Ivan Bezjak, Prvenci 5/d, Darjan Predikaka, Lovrenc na Dr. polju 3, Franc Her- gan, Sp. Jablane 15, Željko Dovnik Šikole 61/a, Rajko Ro- bar, Šarhova 34, Pragersko, Srečko Hribemik, Na Boč 22, Poljčane, Bernard Kotnik, Stražgonjca25, Ivan Lah, Mihov- ce 30, Franc Novak, Cirkovce 22, Jože Teskač, Hajdoše 46, Janko Bercko, Ul. Eme Starovasnik 1, Poljčane, Vinko Baklan, Zg. Jablane 30, Stanko Libman, Šercerjeve brigade 5, Maribor, Milan Munda, Pongrce 28/a, Ivan Sagadin, Cir- kovce 59/b, Dušan Pšajd, Črmlja 5, Gabrijel Novoselnik, Pleterje 72, Duško Brvar, Planinčevih 17, Miklavž na Drav- skem polju, Mladen Sobotič, Sp. Jablane 32, Rozalija So- botič, Sp. Jablane 32, Vesna Petek, Vršnik 12/a, Anton Sa- gadin, Gerečja vas 61, Peter Vogrinc, Sp. Gaj pri Prager- skem, Anton Lamberger, Cesta ob ribniku 23, Miklavž na Dravskem polju, Anton Falež, Stari Log 16, Danilo Unuk, Zg. Jablane 38, Marijan Milinovič, Cirkovce 49/a, Stanko Rodošek, Cirkovce 30, Anton Strmšek, Zg.^ Jablane 28, Maksimilja Beranič, Lovrenc na Dr. polju 8, Žiga Medved, Sp. Jablane 54, Jožica Svenšek, Lešnikova ul. 13, Orehova vas, Zvonko Gregorc, Zg. Jablane 12, Stanislav Petek, Vršnik 12/a, Miroslav Greifoner, Cirkovce 68/c, Danilo Svenšek, Lešnikova 13, Orehova vas, Aleksander Novak, Cirkovce 22, Franc Petek, Sp. Jablane 45, Damijan Lončarič, Sp. Gorica 12, Bogomir MandI, Sp. Jablane 43/e, Franc Trčko, Cirkovce 59/a, Rudi Štelcer, Pobrežje 118. TEDNIK - Ctmtk, 29. oktober 1998 ZANIMIVOSTI, NASVETI 23 STROKOVNJAKI ENERGETSKE PISARNE SVETUJEJO Testtienie oken v zadnjih letih namenjamo veliko pozornosti zdravemu življenju, okoljevarstvenim težavam in ne nazadnje preskrbi z energijo. Prav slednje je in bo postalo še bolj pereč problem, zato poskušajo strokovnjaki razviti ustrezne tehnologije za izkoriščanje t.i. ob- novljivih virov energije in seveda varčevanje s fosilnimi viri energije. Izsledki mnogih energetskih študij kažejo, da je že z nekaterimi preprostimi ukrepi mogoče znatno zmanjšati energijsko porabo na vseh področjih življenja, ne da bi to vplivalo na živl- jenjski standard oziroma storitve. V nadaljevanju vam bomo na kratko predstavili enega teh ukrepov, in sicer zatesnitev obstoječih oken, ki je za gospodinjstva lahko zelo zani- miva, saj je sorazmerno poceni in nezahtevna, hkrati pa daje dobre rezultate. Pri stroških ogrevanja lahko prihranimo tudi do 20 % toplotne energije, saj v povprečju sko- zi vsak meter netesnih oken in vrat v eni ogrevalni sezoni uhaja do 40 kWh energije. Toplotne izgube zunanjih oken in vrat nastanejo zaradi prehoda toplote skozi okno {transmisijske izgube) in nenadzo- rovanega pretoka zraka skozi pripire (konvekcijske izgube). Slednje se zaradi ukrepa, ki ga opisujemo, predmet tega članka. V nasprotju s transmisijskimi izgubami, ki jih z izbiro ustrez- nega materiala lahko kar najbolj omejimo, lahko konvekcijske iz- gube zaradi zdravstvenih in gradbeno-fizikalnih razlogov zmanjšamo le do neke meje: 0,5- do 0,8-kratna izmenjava zraka je namreč potrebna zaradi dovoda zraka in odvoda vlage, vonjav in plinov (ogljikovega dioksida, ra- dona in drugih škodljivih pli- nov, ki se sproščajo iz gradbene- ga materiala in opreme, apara- tov, čistil itn.). Optimalno iz- menjavo zraka v prostoru, ki za- gotavlja ustrezne bivalne razme- re in hkrati ni energetsko potrat- na, lahko dosežemo z nadzoro- vanim prezračevanjem. Prez- račevanje z okni pa ni takšno in zato tudi ne najbolj ugodno. Op- timalnega pretoka zraka ne mo- remo zagotoviti z izmenjavo zra- ka skozi pripire, ker njihove te- snosti na moremo uravnati, in z občasnim odpiranjem oken. Boljše je prezračevanje s poseb- nimi napravami, ki omogočajo, da se z okolico izmenja le nujno potrebna količina zraka. Tesnjenje oken ni pomembno samo zaradi varčevanja z energi- jo, ampak tudi zaradi zaščite pred vročino, vlago, hrupom in prašnimi delci ter ne nazadnje pred prepihom. Pri oknih so naj- bolj kritični stiki med okenskim krilom in okvirjem pripire, prav tako pa so pomembni stiki med okvirom in zidom ter med kri- lom in zasteklitvijo. Sodobna okna imajo tovar- niško vdelano eno ali več tesnil, od katerih zunanje preprečuje vdor vode, medtem ko srednje ali notranje zagotavlja zrakote- snost. Za trajno tesnost so po- membni predvsem naslednji ele- menti: kakovost tesnila, oblika pripire, kakovost okvira, krila in okovja. Starejša okna praviloma nimajo tovarniško vgrajenih te- snil, zato je njihova tesnost neza- dostna. Srečamo lahko enojna, vezana in škatlasta okna, ki so od omenjenih najboljša, ker se v prostoru med zasteklitvijo hi- trost zraka zmanjša, s tem pa se zmanjša tudi izmenjava zraka. Izboljšanje tesnosti je še pose- bej pomembno takrat, kadar je površina oken v primerjavi z vo- lumnom prostora velika. Te- snost oken lahko preprosto preizkusimo tako, da med krilo in okenski okvir vstavimo list papirja. Če ga pri zaprtem oknu z lahkoto izvlečemo, je tesnjenje slabo. Preizkus ponovimo na več mestih in več oknih. Preden ta zatesnimo, moramo presoditi, ali niso že tako dotrajana, da bi jih bilo pametneje zamenjati. Redno jih moramo vzdrževati: poskrbeti za potrebna mizarska popravila in barvanje. Paziti mo- ramo, da barve in zaščitnih sred- stev ne nanašamo na tesnilo, saj mu to praviloma škoduje. Lahko se poškoduje tudi zaradi utruje- nosti materiala ali pa se strga pri odpiranju oziroma čiščenju. Poškodovana tesnila lahko za- menjamo sami, popravilo oken in poškodovanega okovja pa je bolje prepustiti usposobljenemu strokovnjaku. Pripire starejših oken lahko za- tesnimo na dva načina: s samole- pilnimi tesnili ali s takimi, ki jih vstavimo v novo urezan utor. Sa- molepilna se sčasoma zaradi vla- ge, vremenskih in temperatur- nih sprememb ter čistilnih sred- stev odlepijo, medtem ko so te- snila v utoru trajna. Prva otežujejo tudi vzdrževanje oken in vrat, saj jih praviloma ne sme- mo prebarvati ali prelakirati, to- rej jih je treba prej odlepiti. Vstavljena tesnila pa lastnik ob vzdrževanju preprosto vzame iz utora in jih po opravljenem delu namesti nazaj. Zato je vstavljan- je v utor boljša rešitev, vendar moramo izvedbo prepustiti mojstru, ki ima za to ustrezno orodje. Taka tesnila so prav tako predvidena za pridobitev sub- vencije. Tesnilo je trak s presekom, ki ima običajno obliko naslednjih črk: O, P, V, K, D, U, PV, lahko je tudi pravokotno. Narejeno je iz različnih vrst umetnega mate- riala (npr. silikon, EPDM, pen- jeni EPDM, PVC, penjeni PVC itn.). Pomembna lastnost mate- riala je elastičnost pri visokih in nizkih temperaturah, odpornost proti vremenskim vplivom (ozon, sončni žarki, atmosfersko onesnaženje, svetloba), staranju, barvam in čistilom ter pregiban- ju. Najboljši material za tesnila je silikon, skoraj enako dober je navadni črni EPDM. Penasti EPDM kmalu izgubi elastičnost, tesnila iz penjenega PVC ne te- snijo dobro in niso trajna, zato se uporabljajo le za zaščito pred prahoni. Namestimo jih po ce- lotni dolžini notranje pripire. Pri dvojnih oknih zatesnimo praviloma samo notranje okno. Če bi bila tesnost zunanjega okna večja od tesnosti notranje- ga, bi se pozimi na notranji stra- ni zunanjega stekla nabiral vod- no kondenz. Med zunanjim oknom in špranjo med kriloma pri vezanem oknu lahko upora- bimo protiprašno tesnilo. Vratne pripire zatesnimo ena- ko kot okna ali pa s posebnimi profili. Če vrata spodaj nimajo praga, zatesnimo špranjo s po- sebnim krtačnim profilom, ki se prilagaja neravnim tlom. Učin- kovito je in hkrati preprosto za montažo. Zmanjšanje konvekcijskih to- plotnih izgub skozi okna in vra- ta je bistveno za zmanjšanje ce- lotnih izgub v stavbi. Njihov delež včasih presega delež trans- misijskih izgub. To se dogaja predvsem pri starejših stavbah z veliko slabo tesnjenih okenskih površin (npr. pri objektih, ki so izpostavljeni vetru). Nove stavbe načrtujemo in projektiramo tako, da uporabimo čim bolj zra- kotesna okna, hkrati pa se zagot- avlja potrebna izmenjava zraka z nadzorovanim prezračevanjem. Pri obstoječih stavbah z zboljšanjem tesnosti oken in vrat preprosto in gospodarno občutna zmanjšamo porabo energije za ogrevanje. Izračuna- no je, da pri zmanjšanju izmen- jave zraka z 1,2 na 0,7 krat na uro prihranimo pri 300 m^ veliki hiši vsako leto približno 3200 kWh energije ali preračunano v kurilno olje približno 320 litrov olja. Bojan Grobovšek, dipl. ing. str. Meso? Ne, hvalo! Lev Tolstoj: "Dokler bodo na svetu klavnice, toliko časa se bodo ljudje klali na bojiščih!" Bertha von Suttner: "Kdor ne sliši krikov žrtev v klavnicah in ne vidi njihovega trzanja, ker mu je vseeno - ta ima dobre živce, nima pa - srca!" Ljudje me pogosto sprašujejo, zakaj že deset let ne jem mesa. Pri tem mi servirajo obilico svoj- ih predsodkov, s katerimi mi po- vedo, kako malo so obveščeni o zdravi prehrani. Zato sem se odločil, da napišem serijo član- kov pod nekoliko provokativnim naslovom: "Zakaj sem vegetari- janec". Ni moj namen "novačenje" novih vegetarijan- cev, prav tako nikogar ne želim prepričevati, naj se odpove mesu, kajti to bi bilo v nasprotju s svobodno voljo posameznika. Moje ambicije so skromnejše - želim samo informirati in vam predstaviti alternativno prehra- no, ki je po znanstvenih in me- dicinskih raziskavah bolj zdrav način prehranjevanja od uživan- ja mesa. K pisanju feljtona sta me spud- budila dva izjemna moža, ki sta tudi moj temeljni vir. Prvi je dr. France Susman, publicist, filo- zof, cerkveni zgodovinar in bivši teolog, drugi pa Helmut Wan- demaker, ki je s svetovno knjižno uspešnico Hočeš biti zdrav? Proč s kuhinjskim lon- cem postavil nov mejnik zdrave- mu prehranjevanju. Razlogov, zakaj se nekdo od- pove mesu, je veliko: lahko so verske ali spiritualne narave, lahko gre za "modno muho" ipd. V pričujočem sestavku bom orisal predvsem tri razloge: me- dicinskega, etičnega in eko- nomsko-socialnega, v ka- snejših prispevkih pa jih bom podrobneje osvetlil. ZDRAVSTVENI VIDIK 1. MESO JE ŠKODUlVO. Živalsko meso vsebuje veliko toksinov. Živali pred agonijo klanja in med njo izločajo velike količine adrenalina. Takšna bolečina in nasilna smrt zastru- pita celotni živalski organizem. Ker niti s kuhanjem niti s pečen- jem ne moremo uničiti teh sno- vi, vnašamo veliko tujega adrenalina v svoje telo. Zraven tega z mesom vnašamo še mnoge druge hormone, ki povzročajo prenaglo rast in pre- komerno telesno težo. V svetu se zoper to že dlje časa bije bit- ka, ker porušenje hormonskega ravnovesja v organizmu, zlasti v adolescenci, povzroča resna obolenja. Mesu vrh vsega pri- manjkuje vitaminov in minera- lov, proteinov pa je v njem več, kot jih potrebujemo. Prehrana z mesom povzroča številne bolezni. Sem sodijo alergije, revmatizem, visok krvni tlak in arterioskleroza, povečana dovzetnost za nasta- nek novotvorb (raka), akutna vnetja slepiča, žolčnika, čreve- sne sluznice, različna kožna obolenja in še mnoga druga. 80 odstotkov zastrupitev s hrano povzročajo meso ali mesni iz- delki. Ko uživamo meso zaklanih živali, vnašamo v telo njihov strah in bolečino, zato čedalje težje obvladujemo svoja čustva. Severnoameričani pojedo na osebo 112 kilogramov mesa na leto. ZDA so najbolj agresivna država na svetu. 2. NAŠA TELESNA ZGRADBA NE USTREZA MESOJEDCEM. Naši zobje in prebavila se močno razlikujejo od zob in pre- bavil mesojedih živali. Po ana- tomiji in fizionomiji smo še naj- bolj podobni rastlinojedim pri- matom. Tako je npr. jezik pri človeku in rastlinojedcih gladek, pri mesojedcih pa hrapav. Slina je pri človeku alkalna, medtem ko je pri mesojedcih bazična. Tanko črevo je pri rastlinojedcih in človeku nagubano, pri meso- jedcih pa gladko. In ne na- zadnje je debelo črevo pri me- sojedcih petkrat krajše kot pri človeku in rastlinojedcih. To je zelo pomembno, ker se pri lju- deh meso in z njim toksične snovi dlje časa zadržujejo v tele- su kot pri mesojedcih. 2. PREHRANA Z MESOM JE ENERGETSKI VIR IZ TRETJE ROKE. Človek živi od vitalne energije (imenovane tudi prana, ki, čl, od, bioenergija, kozmična ener- gija itd.), ki prežema vse stvarst- vo. Sprejemamo jo od sonca, iz zraka in vode (prvi vir). Največ je je v svežem sadju in zelenjavi (drugi vir). Z žvečenjem hrane se ta energija osvobodi ter prei- de v kri in telo. Ko jemo meso, sprejemamo energijo iz tretje roke. Ko žival umre, njene celice živijo dalje. Če hočemo iz njih izvleči energijo, jih mora naše telo najprej ubiti. Za takšno de- janje, ki mu pravimo prebava, pa porabimo ogromno moči. Wandemaker trdi: "Pri prebavi mesa porabimo 70 odstotkov energije, dobimo pa je le 30 odstotkov!" S kuhanjem in pečenjem pobijemo nekaj celic, toda te izpustijo svojo energijo, še preden jih zaužijemo. Zato so za nas brez hranljive vred- nosti. Pri tem je zanimivo dejst- vo, da jemo samo rastlinojede živali, kot so krave, ovce in koze, le redkokdaj pa mesojede živali, kot so psi. MORALNI VIDIK Magnus Schvvantje pravi: "Spoštovanje življenja je od- por do ubijanja!" Leonardo da Vinci pa dodaja: "In prišel bo čas, ko bodo ljudje na morilce živali gledali tako, kakor da- nes gledamo na morilce lju- di!" Večina religij in svetovnih ver- stev temelji na globokem spoštovanju življenja in nena- silju. Budisti so vegetarijanci, muslimani ne uživajo svinjine in celo znotraj rimskokatoliške cerkve najdemo redove, ki so vegetarijanski (kartuzijani, tra- pisti). V Bibliji naletimo na zelo jasno zapoved: "Ne ubijaj!" Toda Cer- kev je to zapoved zreducirala v "Ne ubijaj ljudi!", kajti ne verja- me, da imajo živali dušo. Bog v Genezi zelo eksplicitno pove, kaj naj Adam in Eva jesta (sadje oz. sadeže). Meso je izključeno. Tudi vrsta izjemno pomemb- nih ljudi (filozofov, pisateljev, znanstvenikov, politikov) ni jed- la mesa in je prisegala na vege- tarijanstvo: Pitagora, Sokrat, Platon, Seneka, Frančišek Asiški, Leonardo da Vinci, Vol- ter, Diderot, Byron, Lev Tolstoj, George Bernard Shaw, Isaak Bashevis Singer, Richard Wag- ner, Isaack Nevvton, Albert Ein- stein, Nikola Tesla, T. A. Edison, Albert Schvveizer, Mahatma Gandhi, rimski cesar Mark Avre- lij, avstrijska cesarica Elizabeta, španska kraljica Sofija idr. EKONOMSKO- SOCIALNI VIDIK Na svetu je že okrog 800 mi- lijonov lačnih ljudi in vsaki dve minuti umre sestradan otrok. V deželah tretjega sveta letno umre do 60 milijonov ljudi za- radi lakote in podhranjenosti. V revnejših deželah načrtno krmijo živali, da jih lahko proda- jajo v bogatejše države. Ljudje v t.i. "razvitih" deželah pa umirajo zaradi preobilja hrane in letno porabijo ogromne vsote denarja za razne shujševalne kure, ker jedo preveč. Naj se sliši še tako neverjetno, pa vendarle drži: z odpravo mesne industrije bi lahko rešili problem lakote v svetu. Harriet Schieifer: "Čeprav se zdi zaradi nepravične razdelitve, ki je značilna za mednarodno trgo- vino, to le sen, pa je vendarle res - če bi vsi ljudje postali vege- tarijanci, bi vsakemu lačnemu človeku lahko podarili štiri tone žita." Uživanje mesa je neekono- mično in potratno. Koliko kilo- gramov žita je potrebno za krmo živine, da dobimo en sam kilogram mesa na mizo? "Potra- tena" hrana se uporablja zato, da oskrbuje žival z energijo. Kot "pretvorniki" proteinov so živali neučinkovite (zgoraj pod točko 31). En ar žita da petkrat več pro- teinov kot ar, ki se nameni reji živine. Pri stročnicah (10 krat več) in listni zelenjavi (15 krat več) so te številke še prepričlji- vejše. Nadaljevanje prihodnjič JESENSKE ZANIMIVOSTI ^^^^^^^^ ^^J^^ ^^^^^ ^J^^ ^^^^^^^ Šele mali šolar je Uroš Godec iz Dolenc, pa že nosi puto. Sicer nima "ta prave", velike, pač pa otroško. Dvakrat mora prinesti, da zaleže za puto odraslih. Vendar je bil na bratvi 24. septembra zelo priden in si je pošteno zaslužil dobro malico pri sosedovih, pri Ani in Francu Zrimšku. Na mestu, kjer je stala pred leti Anina domačija, sta zgradila vikend in posadila 250 trsov. Z velikim veseljem se ukvarjata z vinogradom. Eden izmed trsov štiriletnikov je letos iz- jemno bogato obrodil. Na njem sta naštela kar 106 grozdov. Zložili so jih v Uroševo puto in še jih je ostalo na trsu, kot lahko vidimo na fotografiji. (MZ) V gorici pri Marjanu Kovačcu v Zamušanih pa smo med berači opazili 3-letnega Tilna Abrahama, ki mu je gospodar kupil puto, da bi pomagal nositi grozdje. Tilen je bil tako zadovoljen, da je prinesel iz grabe kar 15 put grozdja. Pri preši so tudi njemu ponudili pijačo, da je spil z drugimi putarji, vendar ne vina, temveč sok. (Ur) 24 PO MASm KRAJIH Četrtek, 29. oktober 1998 - TEDNIK PTUJ / ŽENSKE IN IZOBRAŽEVANJE! 5uef se spreminia v svojih temeljih Minuli konec tedna je Ptuj svojo pozornost namenil ukvarjan-j ju z ženskami, njihovo možnostjo za pridobitv izobrazbe, za-i poslitve in možnostjo doseganja poklicne kariere. Pri temi avtorji niso želeli iskati krivca za slabše možnosti, ki so jihi ženske imele v preteklosti, na nekaterih področjih pa tudi v se-j danjosti, ampak zbrati čimveč dejstev in jih predstaviti javnos-^ ti. Zanimivo je, koliko ovir so imele ženske na poti do izobraževanja. Že lep čas for- malno veljajo enake možnosti za oba spola, zato je skoraj ne- verjetno, da se še pred nekaj leti dekleta niso mogla šolati za ne- katere poklice. Nekateri poklici še vedno veljajo za izrazito moške, druge šole pa obiskujejo le dijakinje. Dr. Marjeta Cigle- nečki je na okrogli mizi o poti do uspeha poudarila, da je vsakršna delitev poklicev po spolu napačna. Pritegnil pa ji je tudi Igor Samobor, ki je naj- lepše orisal spremembo odno- sov med spoloma, ki smo ji danes priča, ko je dejal, da z ve- seljem vozi otroški voziček in z užitkom hodi na tržnico. To bi bilo pred leti seveda nezas- lišano in minister za šolstvo dr. Slavko Gaber se še spomni časov, ko je bilo obešanje plenic precej nerodna stvar. Vsi sode- lujoči pa so prišli do spoznanja, da se svet spreminja v temeljih in da ženske stopajo iz zavetja svojih domov na prizorišče po- klicnega, družbenega, kultur- nega in političnega življenja vedno bolj gotovo. Na drugi strani pa moški s sodelovanjem pri gospodinjskem delu vedno bolj brez sramu uživajo srečo družinskega življenja, odkriva- jo nove dimenzije in za- dovljstvo očetovstva, se pos- večajo najrazličnejšim hobijem, ki so že zdavnaj prerasli nogo- met. Pomemben del projekta je razstava Dekleta in šola avtorice Tjaše Mrgole Jukič iz Zgodo- vinskega arhiva Ptuj. Razstava je vizualno izjemno bogata, nje- na preglednost in razumljivost pa ogovori povprečno razgle- danega obiskovalca, saj ne osta- ja nedostopna in strogo zaprta v okvir stroke. V osmih scenskih slikah obravna različna obdobja šolstva, vse od starih Grkov, ki so že v 6. st. pr. n. št. poznali obvezno šolanje za dečke in deklice med 6. in 12. letom. Privlačno urejeni učni prostori in lutke v značilnih oblekah se dopolnjujejo z arheološkimi najdbami v vitrinah, s slikov- nim in tekstovnim materialom. Pri razstavah se pogosto zgodi, da obiskovalci tekstovni del preskočimo ali le bežno preleti- mo. Tudi pri tem omenjena razstava izstopa, saj je avtorica vanjo vtkala primere iz zaprašenega bontona, ki s svojo neživljenjskostjo v današnjem času izvabljajo smeh. Med dru- gim lahko izveste, kako dolg sme biti korak, do kod sme vzgojena gospodična okretati svojo glavo in tudi za intimnos- ti, kot je poljub, je bila na- tančno določena procedura. Razstava je opremljena z zvočnim zapisom in s pritis- kom na gumb lahko obiskova- lec izbira posnetke v različnih jezikih. Pospremljena je tudi z zloženko, na ogled pa bo do 22. novembra v prostorih ptujske- ga gradu. Na simpoziju, ki je sledil razstavi, so svoja strokovna dognanja in razmišljanja predstavili ptujski avtorji in priznani gostje. Pričeli so z raz- vojem šolstva v antiki, preko izobraževanja in vzgoje žensk v srednjem veku, posebno pozor- nost so namenili vzgoji deklet na Ptujskem v 19. stoletju in za- nimivostim iz prve polovice 20. stoletja. V današnjem času zve- ni dejstvo, da smejo ženske obiskovati univerze šele zadnjih sto let, prav neverjetno. Od redkih črnih ovc, ki so se v začetku odločale za univerzitet- no izobrazbo in so poleg študija morale gospodinjiti svojim moškim kolegom, pa je v letu 1996 na slovenskih fakultetah diplomiralo 4658 žensk, kar je 60,3 odstotka vseh diploman- tov. Vera Kozmik z Urada za žensko politiko pri Vladi RS je v svojem prispevku opozorila, da so se tudi pri številu magis- terijev in specializacij ženske z moškimi skoraj izenačile, saj je bilo leta 1996 kar 49,7 odstotka vseh slovenskih magistrov in specialistov žensk. Največja razlika pa je še vedno na področju doktoratov, saj so doktorice znanosti le v 33,2 odstotka ženske. Težave pri tem je pripisati tudi biološki funkciji ženske - skrbi za repro- dukcijo človeškega rodu. Kljub temu da se uspešna kariera in materinstvo vedno bolj do- polnjujeta in da kliše uspešnih in osamljenih žensk počasi tone v pozabo, pa vendar mate- rinstvo še vedno vsaj za nekaj časa v veliki meri zavre po- klicno napredovanje ženske. Res pa je, da je vedno več tudi moških, ki koristijo dopust za nego in varstvo otrok. V letu 1996 je ob 18.788 novorojencih "kar" 127 očetov izkoristilo svo- jo pravico. Dr. Maca Jogan s Fakultete za družbene vede v Ljubljani je poudarila, da so ženske res vedno bolj izobražene, da so tudi pogosto tiste, ki znanje prenašajo na druge, še vedno pa so v veliki manjšini pri ustvar- janju novega znanja. Zelo zanimiva je tudi primer- java bruto plač moških in žensk pri enaki stopnji izobrazbe, ki še vedno govori v prid moških. Tako je bila po podatkih Statis- tičnega urada RS v letu 1996 povprečna bruto plača v Slove- niji za 1. stopnjo izobrazbe 92.510 tolarjev. Moški so v po- vprečju zaslužili 104.764, ženske pa le 74.604 tolarje. Pri visoki šoli je razlika še večja: povprečna plača je znašala 274.860 tolarjev, moški so po- vprečno prejeli 300.483, ženske pa le 242.899 tolarjev na mesec. Sicer pa ženske dejavnosti - tekstilno in usnjarsko industri- jo, šolstvo, vzgojo, zdravstvo - že od nekdaj "krasi" slabša plača. Minister za šolstvo dr, Slavko Gaber je sicer dejal, da povezava ni tako preprosta, vendar številke govorijo same zase. O tem, kakšen je položaj žensk na ptujskem trgu delovne sile, je govoril Žarko Marko- vič, vodja Urada za delo Ptuj. Poudaril je, da število nezapos- lenih žensk - tistih, ki aktivno iščejo zaposlitev, in tistih, ki so to dejavnost opustile, pa so kljub temu brezposelne - krep- ko presega državno povprečje. Ženske se po podatkih urada v primeru brezposelnosti veliko bolj trudijo, da pridobijo novo in dodatno izobrazbo kot moški kolegi. Ženske tudi redkeje iz- gubijo službo in so tako rela- tivno stabilen segment na trgu delovne sile. Po Markovičevih besedah bo treba več narediti za aktivnejše vključevanje in nov začetek brezposelnih žensk srednjih let. Svoje posebnost imajo tudi tako imenovani moški in žens- ki delovni kolektivi. Na simpo- ziju je Brigita Ačimovič predstavila možnosti delovne kariere žensk v pretežno moškem kolektivu - Talumu iz Kidričevega, specifiko ženske- ga kolektiva pa je na primeru Mercatorja SVS predstavila Mateja Sirec. Projekt Dekleta in šola, ki so ga sestavljale razstava z zloženko, zbornik Izobraževan- je in zaposlovanje žensk nekoč in danes, simpozij in okrogla miza, so omogočili Ministrstvo za kulturo. Urad za žensko poli- tiko pri Vladi RS, Mestna občina Ptuj in glavni sponzor - Talum iz Kidričevega. viki klemenčič ivanuša Razstavo Dekleta in šola je odprl predsednik republike Mi- lan Kučan in k ogledu povabil predvsem moške Dvodnevno dogajanje je zaključila okrogla miza, na kateri so Igor Samobor, Nevenka Črešnar Pergar, Stanislav Brodnjak, Vojka Ravbar, dr. Slavko Gaber in dr. Marjeta Ciglenečki govorili o svoji poti do uspeha irnuaria ho izilu dopolnienu publika€iio Vneti kulturni zanesenjaki bodo 100-letnico Kultumo-prosvet- nega društva Francka Kozela v Cirkulanah praznovali celo pri- hodnje leto, v tem času pa ima največ dela odbor za pripravo praznovanja jubileja. Resnično bogat načrt kulturnih priredi- tev, katerih središče bo grad Bori, je za prihodnje leto skorajda dokončno narejen, je pred dnevi povedala predsednica odbora Mateja Muršec. Dosti dela imajo z zbiranjem pisnega in foto- grafskega materiala za dopolnjeno publikacijo. Izšla naj bi že januarja prihodnje leto in bo nekakšno nadaljevanje tiste izpred 10 let, ki jo je napisal sedaj že pokojni dr. Vladimir Bračič, častni občan gorišniške občine. Borlski grad bo drugo leto gostil pevska, tamburaška in gledališka revialna srečanja lju- biteljskih kulturnih ustvarjal- cev iz domala cele Slovenije. Na začetku septembra se med grajskimi zidovi obeta velika prireditev, s katero bodo Cirku- lančani proslavili 100 let boga- tega kulturno-umetniškega ustvarjanja in ob tej priložnosti obljubljajo gledališki spektakel na prostem s predstavo Celjski grofje domačih gledališčnikov pod vodstvom režiserja Lojzeta Matjašiča. V okviru prazno- vanja jubileja pa naj bi se z dip- lomsko nalogo, ki nosi naslov Vpliv ljudske pesmi na haloškega človeka, predstavila še domačinka - učiteljica Nada Jagarinec. V društvu je sedaj v ospredju pisanje publikacije, k sreči samo za zadnjih deset let, je po- vedala Mateja Muršec, poleg Mire Jagarinec avtorica bese- dila in zadolžena za pripravo publikacije. »Podatkov nama ni bilo težko izbrskati iz kronike, ki so jo v društvu zadnjih deset let skrbno pisali in po teh po- datkih ugotovimo, da je kultur- no življenje v našem haloškem kraju oživelo. Ponovno so začeli delati tamburaši, dobili smo ljudske pevce, prenehalo pa ni delo gledališke sekcije. Za vseh ostalih 90 let delovanja društva obstaja obširna in zelo natančna publikacija, ki jo na- pisal naš rojak dr. Vladimir Bračič, mi bomo tej knjigi nare- dili nekakšno nadaljevanje in najverjetneje ne bomo nič spre- minjali. Zmeraj se pač dogaja, da se pojavljajo napake iz pre- teklosti, saj morda v knjižici kdo od kulturnikov sploh ni bil omenjen, pa bi moral biti in ga ob tej priložnosti želimo vključiti. Rada bi rekla le to, da bi nama z Miro pri pisanju prišla prav vsaka dodatna infor- macija, zato k sodelovanju vabi- va naše krajane, ki o kulturnem dogajanju vedo zelo dosti. Za nazaj nima smisla na veliko popravljati, nove bodo le uvodne besede, v publikacijo bi radi dali tudi več fotografij, če bo le mogoče in če bo denar, barvne, potem pa bo vsebinski del narejen. Pri delu nam veli- ko pomagajo javni delavci pre- ko podjetja Halo, posluh za naše ustvarjanje pa imajo tudi na občini. Se pred koncem leta bi vse skupaj radi dali v tisk, kajti publikacija mora biti na razpolago že januarja.« Tatjana Mohorko Za vsebinski del publikacije ob 100-letnici Kuiturno-pros- vetnega društva v Cirkulanah bosta poskrbeli domačinki Mira Jagarinec in Mateja Muršec. Foto: TM TEDNIK - Četrtek, 29. oktober 1998 PO MASIH KRAJIH 25 PTUJ / v PIKAPOLONICI ZBIRALI RABLJENE IGRAČE Z igraiami pomagali drugim čeprav je letošnji teden, posvečen najmlajšim, že za nami, pa nekateri na otroke mislijo ob vsakem trenutku. V tednu otrok $0 se v ptujskih prodajalnah Pikapolonica domislili pohvale vredne akcije zbiranja starih, a vendar še uporabnih igrač, ki so mnogim doma pogosto v napoto. Zbiranje igrač je trajalo le štiri dni, v Pikapolonicah pa se je v tem času nabralo neverjet- no število igrač, ki so jih v dar za druge prinesli otroci in starši. ^ Na Ptuju so akcijo zbiranja rabljenih igrač mnogi pogrešali, bi si upali trditi po prvem uspe- lem poskusu v prodajalnah Pi- kapolonica, kjer so se domislili in izpeljali akcijo. Silva Volge- mut, lastnica Pikapolonic, je de- jala, da namen akcije ni bil, da bi igrače podarili tistim, ki jih imajo malo ali pa sploh ne, tem- več takim, ki živijo po ustano- vah in so na zdravljenju na pedi- atričnem oddelku ptujske bol- nišnice in bi jim igrače prišle še kako prav. Letos so se odločili igrače najprej podariti Dijaškemu domu Ptuj, otrokom na otroškem oddelku ptujske bolnišnice in Zavodu Dornava, sami pa so k igračam primaknili v obliki darila še družabne igre in gugalnika. Otrokom v ptujski bolnišnici je bil dan z igračami več kot po- lepšan in odslej jim zagotovo ne bo dolgčas, je dejala prijazna vzgojiteljica Vanja Žuran, z ve- seljem pa so igrače sprekeli tudi v dijaškem domu ifl varovanci v Dornavi. Še preden so igrače ro- male med otroke, so jih v Pika- polonici pregledali in jih razvrstili v sedem velikih škatel, tako da je bilo za vsakogar ne- kaj, prešteti pa jih niso uspeli. Morda so bili na začetku akcije v Pikapolonici nekoliko negoto- vi, je povedala Silva Volgemut, potem pa se je o zbiranju igrač razvedelo, tudi po radiu in časo- pisu. Otroci so sami in v spremstvu staršev na veliko pri- našali rabljene igrače, od kate- rih so se verjetno mnogi težko poslovili. Vendar so v trenutku, ko so nekomu podarili igračo, dokazali, da želijo pomagati drugim otrokom. Upajmo, da se bodo vsaj tako dobro ali pa še bolje odzvali prihodnje leto, ko bodo v Pikapolonici ponovno zbirali še uporabne igrače. V imenu presrečnih, zadovol- jnih in nasmejanih otrok hvala vsem tistim, ki so v akciji poma- gali z eno samo igračo. T. Mohorko Kako malo je bilo potrebno storiti, da so bile mize na otroškem oddelku ptujske bolnišnice polne igrač in so raz- veselile bolne otroke. Foto: TM ZAGOJIČI / V PODJETJU MODMED BODO OPRAVLJALI REŠEVALNO SLUŽBO Reševalni vozili na pot !• noveMbfa čeprav zasebna praksa ni več redkost tudi ne med reševalnimi postajami v večjih slovenskih mestih, pa so v ptujskem podjet- ju Modmed za pridobitev vseh potrebnih dovoljenje za op- ravljanje te službe potrebovali kar dobro leto prizadevanj. Po- budo so dobili na ormoški občini, na območju katere bodo tudi opravljali vse prevoze za tamkajšnje občane, v zasebni reševalni službi pa s tem želijo izboljšati kvaliteto storitev in biti občanom na voljo 24 ur ob vsakem trenutku. Za prevoz bolnikov imajo v podjetju na voljo dve sodobno opremljeni reševalni vozili, njuna voznika pa sta Anton Modlic in Milko Štrucl, oba doma iz Zagojičev, ki bosta na prvo službeno pot krenila že 1. novembra. Podjetje za zdravstveno de- javnost Modmed je Anton Modlic skupaj s Stankom Janžekovičem, dr. med., usta- novil že pred šestimi leti; sedež ima v Trstenjakovi ulici na Ptu- ju. Na podjetje je prišla pobuda ormoškega župana Vilija Trofe- nika, da bi na ormoškem koncu nujno potrebovali reševalno službo. Ptujsko in ormoško zdravstvo sta doslej skupaj imeli le eno reševalno postajo s sedežem na Ptuju. Anton Modlic pravi, da se zaradi mno- gih neurejenih razmer na področju zdravstva med obema občinama v nekaj mesecih ni dalo rešiti kaj dosti. Najvažnejši je bil interes občine Ormož in podpora v občinskem svetu, kjer so tudi izbrali koncesionar- ja za opravljanje reševalne službe; na razpis se je prijavilo le podjetje Modmed. Do danes je bilo potrebno opraviti več po- govorov v ptujskem zdravstve- nem domu, kjer novice o usta- novitvi zasebne reševalne službe niso sprejeli s prevelikim nav- dušenjem, morali pa so skleniti tudi ustrezno pogodbo z mi- nistrstvom za zdravstvo. Po letu dni dogovarjanj je do Ustanovitve zasebne reševalne službe vendarle prišlo in ta bo uradno pričela delati prvi dan novembra. Od takrat bosta reševalca ljudem na voljo ob vsakem času na telefonski šte- vilki 787-70-30. K temu je potrebno še dodati, da bosta op- ravljala prevozniške storitve za bolnike z ustrezno zdravniško napotnico, urejenim zdravstve- nim zavarovanjem in nudila pomoč tudi samoplačnikom. Reševalca se bosta poskušala prilagoditi času obratovanja zdravniških ambulant, kar je za občane v prvi vrsti najpomem- bnejše, na razpolago pa bosta tudi tistim bolnikom, ki bodo potrebovali prevoz iz bol- nišnice. Pri svojem delu želita biti kar najbolj točna, saj meni- ta, da je čakanje ljudi na reševal- no vozilo ponavadi izredno mučno. Milko Štrucl je v pogovoru do- dal, da v zasebni reševalni službi zaenkrat ne bodo op- ravljali nujnih prevozov, le če bi to bilo potrebno v izrednih pri- merih. Dve reševalni vozili naj bi zaenkrat zadostili prvim potrebam prebivalcem ormoške občine glede na njihovo število, če pa bodo potrebe po prevozih še večje, potem bodo v podjetju kupili dodatno vozilo in zapos- lili ljudi z ustrezno izobrazbo. Ob koncu pa je Štrucl dodal, da je tudi med reševalnimi službami nekoliko večja konku- renca dobra in koristna, sicer pa so v Ljubljani in Mariboru tega vajeni že lep čas, zato se bodo tudi na ptujsko-ormoškem kon- cu morali vsaj nekako prilagodi- ti. T. Mohorko Anton Modlic in Milko Štrucl bosta z reševalnima voziloma prevažala občane z ormoškega konca. Foto: TM TRŽEČ / NOV FRIZERSKI SALON Z lasinim denarjem do zaposlitve V soboto je bila v Tržcu 2/b slovesnost, s katero sta zakonca Prevolšek proslavila pomemben družinski dosežek. Delati je namreč začel nov frizerski salon v delu stanovanjske hiše. Marija Prevolšek si je tako z družinskimi sredstvi zagotovila samozaposlitev. Marija je bila kar pet let brez zaposlitve. Ker je nanjo v teh težkih časih tudi nemogoče računati, se je odločila za svoj frizerski salon. Kar nekaj let je bilo potrebno varčevati in v ure- ditev spodnjega dela hiše vložiti precej denarja. Salon je sodobno opremljen in novopečena sa- mostojna podjetnica računa na redne stranke iz bližnje in dal- jne okolice. Salon za ženske in moške je med tednom odprt od 8. do 12. ter popoldan od 15. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. in ob ponedeljkih od 15. do 19. ure. JB Marija Prevolšek pri delu v svojem frizerskem salonu PTUJ / NOV KOZME I iCNi bALON Najsodolfnelši naiin za odstra^ nievanie telesne mašiobe V Prešernovi ulici v Ptuju, kjer je vedno manj delujočih loka- lov, je razveseljiva vsaka vest o ureditvi oziroma odprtju nove- ga. Na številki 18 je to uspelo Nedi Tokalič in Oto Ašenbre- nerju. Nov kozmetični studio Neda dela v okviru razširjene de- javnosti knjigoveznice Ota Ašenbrenerja. Neda Tokalič se je za novo dejavnost odločila po večdesetletnem delu medicinske sestre na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice. Kljub temu da je imela svoje delo zelo rada, čeprav je bilo zelo naporno, se je odločila, da se bo poskusila tudi v kozmetiki, ki je bila njen mla- dostni izziv. Kot sama pravi, se je vedno želela izpopolniti tudi na nek drugi način. Odločila se je za dodatno izobraževanje in uspešno končala šolanje za kozmetično tehnico. Poleg standardnih storitev ponuja nov kozmetični studio Neda storitve aparata Oxifat z najsodobnejšim načinom odstranjevanja telesne maščobe in je trenutno edini tovrstni aparat v Sloveniji. MG Neda Tokalič je v Prešernovi v Ptuju odprla sodoben kozmetični studio Neda. Foto: Črtomir Goznik PTUJ / DOBRO OBISKAN DOBRODELNI KONCERT "Z maihnimi koraki do nujno potrebnega ientra" Ko govorimo o osebah s po- sebnimi potrebami, moramo razmišljati tudi o tem, da imajo možnosti izobraževan- ja ter zaposlovanja. Na srečo se v naši državi, sicer z majh- nimi koraki, le premika na bolje. Nova kvaliteta življenja se v pri- hodnosti obeta tudi osebam s ce- rebralno paralizo. V poslovnem središču Drava na Ptuju bi člani Društva za cerebralno paralizo Ptuj - Ormož radi uredili nov Varstveno-delovni center Sonček. V njem bi lahko mladi invalidi z omejenimi psihofizičnimi spo- sobnostmi in gibljivostjo op- ravljali svoje programe in se tudi zaposlili. Ker je društvo neprofit- na organizacija in nima svojih prihodkov, je veliki meri odvisno od donatorjev ter sponzorjev - posameznikov in podjetij. V petek so organizirali dobro- delni koncert, v katerem so nasto- pili skupina Babilon, Verner, Hajdi, Alenka Kolman, Aleksan- der Jež, Victory, klapa Lanterna, Damjan Zih, Alpenrockerji iz Avstrije, Brendi in Korado, Ptujskih 5, Spidi & Gogi, Zlatko Dobrič, Ivica Serfezi, Dolores, Miran Tetičkovič in humorist Geza. Kot presenečenje večera je nastopil tenorist Dušan Kobal. Program sta povezovala letošnja miss Slovenije Miša Novak, ki je na tak način začela svoje humani- tarno poslanstvo, in Marjan Šne- berger. V priložnostnem nagovo- ru so obiskovalce pozdravili župan mestne občine Ptuj Mi- roslav Luci, prof. Zora Tomič, predsednica Zveza društev za ce- rebralno paralizo, in predsednik ptujskega društva Milan Klajnšek. Številni obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili športno dvorano Center, so pripo- mogli, da bo tudi na Ptuju "zasi- jal" Sonček. Društvo za cerebral- no paralizo Ptuj - Ormož je s pet- kovim koncertom zbralo tri mili- jone tolarjev. Kot nam je povedal Milan Klajnšek, je to le del, saj jih morajo zbrati še 15 milijonov, prav tohko pa jih bo prispevalo Zveza društev za cerebralno para- lizo Slovenije. MS Kot voditeljica se je preizkusila tudi miss Slovenije Miša Novak; na fotografiji v družbi s ptujskim županom Mirosla- vom Lucijem 26 ZA KRATEK C4S Četrtek, 29. oktober 1998 - TEDNIR Info- glasbene novice! Počasi se približujemo obdobju, ko se proda največ plošč, to je čas od sredine novembra pa vse tja do božiča. Nekaj novih pesmi bom opi- sal in mogoče bo katera tudi dovolj dobra, da jo kupite tudi vi. Britanski kvartet East 17 se je preobli- koval v trio E-17, kajti popularno sku- pino je lani zapustil Tony Martimer. Pod novo založbo Telstar so E-17 spremenili tudi glasbeni stil, kar je do- dobra čutiti v skladbi EACH TIME ki je zelo ameriško r'n'b usmerjena. R. KELLY bo v novembru izdal dvojni album z naslovom R in na njem so tudi uspešnice: I Believe I Can Fly, Gotham City in Half on a Baby. Odlični R. KELLY ostaja zvest svojemu izred- nemu vokalu ter posebni r'n'b melodi- ki tudi v pesmi HOME ALONE %%%% Lomilec ženskih src JUUO IGLESIAS pripravlja kompilacijski album My Life - Greatest Hits. Legendarni JULIO to- krat prepeva skupaj z ameriško skupi- no ALL 4 ONE klasiko SMOKE GETS IN YOUR EVES «*^skupine The Platters. Igralec in raper WILL SMITH se je rodil 25. septembra 1969. Z albuma Big VVillie Style je WILL potegnil melo- dičen komad MIAMI ttt^ ki ga spremlja odličen ženski vokal. Komad Miami je zgrajen na glasbeni podlagi hita And the Beat Goes on, ki so ga leta 1980 izvajali The VVhispers. Ameriška rap zasedba LUNIZ je leta 1996 uspevala z vročim rap koma- dom I got 5 on it. Založba Virgin in za- sedba LUNIZ poizkušajo znova s ko- madom I GOT 5 ON IT Gre za tako imenovani Urban Takeover Mix, pod katerega so se podpisali Mickey Finn & Aphrodite in Jungle Brothers. Britanska skupina SPACEDUST je naj- večje in najbolj čudno odkritje leta pri založbi East West. Skupina SPACE- DUST je v prejšnjem tednu osvojila celo vrh britanske lestvice malih plošč z neobdelanim plesnim komadom GYM AND TONIC ki bo postal zaščitni komati vseh obiskovalcev fit- ness studiev. KAREN RAMIREZ je zadela v polno s svojo priredbo Looking for Love; ta komad so v izvirniku izvajali Every- thing but the Girl. Talentirana KAREN je posnela že dmgi plesni komad z za- nimivim naslovom IF WE TRV ^Net(: Italijanska skupina THE TAMPERER in ameriška pevka MAYA so nas poleti zabavali s komadom Feel it. THE TAM- PERER & MAVA se tokrat naslanjajo na hit Material Girl pevke Madonne in njihov plesni komad nosi naslov IF YOU BUV THIS REGORD (VOUR LIFE WILL BE BETTER) ttt^ Za potre- be diskotek pa bosta izšla še remiksa Sharpa in Dope Smugglaza. Britanski band FAITHLESS je še vedno na mnogih lestvicah s komadom God is a DJ. FAITHLESS so veliki mojstri novih zvokov in njihova novost TAKE THE LONG WAY HOME tttti al- buma Sunday 8.a.m. je tipičen plesni komad. ikkrk Nemški producent in D.J. SASH! to- krat sodeluje s pevko SHANNON, ki je bila na vrhuncu svoje popularnosti v začetku 80. z disco klasiko Let the Music Play. SASH & SHANNON pred- stavljata še en euro dance komad MOVE MANIA ki pa mu manjka melodičnost prejšnjih hitov. ikikik D. J. BOBO se v zadnjih mesecih ukvarja s televizijskim moderatorst- vom v glasbeni oddaji, v kateri pred- stavlja novince na glasbeni sceni. D.J. BOBO ostaja pri standardnih ritmih v pesmi CELEBRATE ^ikik Iz tedna v teden se na glasbeni sceni pojavljajo nova imena. Pevka MEJA je imela veliko srečo, da je podpisala po- godbo z mega založbo Columbia. Ta- lentirana MEJA prepeva skladbo ALL 'BOUTTHE MONEY ki je so- dobna pop/rock skladba. 'kik%\ Britanska super soul pevka DINA GARROLL pripravlja tretji album, ki bo nosil preprost naslov Dina Carroll. Čudovita DINA me zelo spominja na Darjo Švajger in njena čudovita soul balada ONE, TWO, THREE bo raznežila tudi vas. David Breznik Info - kviz Gotovo veste, kdo je na sliki. Izrazite glasovnico, vpišite od- govor, in če vam bo sreča na- klonjena, vam bodo v prodajal- ni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili zgoščenko. Da je bila pred štirinajstimi dne- vi na fotografiji pevka skupine Vaya con Dios, je ugotovila tudi Barbara Ribarič, Osojnikova 13, Ptuj. Čestitamo! Odgovore na današnje vprašanje pošljite (ali prinesite) na: Uredništvo Tednika, p.p. 95, 2250 Ptuj. Rok: četrtek, 5. novembra. 1. Rollercoaster - B*WITCHED I 2. Outside - GEORGE MICHAEL ' 3. Zora Sourit; To Leave You More - CELINE DION 4. Millenium -ROBBIEVVILLIAMS 5. On a Day Like To- day - BRYAN ADAMS 6. True Colors -PHILCOLLINS 7. Come Back Darling - UB40 8. I Dont Want to Miss a Thing - AEROSMITH 9. No Matter What - BOVZONE 10. God is a D.J. - FAITHLESS Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsako soboto v večernem spore- du radia Ruj. @>M/oi/f dopisniki čE BI BIL(A) UČITEU(ICA) Ob svetovnem dnevu učiteljev so se naša gospa ravnateljica in soci- alni delavki odločile, da prvo učno uro malo poklepetajo z učiteljskim kolektivom. Da jih ob klepetu ne bi motili, so v razrede poslale osmošolce s točno določenimi na- logami. Učenci so nas izredno lepo sprejeli in pridno delali celo učno uro. Nastalo je veliko zanimivih izdelkov, ki smo jih razstavili v avli šole. Nekatere smo se odločili poslati na uredništvo Tednika, da si boste lahko prebrali, kakšni bi bili naši šestošolci kot učitelji. Velikokrat sem premišljevala, kako bi bilo, če bi bila učiteljica. Svoje delo bi opravljala z veseljem in zadovoljstvom. Učila bi zemlje- pis in zgodovino. Nekega dne sem se res pojavila v vlogi učiteljice. Zjutraj sem se zbu- dila z rahlim glavobolom in vzela aspirin. Na mojem obrazu se je po- javil nasmeh. Odšla sem v šolo, kjer sem prvo iu"o učila 8. b. Bili so zelo nemirni. Nikakor nisem mo- gla pritegniti njihove pozornosti. Ni šlo drugače, kot da sem jih umi- rila tako, da sem jim pokazala ne- kaj karatejskih udarcev. Ne, nisem jih pretepala. Samo vazo sem raz- bila, nič hudega. Ko so me končno začeli poslušati, sem začela z zemljepisom. Pogovarjali smo se o planetih. Dogovorili smo se, da se bomo ta mesec odpravili na Mars. Zadnjo iu:o sem imela 6. b in še sreča, da sem v torbico dala tablete zoper glavobol. Na koncu sem otroke spustila domov. Seveda sem svoje mnenje o tem, da bi bila učiteljica, spremenila in začela sanjati o tem, da bom nekoč sodila največjim kriminalcem. Katja Svenšek, 6. b Če bi bil jaz učitelj, bi učil telo- vadbo, ker mi je najljubši predmet. Bil bi zelo strog. Najprej bi morali učenci teči deset krogov, potem pa bi se morali pošteno razgibati. Če bi me "slučajno" razjezili, bi morali delati sklece. Ko bom velik, ne bom učitelj, ker so nekateri učenci zelo poredni in jih ni mogoče luni- riti. David Vidovič, 6. b Biti učitelj je težko, sploh pa, če te učenci ne ubogajo. Zelo težko je poučevati tiste, ki težko dojemajo. Na videmski šoli bi se trudil, da bi redovalnice izgledale čim lepše. Če bi bil jaz učitelj, bi se po vseh močeh trudil, da bi moje učence največ naučil. Andrej Habjanič, 6. b Če bi bila jaz učiteljica, bi bila zelo huda. Biti učiteljica je vseeno lepo. Med počitnicami si doma, ko pa učenci pišejo kontrolne naloge in spise, sediš in uživaš za kate- drom Andreja Pemek, 6. b Če bi bil jaz učitelj, bi poučeval tehnično vzgojo. Ne bi rad učil učencev, ki razgrajajo. Če bi učenci ravnali tako z mano, kot bi ravnal jaz z njimi, bi se imeli lepo. Marjan Šimenko, 6. b Če bi bila učiteljica, bi ob koncu leta verjetno izgubila glavo. Če bi bila učiteljica in bi mi učenci na- gajali, bi najprej vsakega poslala v kot. Ko pa bi spraševala snov, bi vsakemu v redovalnico napisala pet. Do vseh učencev bi se obnašala enako. Ali bi se obnašala grdo ali lepo, bi bilo odvisno od učencev. Otroke imam rada, saj sem sama še otrok, vendar nisem nikoli razmišljala o poklicu učiteljice. Petra Emeršič, 6. b Če bi bil učitelj, bi bil učitelj zgo- dovine in zemljepisa. Do učencev bi bil prijazen. Učilnico, v kateri bi učil, bi lepo opremil, da bi se moji učenci bolj ali manj sprostili in imeli veselje do učenja. Ko bi spraševal, bi bil prijazen z učenci in jih povprašal nekaj vprašanj za ogrevanje. Pri kontrolnih nalogah bi morali pisati z nalivnimi peresi. Če bi videl, da kdo gleda k sošolcu, bi ga opomnil. Drugič pa bi brez milosti vzel list! Učencem, ki ne bi razumeli snovi, bi priporočal, naj hodijo k dopolnilnemu pouku. Bil bi zelo radoveden o znanju učen- cev. David Mlakar, 6. b Otroci, ki bi jih učila, bi dan preživeli zelo lepo. Pred spanjem bi jim prebrala pravljico, jih pokri- la in jim zaželela sladke sanje. Raz- red bi bil okrašen z njihovimi ris- bami in okraski. Zjutraj bi zajtrko- vali, šli malo počivat v postelje, potem bi dan preživeli ob igri. Sartjajtis, 6. b Če bi bila jaz učiteljica, ne vem, kako bi reagirali, če bi me učenci spravili ob živce. Verjetno bi pope- nila. Maja Ratajc, 6. b Učenci OS Videm POČITNICE Sedaj, ko to pišem, so počitnice že minile. Zjutraj sem dolgo spala, nato sem brala Pika Nogavičko. S sestrično Doris sva se veliko igrali skupaj. Ob večerih sem z babico in dedijem kolesarila. Z mamico sva se hodili kopat. Bila sem na izletu v Velenju in okolici. Praznovala sem svoj rojstni dan. Prišle so moje prijateljice in naredile smo piknik. Tako je hitro minil čas počitnic. Začelo se bo novo šolsko leto. Huraaa! Doroteja Terbovšek, 2.b, OS Kidričevo UDELEŽILA SEM SE KROSA v petek, 9. oktobra, smo se učenci naše šole udeležili občin- skega krosa v Veliki Nedelji. Ko smo prispeli, sem si ogledala pro- go, jo enkrat pretekla in se preo- blekla v športno opremo. Na stan sem čakala kar eno tu-o in pol. Naj- prej so tekle mlajše deklice. Večkrat je zažvižgala piščalka, bolj me je bilo strah. Med ogrevanjem sem navijala za druge. Ko so pokli- cali letnik 1984, deklice, mi je za trenutek srce prenehalo utripati. Pripravile smo se na start. Bile smo živčne. Ko sem zaslišala piščalko, nisem mislila na nič, am- pak sem se pognala v tek. Na začetku je bilo veliko prerivanja. Ko smo tekle že nekaj časa, so me začele boleti noge. Kmalu sem postala zadihana. Skoraj so mi že pošle moči, ko sem slišala glasove, ki so me vzpodbujali in navijali zame. Ko sem slišala vpitje, sem kar naenkrat začela hitreje teči. Ni mi bilo mar, če me kaj boli ali bom padla. Pred mano je bil cilj in samo to je bilo pomembno. Nas- lednje, kar sem se zavedala, je bilo to, da sem stala na zmagovalnih stopničkah z zlato medaljo okrog vratu. Počutila sem se izmučeno, hkrati pa tudi veselo. Učenci naše šole smo spet pobra- li skoraj vse pokale. Bili smo naj- boljši. Skupno smo osvojili prvo mesto in k temu uspehu je pripo- mogel vsak učenec, ki je sodeloval na krosu. Anita Žemljic, 8. a, OS Tomaž pri Ormožu KOSTANJEV PIKNIK v petek smo imeli kostanjev pik- nik. Zjutraj smo prišU v šolo. Prvo uro smo se pogovarjali o nasilju, nato smo odšli na dvorišče. Tam smo si pripravili vse za pečenje kostanjev. Učiteljica je zakurila ogenj. Učenci smo narezali kos- tanje. Ko so se kostanji pekli, smo se igrali. Fantje smo brcali žogo, dekleta pa so risala s kredo po igrišču. Ko so bili kostanji pečeni, smo jih pojedli. Po končanem pik- niku smo vse lepo pospravili. Tadej Horvat, 2.b, OŠ Hajdina TRGATEV v naše kraje je prišla jesen. V ne- deljo, 4. oktobra, smo se odpravili v trgatev k mojemu dedku. Začeli smo zgodaj. Vreme je bilo lepo. Brali smo cel dan. Poslušali smo žvrgolenje škorcev in ropotanje klopotca. Ko smo delo v gorici končali, smo šli v prešo. Tam smo trdo delali do noči. Ker je letina obilna, smo morali prihodnji dan nadaljevati. Tartja Hameršak, 1. b, OSMarkovci KAJ BI PRINESLA UČITELJICI IZ PRAVLJIČNEGA SVETA? Prinesla bi ji čarovniško palico za čaranje lepih ocen. Nina Drevenšek Prinesla bi ji kupček veselja in zdravja In pa čokoladico. Marcela Krrtičar Pripeljala bi ji pravljičnega jima- ka, a sem prepričana, da mi ne bi verjela. Sonja Pišek Prinesla bi ji redovalnico iz pravljičnega sveta in šolsko torbo pravljičnega učenca. Simona Medved Prinesla bi ji velike čokolade in lepe ocene. Natalija Draškovič Iz pravljičnega sveta bi ji prines- la veliko knjigo iger in pravljic. Tadeja Frangeš Pripeljala bi ji učence, ki vse vedo. Barbara Fideršek Zbrali Nina Drevenšek in Nata- lija Draškovič, OS Cirkovce UGANKI v polemih dneh na blazini ležiš, nič ne reče, i a te močno opeče. (SONCE) Prinese nam veselje, zraven še močno potenje, ko nas zapusti, nas razžalosti. (POLETJE) Leajavemik, 6.a, OŠ Kidričevo ORIENTACIJSKI TEK V ŠKOFJI LOKI v soboto, 10. oktobra, smo se učenci, ki nas zanima orientacija, ob 5.30 uri podali na kar precej dolgo pot v Skof)o Loko, kjer je bilo državno prvenstvo v orienta- ciji. Ko smo prtijago naložili v av- tobus, smo se odpeljali izpred šole. Najprej nas je učitelj Herman poz- dravil, kasneje pa so tisti najbolj zaspani, zaspali. Ko se je začel de- lati dan, smo se veselili, saj je bilo nebo po dolgem času kar precej ja- sno, a bolj smo se bližali cilju, bolj je bilo oblačno. Ko smo se pripel- jali v Škofjo Loko, se je tililo kot iz škafa. Zaradi dežja se nismo jezili, saj smo videli, da je proga močno namočena. Bili smo prepričani, da bomo mokri v vsakem primeru. Pri šoli smo našli svoj prostor, si ogledali karto in odšli na ogled mesta. Bližal se je čas pričetka tek- movanja. Bila sem zelo nemirna, saj sem startala le štiri minute po pričetku tekmovanja. Ko sem star- tala, mi je šlo dobro, prvi dve točki sem našla takoj, pri tretji pa se mi je močno zataknilo. Tako me je dohitela Maja. Skupaj sva potem prišli do cilja. Dosegla sem 24. mesto, kar je pomenilo mesto na polovici. Z uvrstitvijo sem bila za- dovoljna, saj je bila proga zelo mo- kra in blatna. Po končanem tek- movanju smo nekaj časa čakali na razglasitev. Naše delo je bilo na- grajeno: tri diplome in pokal za drugo mesto v skupni uvrstitvi. Nismo mogli verjeti, da slišimo prav. Ta pokal nam veliko pome- ni. Komaj na polovici poti domov smo se zavedli, kakšen uspeh smo dosegli, saj tekmovati na držav- nem prvenstvu in doseči drugo mesto ni kar tako. Breda Majcen, 8. a, OŠ Tomaž pri Ormožu I LUJZEK Dober den vsoki den! V deželo je prišla prova jesen. Listje je rjavo, gorice so prozne, jabolka obrona, jutra meglena, pogosto pa nas še dež namoče, ke se ne bi preveč razsušili. Pred nami je den spomina na mrtve ali pa tudi den svtnikov. Samo da zdaj jaz več ne vem, čas- timo svetnike, ki so se že v nebesa preselili, ali svetnike driovnega ali pa občinskih svetov. Molimo za obojne, saj nibenim nede nič škodilo. Dobro je, da mamo tudi proznik spomina na tiste, ki so se že poslovili od nos. Te večina nas že živih grešnikov vsaj enkrat na leto grobe zrihta, rože posadi in se spunimo, da se bomo pret ali poz- neje tudi mi iznad zemle v zemljo preselili. Obetajo nam nebesa, vice in pekel, ka si bo pač keri zas- luža in odsluža. Bomo vidli, so re- kli slepi, in bomo culi, so rekli gluhi. Kak ste si lehko rm televiziji og- ledali, politični mlini v parlamen- ti melejo neusmiljeno naprej. Keri bo kerega interpelira, za šijak zgraba in ga po glovi naklopfa. Bližajo se pač valitve, ko bomo voli drgoč volili vole, kak provi moj sosid Juža. To še bo hec, bote vidli. V posameznih strankah si že nože brusijo, da bodo lehko svojim nasprotnikom jajca rezali. Ker pa jih, kak čujemo, večina jajc nema, ne bodo meli kaj rezati, žensk pa je tudi v politiki tak malo, ke se ni- bena operacija ne bi spločala. Začelo se je smučaje. Kak ste vidli, se naše dekline in dečki glih niso preveč izkozali. No ja, saj še je cajt, saj se zima še niti prav neje začela. So pač drugi zaenkrat bojši odnaših in se zato ne treba preveč kesirati. Sekiramo pa se lehko zavolo prometnih nesreč, saj je ob kunci prejšjega tjedna vmrlo na naših cestah šest ljudi. Zato vozite previdno in upoštevlite predpise, tak kak to dela s svojim mopedom vaš LUJZEK 28 ŠPORT Četrtek, 29. oktober 1998 - TEDNIK Športne nowce ROKOMET • Pyramidia - Ormož 26:19 /11:9/ ^ PjTamidia: Janžekovič, M- Šandor, Kelenc 1, Osterc 5, Z. Roškar, I. Ivančič 5, Žnidarič 5, F. Šandor 4, Kostanj evec 1, D. Ivančič 5, Cvitanič 1, M. Roškar. Ormož: Šulek, Džarmati 4, Pra- potnik 3, Bitrovič 2, Mezgec 2, Smodek, Hanželič 2, Horvat, Kirič 2, Pucko 2, Dokša, Antolič 2. V okviru priprav na prvenstvena rokometna srečanja, so rokometaši Pyramidie v prijateljskem roko- memem srečanju zasltiženo ugnali ekipo Ormoža, ki nastopa'v 1. B SRL, predvsem z boljšo igro v dru- gem polčasu. Obe ekipi sta nasto- pili v nepopolnih postavah. Danilo Klajnšek ODBOJKA • Igral- ke Kurenta izgubile v soboto, 24. oktobra, je bil odi- gran 3. krog v državnih odbojkar- skih ligah.^ Igralke ptujskega Ku- renta so v ŠD Center z 0:3 izgubile proti ekipi Partizana s Črne. Domačinke so prvi niz izgubile brez osvojene točke, v drugem pa dosegle 4 točke. Ko je že vse kazalo na gladko zmago gostij, so se Ptujčanke pri rezultatu 0:10 pre- budile in uspele priti celo do 11:12, vendar pa jim je za kaj več zmanjkalo moči. Morda so bile tudi preveč presenečene nad tem uspehom in se v končnici niso naj- bolje znašle. Očitno je, da v do sedanj odigra- nih ligaških tekmah ekipa OK Kiu"ent plačuje davek na mladost in neizkušenost, razveseljivo pa je, da so že na tretji tekmi v tej sezoni nasprotniku resneje zagrozile. MarUn Kureš ŠTATENBERG • Kros slovenske vojske Na Statenbergu je potekal jesen- ski tek Slovenske vojske, ki ga je zelo dobro organiziral 760. artile- rijski bataljon iz Slovenske Bistri- ce. Tek je svečano odprl poveljnik Bojan Vogrinec Rezultati - vojaki na služenju vojaškega roka - posamezno: 1. Damjan Slapnik- Maribor, 2. Ivan Prah- Vrhnika, 3. Janko Novak- Maribor; ekipno: 1. Maribor, 2. Bohinjska Bela, 3. Kranj. Moški do 35 let: 1. Marko Kruljac, Novo mesto, 2. Miodrag Korčulanin, Miu^ka Sobota, 3. Matej Keršič, Kranj; ekipno: 1. Novo mesto, 2. Maribor, 3. Kranj. Moški 36-45 let: 1. Igor Kogoj, Športna enota SV, 2. Tone Fnunen, Center vojaških šol, 3. Tomaž Perše, Gor- ska šola SV; ekipno: 1. Zračna obramba, 2. Kranj, 3. Center vojaških šol. Moški nad 45 let: 1. Srečko Pirman, Kranj, 2. Stane Ferfila, Generalštab slovenske voj- ske, 3. Albin Lenaršič, Gene- ralštab slovenske vojske; ekipno: 1. Generalštab slovenske vojske. Ženske: 1. Katja Kavčič, Center vojaških šol, 2. Nataša Felkar, Murska Sobota, 3. Urša Brodnik, Center vojaških šol. Danilo lOajnšek JUDO/ POLFINALE 1. SLOVENSKE LIGE Ptuiiani Munes^o V nnalu ZRAVEN PTUJČANOV V FINALU ŠE IMPOL, IVO REYA CEUE IN BRANIK BROKER Minulo soboto so se najboljši slovenski judoisti pomerili na dveh polfinalnih turnirjih za uvr- stitev v finale moštvenega prvenstva. Odločitvi sta potekali v Celju in Slovenski Bistrici in obakrat sta slavila gostitelja. V Celju so se zraven domačina Ivo Reya pomerili še ptujska Dra- va, Efekt Slovenj Gradec in Gorišnica. Gledalci so spremljali zanimive boje in dobro sojenje sodniške trojke Judnič, Meško in Pozvek. Nastopili so tudi ude- leženci pravkar minulega mladin- skega svetovnega prvenstva v Ko- lumbiji. Ekipi pmjska Drava in Celje sta upravičili naslov favorita in se brez težav uvrstili v finale. Pomla- jena ptujska ekipa: Zagoršek, Ko- lednik, Vogrinec, Seničič, Lešnjak, Prime in Tajhman je dobesedno preplavila ekipi Gorišnice in Slovenj Gradca. V na- jodločilnejših trenutkih so se izka- zali prav najmlajši. Proti ekipi Gorišnice je gladko dobila štiri borbe: Kolednik (do 66 kg) je ug- nal Kojca 7:0, Vogrinec (do 73 kg) Kostevca z 10:0, Seničič (do 81 kg) izkušenega Kovača 10:0, z enakim rezultatom pa je klonil tudi M. Petek proti Lešnjaku v kat. do 90 kg. Slovenj Gradec je proti Dravi uspel iztržiti le točko. Posebej se je izkazal Denis Rus do 73 kg z zma- go nad državnim prvakom Maroškomz 10:0. Izkušena celjska ekipa je bila to- krat premočna, čeprav so zelo ize- načeni boji dajali upanje za boljši rezultat. "Izjemno sem zadovoljen z bor- benostjo in prikazanim znanjem naših tekmovalcev. Kljub porazu z ekipo celjske Ivo Reye, ki je posle- dica neizkušenosti naših mladih tekmovalcev, sem optimist pred zaključnimi tekmami za naslov državnega prvaka," je po tekmi iz- javil predsednik Judo kluba Drava prof. Vlado Čuš. V drugem polfinalnem srečanju v Slovenski Bistrici so se pomerile ekipe Impola, Branika Brokerja iz Maribora, Mtu^ke Sobote in Olimpije. V finale državnega prvenstva sta se uvrstili Impol in Mariborčani, ki se bodo 28. no- vembra v finalu moštvenega tek- movanja srečali s ptujsko Dravo in Celjem. Simon Starček JUUv_; Juršiniani zopef med najboljšimi Le kje je ta kraj v Sloveniji s tako majhnim in mladim klubom, ki s tako dobrimi rezultati promovira občino Juršinci po vsej Sloveniji ter zunaj nje, je pogosta tema pogovorov gle- dalcev na številnih tekmovanjih, še posebej na tem zadnjem na Jesenicah. Na 2. mednarodnem memorialu za pokal Davida Dvoršaka, ki je bil v Jesenicah v nedeljo, 25. okto- bra, za starejše in mlajše dečke in deklice je sodelo- valo 20 klubov z 235 tekmovalci iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Slovenije. Po seštevku točk so že drugo leto zapored osvojil prvo mesto tekmovalci z Jese- nic z osvojenimi 78 točkami, drugo mesto so zasedli Jm^inci z 62 osvojenimi točkami, tretjo Lendava s 47 točkami, četrti Sankaku s 37 točkami in peto mesto Šiška s 36 točkami. Juršinčani so dosegli zelo odmevne rezultate. Prva mesta so osvojili: do 30 kg: Rene Gabrovec, do 31 kg: Kiavdija Ljubeč, do 37 kg: Martina Hrga, do 38 kg: Peter Kuharic, do 46 kg: Denis Hrga. Drugo mesto je osvojil: do 22 kg: Aleš Kujavec. Tretja mesta so osvojili: do 22 kg: Bojan Kuja- vec, do 42 kg: Andrej Kuharic, do 50 kg: Aleš Horvat, do 60 kg: Andreja Plohi, do 66 kg: David Slodnjak, nad 60 kg: Martina Fras, nad 66 kg: Bo- jan Kovačec. V borbi za 3. mesto pa so izgubili David Gracer, Branko Plohi, Damjan Fras, Peter Herga, Jurij Horvat. Za svoje uspešno delo se želimo tekmovalci in vodstvo zahvaliti županu občine Juršinci Alojzu Kavčiču, ravnateljici osnovne šole Juršinci Francki Petrovič ter svojemu dobro iztuienemu trenerju Jožem Marinu in upravnemu odboru JK Jiu^inci, ker nam omogočajo, da prihajamo do tako zelo do- brih rezultatov, vendar so ti mdi rezultat disciplini- ranih tekmovalcev in ponos naši tako majhni občini. Zahvala tudi staršem tekmovalcev, da jih še vnaprej tako vzpodbujate in podpirate ta šport in klub. JM Športna dvorana Center, gledalcev 250, sodnika Romih in Nikolič (Krško). PTUJ: Štumberger, Mešl 3, Djekič 1, A. Zajšek, B. Zajšek 5, Kafel, Kac 1, Pšajd 6, Potočnjak, Stražišnik 3, Mikolič 2, Berlič; PYRAMIDIA: Valenko, M. Šandor, Osterc 6, Margušič 8, I. Ivančič 2, Žnidarič 3, F. Šandor, Ranfl, D. Ivančič 1, Cvita- nič, Firbas, Janžekovič; Lokalni derbi vzhodne skupine druge slovenske rokometne lige je privabil veliko gledalev, ki so se jim igralci obeh ekip oddolžili z iz- jemno borbeno in zavzeto igro. Ta je ob zelo solidnem kakovostnem nivoju postregla mdi z izjemno razburljivim zaključkom, v kate- rem so se veselili domači igralci in navijači. Lahko pa bi bilo tudi drugače, saj so gostje iz Moškanjcev oziroma Gorišnice vodili večji del tekme, tudi s sed- mimi zadetki prednosti. V prvem polčasu so gostje spret- no izkoriščali vrzeh v domači obrambi in nenatančnost v napa- du ter si priigrali lepo prednost, ki se je marsikomu zdela nedoseglji- va za ekipo novega ptujskega moškega kluba. Vendar pa se je ta v drugem delu otresla treme in prevelike živčnosti prvega nastopa pred ptujskim občinstvom ter z iz- jemno borbeno in tudi kakovostno igro pet minut pred koncem ize- načila na 19:19, zaključek pa dobi- la z zadetkom prednosti. Trener domačih Hrupič in trener gostov Valenko sta za drugi del pustila mesto za rezervnega igralca, kar se je z izborom Mikoliča obrestovalo domačim. Kakorkoli že, v tej ligi igrajo ka- kovosten rokomet, zato bo prvenstvo še zelo zanimivo, predvsem pa končnica, za katero se potegujejo okrepljena Pomurka ter Pyramidia, Polet iz Murske So- bote, Arcont Radgona in Ptuj. f.k. STRELSTVO /. DRŽAVNA LIGA • Ptuj tretji v Predoslju pri Kranju je bil drugi krog prve dižavne lige. Ekipni zmagovalci so strelci Ljubljanske Olin^ije s 1687 kro- gov, drugi pa strelci SD Dušan Poženel iz Rečice z enakim števi- lom krogom kot Olimpija. Ptujski strelci so nastopili v ses- tavi Matija Potočnik, Franc Be- drač in Janez Štuhec ter s 1669 krogi zasedli tretje mesto in pokal. V skupni uvrstitvi so Rujčani pre- hiteli strelca iz RtLŠ za štiri kroga. Posamezno je zmagal strelec Olimpije Robert Krajnc s^575 kr. drugi je bil Rujčan Janez Štuhec s 571. kr. tretji pa Simon Veternik iz Mroža 565. kr. Franc Bedrač je na- strelil 548 kr., Matija Potočnik pa 550 kr. Strelce Ptuja je vodil trener Ptuja Petlje Marko Koren, saj je trener prve ekipe Franc Bedrač bil član tekmovalne ekipe. //. DRŽAVNA LIGA • Ptuj Petlja •^Kopačevina Sko^a Loka 1619:1652 v drugem krogu druge državne lige so strelci Petlje v soboto, 24. oktobra, v Dornavi (saj strelišče v Ptuju zaradi prem-editve že deset dni ne dela) gostili ekipo Kopačevine iz Škofje Loke. Gosti so bili premočni. Ekipa Petlje je nastopila v sestavi Slavko Jvano- vič, A4arjan Gril in Robert Šimen- ko. Posamezno je zmagal Aleš Pe- temelj iz Škofje Loke s 552. kr. Rezultati Ptujčanov: Robert Šimenko in Slavko Ivanovič po 544 kr., Marjan Gril 53L Sf Rezultati ormoških strelcev v drugem krogu druge državne lige je bil rezultat TSO (Tovarna sladkorja Ormož) I - Videm ob Ščavnici 1685:1724, Ormož - Krim 1673:1691, v tretji ligi pa TSO II - Varstroj Lendava 1665:1650. Lukner LJUBLJANA • Državna liga pionirjev Mestna strelska zveza Ljubljana je v soboto, 24. oktobra, organizi- rala 2. krog državne lige v streljan- ju z zračno puško za pionirje in pionirke. V močni konkm-enci je ekipa SD Jiuršinci osvojila odlično tretje mesto z nastreljanimi 501 krogi, posamezno pa so dosegli tele uvrstitve: 6. Saša Cafuta 172 kr., 9. Nina Pavlin 170 kr., 20. Staša Benko 159 kr., 23. Alenka Plohi 156 kr. V nedeljo, 25. oktobra, je na is- tem strelišču potekal drugi krog državne lige z zračnim orožjem za mlajše mladince in mladinke. Pri mlajših mladinkah je z zračno pištolo Sonja Raušl nastreljala 330 krogov in osvojila odlično tretje mesto. Darko Pavlin NAMIZNtTENIS/ 2. SLOVENSKA LIGA - MOŠKI Petovia - Skaffa Loka 6:1 V petem krogu 2. slovenske namiznoteniške li^e so igralci ptujske Petovie brez večjih težav premagali ekipo Škofje Loke. Posamezni izidi: M. Zafoštnik - Hari 2:0, G. Zafoštnik - Si- monič 2:0, Janžekovič - Prelovšek 0:2, G. Zafoštnik - Hari 2:0, M. Zafoštnik - Prelovšek 2:0, Piljak - Jazbič 2:0, Piljak/G. Zafoštnik - Jazbič/Simonič 2:0. Danilo Klajnšek Petovia - Ilirija Brnik 6:1 Namiznoteniški igralci ptujske Petovie so tudi v drugem zapo- rednem domačem nastopu visoko zmagali. Tokrat so s 6:1 pre- magali ljubljansko Ilirijo, vendar so se morali nekoliko bolj po- truditi za zmago kakor v srečanju z Škofjo Loko. Posamezni izidi: M. Zafoštnik - Ribaljčenko 1:2, G. Zafoštnik - Jager 2:0, Janžekovič - TvrtkoviQ2:0, G. Zafoštnik - Rabaljčenko 2:0, M. Zafoštnik - Tvrtkovič 2:0, Janžekovič - Jager 2:1, G. Zafoštnik/Janžekovič - Ribaljčenko/Jager 2:1. OanJto fOs^^nšelc BOKS Revija mladih Boksarski klub Slovenska Bistrica je organiziral šesto revijo mladih boksariev. Nastopilo je štirinajst mladih športnikov, ki so prikazali dobro znanje in predvsem borbenost. Vsi so želeli zmagati in je vse potekalo brez taktiziranja. Rezultati: do 341^: Robar /Slovenska Bistrica/ - Se- linšek /Pmj/1:1, do 47 kg: Kos /Slovenska Bistrica/ - S. Pucko /Ruj/ 0:2, do 50 kg: Bradač /Slovenska Bi- strica/ - Karahasanovič /Ruj /1:1, do 68 kg: Žilarevič /ŽBK Lada Jagodic Maribor/ -1. Pucko /Pmj/ 0:2, do 80 kg: Ačko / Slovenska Bistrica^ - Koželj /ŽBK Lada Jagodic Maribor/1:1, do 60 kg: Sel /Slovenska Bistri- ca/ - Potočnik/ ŽBK Lada Jagodic Maribor/ 2:0, do 63 kg: Mezgec /Slovenska Bistrica/ - Matjašič /ŽBK Lada Jagodic Maribor/1:1. Smola Dejana lavta Slovenska boksarska reprezentanca je nastopila v Skopju na tradicionalni mednarodni boksarski reviji Zlati gong. Nastopili so mdi trije Ptujčani in ponovno opozorili nase z dobrimi nastopi. Veliko smolo je imel Dejan Zavec, ki je v polfinalnem dvoboju prema- gal domačega boksarja Skemberia, a v finalu ni mogel nastopiti, ker mu je zdravnik prepovedal nastop zara- di poškodbe desne roke. Žal nista bila uspešna Dušan Rakuš in Robert Holc, ki sta v prvem krogu izgubila. Danilo Kls^nšek KIJEV / EPV KIKBOKSU Kikboks reprezentanca Sloveni- je se je udeležila evropskega prvenst\'a organizacije WAKO, ki je bilo v Kijevu v Ukrajini. Nasto- pilo je 340 tekmovalcev iz 38. držav. Ker je naša reprezentanca septembra že sodelovala na Evrop- skem prvenstvu organizacije lAK- SA, ki je bilo v Turčiji, so se tek- movanja zaradi pomanjkanja sred- stev udeležili le štirje reprezen- tantje pod vodstvom Alojza Mi- klavčiča. Vsi štirje so tekmovali v disciplini semi contact. Igor Kalšek iz Zagorja je že v pe- tek v kategoriji do 84 kg osvojil tretje mesto (v Turčiji je bil drugi). V soboto pa sta v finalu nastopila dva naša tekmovalca V kategoriji do 63 kg je Davorin Gabrovec iz Ruja izgubil z Italijanom Nikolo Trainom in osvojil naslov vi- ceprvaka Evrope. Velik met pa je uspel Kristjanu Tomšiču iz Izole, ki je v svojem debitantskem nasto- pu za reprezentanco Slovenije v kvalifikacijah premagal vse na- sprotnike, v finalu pa še svetovne- ga prvaka Thomasa Rafila iz Nemčije. V kategoriji članic do 65 kg je nastopala Pmjčanka Maja Ozmec, a je morala priznati premoč Joan- ne Rymczonek iz Poljske. Milan Kr^nc Ptujčan Davorin Gabrovec (desno) je v finalu Izgubil z Italijanom Nikolo Trainom. JUDO j^^9ek urvi na Od 21. do 23. oktobra je v češkem mestu Budejovice pote- kalo prvenstvo posebnih policij- skih enot iz 21 držav. V ekipi slo- venske policije je nastopil tudi tekmovalec Judo kluba Gorišnica Damjan Petek. Nasto- pil je v absolutni kategoriji in z zmagami nad reprezentanti Av- strije, Madžarske, Češke in Slo- vaške osvojil prvo mesto. Že v novembru pa Petka čaka svetovno prvenstvo posebnih poli- cijskih enot, ki bo v Kuvajtu. Etoijan bo tam poskušal ubraniti naslov svetovnega prvaka absolut- ne kategorije, ki ga je osvojil leta 1996 na Poljskem. Peter Cvetko Damjan Petek - po poškodbi dva nastopa v tujini In dve medalji. V Kuvajtu bo v no- vembru branil naslov svetov- nega prvaka. Foto: Laura TEDNIK - Četrtek, 29. oktober 1998 SPOMT 29 2. SLOVENSKA LIGA Rezultati tekem U. kroga: Pohorje - Goriške ope- karne 2:0, Tabor Sežana - Dravograd 2:2, Nafta - Za- gorje 0:3, Set Vevče - Elan neodigrano, Drava - Alu- minij \-A, Železničar - Factor 0:0, Rudar Trbovlje - Jadran Šepič 0:0, Esotech Šmartno - Šentjur 1:0. 1. DRAVOGRAD 11 8 3 O 27:7 27 2. POHORJE 11 8 1 2 21:14 25 3. TABOR SEŽANA 11 7 2 2 26:11 23 4. ZAGORJE 11 6 2 3 18:15 20 5. DRAVA 11 5 2 4 22:18 17 6. ESOTECH ŠMART 11 4 4 3 16:13 16 7. ŠENTJUR 11 5 1 5 16:17 16 8. ALUMINIJ 11 3 6 2 20:14 15 9. GORIŠKE OPEKAR. 11 5 O 6 17:16 15 10. ELAN 10 4 3 3 15:16 15 11. NAFTA 11 3 5 3 15:13 14 12. ŽELEZNIČAR 11 3 3 5 11:14 12 13. SET VEVČE 10 2 3 5 10:16 9 14. FACTOR 11 1 5 5 9:18 8 15. JADRAN ŠEPIČ 11 1 3 7 8:22 6 16. RUDAR TRBOVUE 11 O 1 10 0:27 1 Razpored tekem 12. kroga: Goriške Opekarne - Šentjur, Jadran Sepič - Esotech Šmartno, Factor - Rudar Trbovlje, Aluminij - Železničar, Elan - Drava, Zagorje - Set Vevče, Dravograd - Nafta, Pohorje - Ta- bor Sežana. Danilo Klajnšek PRAVA - ALUMINIJ 1:1 /0:0/ Strelca: 1:0 Fridauer/59. minuta/, 1:1 Kolar/61/. Drava: Zver, Krajnc, S. Golob, Sket, A. Vršič, T. Vršič, M. Emeršič /Huzjak/, Volk, Pucko, Čeh, Fri- dauer/Vugrinec/. Alimiinij: Fideršek, Žolek, Kancler /Rozman/, Grbavac /Gorše/, Gerečnik, Damiš, Perkovič, Pita /Hertiš/, Hojnik, Kolar, Plošnik. Lokalni derbi starih športnih rivalov je v celoti po- kvarilo močno deževje. Pričakovanja ekip so bila ve- lika in nobeden od strategov ni razmišljal o samo točki. Igra je zvečine potekala med obema kazenski- ma prostoroma s poizkusi strelov od daleč, vendar sta bila oba vratarja zelo zanesljiva. V 22. minuti so nogometaši Drave izvedli lepo akcijo po desni strani. Igralec Altuninija Edin Pita je v svojem kazenskem prostoru zrušil Aleša Čeha in sodnik Kos je pokazal na belo točko. Domači kapetan Volk je močno strel- jal v vratarjev levi kot, vendar je vratar Aluminija žogo brez težav izbil v kot. Tempo igre se je do konca prvega polčasa stopnjeval, igralci pa so bili izjemno borbeni in predvsem športni v medsebojnih dvoboj- ih. V 40. minuti je svoje strelske sposobnosti preiz- kusil napadalec Aluminija Perkovič, vendar je bil njegov strel nenatančen. Drugi polčas se je pričel s priložnostjo Drave, ven- dar je bil strel A. Vršiča nenatančen. V 59. minuti so nogometaši Drave povedli. Žogo je v kazenskem prostoru Altmiinija sprejel Fridauer in iz obrata streljal ter zadel mrežo gostujočega vratarja. Veselje se niti ni prav stišalo, ko je bil rezultat že izenačen. Damiš je streljal kot in na prvi vratnici našel proste- ga Kolarja, na katerega so domači obrambni igralci pozabili, ter uspel rezultat izenačiti. V 69. minuti je dobro streljal Gerečnik, dve minuti kasneje pa je domači kapetan zamudil priložnost za vodstvo. Do konca srečanja so se oboji trudili, da bi dosegli zade- tek, vendar sta bila vratarja tokrat na svojem mestu. Delitev točk v športnem, borbenem in fer srečanju je na koncu še naj pravičnejša. Danilo Klajnšek 3. LIGA - SEVER Rezultati tekem U. kroga: Kovinar - Mons Oau- dius 1:2, Kungota - Paloma Sega 2:2, Gerečja vas - Starše 1:1, Dravinja - Usnjar 1:1, Tim Laško - Unior Zreče 0:0, MM Brunšvik - Hajdina 1:1, Montavar Rogoza - Pobrežje 2:1. 1. MONTAV. ROGOZA 11 8 2 1 24:12 26 2. DRAVINJA 11 6 3 2 19:6 21 3. STARŠE 11 4 6 1 21:7 18 4. PALOMA ŠEGA 11 4 6 1 22:13 18 5. USNJAR 11 5 3 3 20:17 18 6. UNIORZREČE 11 4 5 2 19:11 17 7. POBREŽJE 11 5 2 4 18:13 17 8. HAJDINA 11 3 6 2 14:12 15 9. TIM LAŠKO 11 4 3 4 14:15 15 10. MM BRUNŠVIK 11 4 3 4 13:16 15 11. GEREČJA VAS 11 3 1 7 15:19 10 12. MONSCLAUDIUS 11 2 2 7 14:33 8 13. KOVINAR 11 1 2 8 9:20 5 14. KUNGOTA 11 1 2 8 9:37 5 Razpored tekem 12. kroga: Mons Claudius - Po- brežje, Hajdina - Montavar Rogoza, Unior Zreče - Mm Brunšvik, Usnjar - Tim Laško, Starše - Dravin- ja, Paloma Šega - Gerečja vas. Kovinar - Ktmgota. Danilo Klajnšek GEREČJA VAS - STARŠE 1:1 /1:0/ Strelca: 1:0 Kaučevič /30. minuta/, 1:1 Ekart (86. iz 11 m/ GEREČJA VAS: D. Pacher, Paveo, B. Pacher /Sitar/, Metličar, Zajšek, Klaneček /Pungračič/, Krajnc, Kaisersberger, Kaučevič, R Perko, Turk /Kotnik/. Končno so tudi nogometaši Gerečje vasi osvojili točko na domačem igrišču. Novi trener domačih Ivan Ornik ni mogel računati na vse igralce, zato se je bal, da se bo ponovilo stanje iz preteklih srečanj. Gostje iz Starš so že na začetku pokazali, da se niso prišli branit, in so ves prvi polčas imeli rahlo teren- sko pobudo in nekaj izvrstnih priložnosti za zadetek, vendar pa so imeli v debitantu v domačih vratih De- janu Pacherju nepremostijivo oviro. Kazen za neiz- koriščene priložnosti je prišla v 30. minuti, ko je hi- tri Kaučevič izkoristil nesporaziun v gostujoči obrambi in dosegel vodstvo za svoje moštvo. Tudi v nadaljevanju srečanja je bila podobna situa- cija. Nogometaši Gerečje vasi so se branili ter iskali priložnosti v hitrih nasprotnih napadih. V 67. minu- ti je domači napadalec Tiu-k zamudil priložnost za zmago, saj je iz idealnega položaja slabo meril in žoga je zletela mimo desne vramice gostujočega vratarja. Staršani so imeli še nekaj priložnosti, še najzrelejšo je zamudil Zimet v 79. minuti, ko je bil sam pred domačim vratarjem, ki pa je tudi tokrat ostal nepre- magan. V 86. minuti pa je gostom le uspelo rezilltat izenačiti iz enajstmetrovke in osvojiti točko. MM BRUNŠVIK - HAJDINA 1:1 /0:1/ STRELCA: 0:1 Vrbanec /27/, 1:1 Voglar /50/ HAJDINA: Brodnjak, Pihler, Šalamun /Mezna- rič/, Kocmut, Vrabl, Bauman, Mertelj, Vrbanec, Krajnc, Ladinek, Mlakar. Nogometaši Hajdine se vračajo z gostovanja s po- membno točko. Zaigrali so dobro in plod te igre je bilo vodstvo v 27. minuti, ko je mrežo domačega vra- tarja zadel Vrbanec, zraven tega pa so zamudili še ne- kaj priložnosti za povišanje rezultata. V 50. minuti so domači le uspeli izenačiti. Z borbeno igro pa so no- gometaši Hajdine na koncu le osvojili točko. Z malo več spretnosti bi lahko nesli domov celotni izku- piček. V naslednjem krogu nogometaši Hajdine na svo- jem igrišču gostijo vodilni Montavar Rogozo. Danilo Klajnšek MNZ PTUJ - I. RAZRED Rezultati 9. kroga: Središče - Slovenja vas 5:2, Vi- dem - Stojnci 2:2, Domava - Ormož 1:3, Pragersko - Polskava 1:1, Gorišnica - Boč 2:1, Bistrica - Eltehšop 6:0. 1. SREDIŠČE 9 6 0 3 29:15 18 2. BISTRICA 9 5 2 2 23:10 17 3. ORMOŽ 9 5 1 3 22:13 16 4. STOJNCI 9 5 1 3 15:20 16 5. PRAGERSKO 9 3 4 2 14:9 13 6. DORNAVA 9 2 5 2 15:12 11 7. BOČ 9 3 2 4 13:14 11 8. ELTEHŠOP ROG. 9 3 1 5 12:18 10 9. POLSKAVA 9 2 4 3 10:16 10 10. SLOVENJA VAS 9 2 3 4 12:18 9 11. VIDEM 9 15 3 13:19 8 12. GORIŠNICA 9 2 2 5 9:22 8 Razpored tekem 10. kroga: v soboto, 31. 10., ob 13.30 Slovenja vas - Stojnci, Eltehšop R. - Videm, Boč - Bistrica, Polskava - Gorišnica, Ormož - Prager- sko, Središče - Domava. MNZ PTUJ - II. RJkZRED Rezultati 9. kroga: Zavrč - Btikovci 2:1, Hajdoše - Lovrenc 1:1, Leskovec - Apače 4:1, Grajena - Mar- kovci 3:1, Podvinci - Tržeč 1:2. 1. MARKOVCI 9 6 1 2 26:9 19 2. PAGO LESKOV. 8 5 2 1 31:14 17 3. GRAJENA 8 4 2 2 16:12 14 4. APAČE 9 4 2 3 15:18 14 5. HAJDOŠE 8 3 4 1 18:11 13 6. TRŽEČ 9 4 14 15:18 13 7. ZAVRČ 8 3 2 3 13:12 11 8. LOVRENC (-1) 9 2 5 2 14:14 10 9. BUKOVCI 9 2 16 13:18 7 10. PODVINCI 9 0 0 9 6:41 O Razpored prestavljenih tekem; v soboto, 31. 10., ob 13.30 Hajdoše - Zavrč, Grajena - Leskovec. 2. MLADIH. LIGA - VZHOD Rezultati tekem 11. kroga: Kovinar Štore - Nafta 4:1, Steklar - Era Šmartno 1:2, Pragersko - Bakovci 1:3, Šentjur Yiu-ij - Elmont KrŠko 1:3, Bistrica - Železničar 2:3, Starše - Pohorje 0:2, Potrošnik Belt. - Aluminij 0:3. 1. ALUMINIJ 11 10 1 O 42:6 31 2. ŽELEZNIČAR 11 10 1 O 42:12 31 3. POTROŠNIK BELT 10 9 O 1 32:6 27 4. POHORJE 11 8 1 2 31:14 25 5. ERAŠMARTNO 11 6 1 4 21:19 19 6. ELMONT KRŠKO 11 6 1 4 21:23 19 7. ŠENTJUR YURIJ 11 5 O 6 17:16 15 8. BAKOVCI 11 4 2 5 31:24 14 9. BISTRICA 11 4 1 6 27:25 13 10. KOVINAR ŠTORE 11 2 2 7 13:26 8 11. STEKLAR 11 2 2 7 18:45 8 12. PRAGERSKO 11 2 O 9 17:40 6 13. NAFTA 11 2 O 9 10:36 6 14. STARŠE 10 O O 10 6:36 O Razpored tekem 12. kroga: Nafta - Aluminij, Po- horje - Potrošnik Belt., Železničar - Starše, Elmont Krško - Bistrica, Bakovci - Šentjur Yurij, Era Šmart- no - Pragersko, Kovinar Štore - Steklar. 2. KADETSKA LIGA - VZHOD Rezultati tekem U. kroga: Kovinar Štore - Nafta 0:0, Steklar - Era Šmartno 1:1, Pragersko - Bakovci 1:0, Šentjur Yurij - Rohrblitz Krško 14:0, Bistrica - Železničar 0:13, Starše - Pohorje 0:2, Potrošnik Belt. - Aluminij 0:1. 1. ŽELEZNIČAR 11 10 1 O 104:5 31 2. ALUMINIJ 11 10 1 O 66:7 31 3. POTROŠNIK BELT 10 9 O 1 53:6 27 4. ŠENTJUR YURIJ 11 6 1 4 42:17 19 5. POHORJE 11 5 3 3 16:17 18 6. ERAŠMARTNO 11 5 2 4 33:15 17 7. NAFTA 11 5 2 4 30:17 17 8. ROHRBLITZ KRŠKO 11 4 O 7 16:45 12 9. KOVINAR ŠTORE 11 2 5 4 7:21 11 10. BISTRICA 11 3 1 7 20:52 10 11. BAKOVCI 11 3 1 7 6:46 10 12. PRAGERSKO 11 3 O 8 12:55 9 13. STEKLAR 11 2 1 8 15:63 7 14. STARŠE 10 O O 10 4:58 O Razpored tekem 12. kroga: Nafta - Alimiinij, Po- horje - Potrošnik Belt., Železničar - Starše, Rohrblitz Krško - Bistrica, Bakovci^- Šentjur Viu^ij, Era Šmart- no - Pragersko, Kovinar Štore - Steklar. Danilo Klajnšek Utrinek s srečanja med Dravo In Aluminijem. Foto: Kosi Trenerska klop Aluminija Trenerska klop Drave' ROKOMET 1 B SRL Oratoi - Kibnifo 30*23 /12* 14/ Ormož: Dogša, Hanželič, An- tolič 3, Džarmati, Prapotnik 7, Grabovac, Mezgec 3, Kirič 12, Horvat 3, Šulek, Pucko 2, Kavaš. Rokometaši Ormoža so se rečanja z Ribnico nekoliko bali, saj niso mogli računati na vse razpoložljive moči. Začetek srečanja je minil v znamenju dveh čudnih izključitev in ne- kaj tehničnih napak domačih v napadu. To so izkoristili gostje in povedli s tremi zadetki. Ven- dar so domači zaigrali dobro in vil. minuti izenačili. Kar ne- kajkrat so bili rokometaši Ormoža blizu izenačenju, da pa se to ni zgodilo, so si nekaj krivi sami, nekaj pa tudi sodnika, ki sta imela različne kriterije: za domače izključitve, gostje pa so Za enake prekrške dobivali samo rumene kartone. Na začetku drugega polčasa je sledilo dobro obdobje igre domačih in ti so takoj izenačili ter povedli z dvema zadetkoma prednosti. Vse do 45. minute sta bila igra in rezultat izenačena. Nato pa so sledile dobra igra v obranibi, odlične obrambe vra- tarja Šuleka, ki je gostujoče ro- kometaše spravljal v obup, in odlična igra v napadu. Prednost domačih se je iz minute v minu- to večala in na koncu so visoko slavili. V Ormožu pa je bilo zado- voljstvo še večje, saj je skupščina RZ Slovenije ukinila kazen Faruku Hrnjadoviču in bo lahko nastopil že na prvem naslednjem srečanju ter bo vse- kakor prava okrepitev v nadalje- vanju prvenstva. ROKOMET - (Ž) • Sevnica - Elektro SenčarPtuj 17:19 17:111 Elektro Senčar Ptuj: Vido- vičeva, Bojeva, A. Potočnik, Šijančeva 2, Pučkova 1, Maje- ričeva 2, Mikoličeva, Petkova 10, Maračičeva 4, N. Potočnik, Molnarjeva, Žampova. Po nekoliko nesrečnem porazu v prvem krogu proti Škocjanu na Ptuju so tokrat ptujske roko- metašice zaigrale veliko bolje in zasluženo premagale ekipo Sev- nice. Samo na začetku prvega polčasa je bil rezultat izenačen, nato pa so vodstvo prevzele ro- kometašice Elektra Senčarja in si do odmora priigrale tri zadet- ke prednosti, kar je bil dober iz- hodiščni položaj pred drugim polčasom. V drugem polčasu so se domače rokometašice samo en- krat približale gostjam na zade- tek razlike, vendar proti tokrat dobri obrambi in raznovrstni igri gostij v napadu niso mogle storiti ničesar. Vsekakor je zma- ga dobrodošla pred nadaljevan- jem prvenstva, ki bo prvi konec tedna v novembru. Danilo Klajnšek ODBOJKA flif Nora Gofku - Marsel Ptuj 3:0 Marsel: Terbučeva, Prauhartova, Blažičeva, Pus- toslemškova, Vindiševa, Frumnova, Lipovčeva, Krebsova. Odbojkarice ptujskega Marsela so gostovale v Novi Gorici in izgubile. Izredno zanimiv in razburljiv je bil prvi niz, ko so po vodstvu domačih z 4:1 pobudo in vodstvo prevzele gostujoče odbojkarice in vodile nazadnje z 12:10 ter bile blizu osvojitve prvega niza, vendar so naredile nekaj napak in izgubile. V dru- gem nizu so domačinke povedle z 11:0 in kazalo je, da ga bodo dobile gladko. Toda Ptujčanke so zaigra- le bolje in se jim približale, vendar se je ponovila zgodba iz zaključka prve igre. V zadnji igri pa so bile domače odbojkarice veliko boljše in so gladko zma- gale. Rezultati nizov: 16:14, 15:11, 15:7. V naslednjem krogu bodo od- bojkarice Marsela gostovale v Ko- pru. D. Klajnšek MALI NOGOMET 2. SLMH - VZHOD Rezultati 5. kroga: Fa Maik - Dobovec 6:6, Križevci - DAB Team 6:3, Orkan Zbelovo - Mizarstvo Širovnik 7:3, Marco Polo - Tomaž 3:5, Železne Dveri - Agrotim 2:5, ITT Oplotni- ca - Vitomarci Petlja 4:9. I.TOMAŽ 5 5 0 0 36:15 15 2. ORKAN ZBELOVO 5 4 0 1 24:17 12 3. VITOMARCI 5 3 1 1 31:17 10 4 DOBOVEC 5 3 1 1 31:19 10 5. MIZARS. ŠIROVNIK 5 3 0 2 27:26 9 6. FAMAIK 5 2 2 1 26:22 8 7. MARCO POLO 4 2 O 2 15:13 6 8. ŽELEZNE DVERI 4 1 0 3 14:20 6 9. DAB TEAM 4 1 0 3 19:26 3 10. KRIŽEVCI 5 1 0 4 16:23 3 11. AGROTIM 5 1 0 4 14:40 3 12. inOPLOTNiCA 4 0 0 4 18:35 O MNZ PTUJ Rezultati 7. kroga: Lancova vas - Majolka 5:10, Podlehnik - Dolane 3:7, Pušenci - Po- brežje 4:2. 1. DOLANE 6 5 0 1 51:24 15 2. PODLEHNIK 6 5 O 1 31:19 15 3. PUŠENCI 6 4 0 2 36:20 12 4. MAJOLKA/-1/ 6 4 0 2 36:20 12 5. LANCOVA VAS 6 2 0 4 33:43 6 6. POBREŽJE 6 1 0 5 13:39 3 7. RAJH DRAŽENCI 6 0 0 6 18:54 O Danilo Klajnšek Pahk že odvaža Teden dni po tem, Ko je v Ptuju pričela veljati nova pro- metna ureditev (parkiranje v modrih conah) so delavci Komunalnega podjetja Ptuj v spremstvu komunalnega inšpektorja in komunalnega nadzornika iz starega mestnega jedra pričeli tudi odvoz napačno parkiranih vo- zil s pajkom. To je v ponedeljek zjutraj, 26. oktobra, ne- katere voznike kar precej razburilo in dodobra pre- strašilo, saj so hiteli iskat prosta še parkirišča. Lastnika odpeljanega vozila je odvoz stal 13.500 tolarjev, poleg tega pa bo moral odšteti še de- narno kazen za prometni prekršek od 2.250 do 10.000 to- larjev. Pajek odvaža avtomobile na deponijo v Rajšpovi ulici 18 (ob špediciji Goja). Če boste pogrešali svoje - napačno parki- rano vozilo, jih lahko pokličete po telefonu 778-904. Komunalni nadzorniki bodo na napačno parkirana vozila, če ne ovirajo prometa, pričeli nameščati klešče ali lisice. Od- stranitev teh bo lastnika vozila veljala 3.000 tolarjev, plačati pa bo moral še denarno kazen, torej najmanj še 2.250 tolarjev. To, da je še zmeraj nekaj težav s parkirnimi avtomati, ki od časa do časa odpovejo, je po mnenju upravljavcev iz Komunalnega podjetja Ptuj le začetna težava ter jo bodo sčasoma odpravili in stanje normalizirali. Ptujčanom in obiskovalcem mesta pripo- ročajo strpnost in mirne živce, pa seveda dosledno upoštevanje vseh napisov in predpisov. To se sedaj že izplača... -OM Prvo vozilo je ptujski pajek odpeljal v ponedeljek zjutraj, ker je oviralo promet, ko je bilo parkirano na pločniku v Cafovi ulici ob OŠ Olge Meglic. Foto: -OM, NOVINCI / PRI NAJSTAREJŠI OBČANKI mielF.tdek Predstavniki krajevne skup- nosti sv. Andraž v Vitomarcih, upokojenskega društva in ljudski pevci so teden dni pred njenim 100. rojstnim dnevom obiskali na njenem domu v No- vincih 26 najstarejšo krajanko in občanko Frančiško Žižek. Gospa Frančiška bo jutri, 30. oktobra, dopolnila 100 let in ob visokem življenjskem jubileju so ji praznovanje pripravili tudi njeni domači. Kljiib stotim letom je Fran- čiška Žižek še čila in zdrava slo- venskogoriška ženica, nagaja ji samo sluh, nad drugim pa, pravi, se ne more pritoževati. Vesela in nasmejana je bila na dan obiska predstavnikov iz vitomarške krajevne skupnosti in upoko- jenskega društva, kjer je članica že 21 let, še najbolj pa so jo s pes- mijo razveselili ljudski pevci upokojenskega društva in učen- ca vitomarške šole. Predsednik vitomarškega upokojenskega društva Ivan Čuček je dejal, da v KS sploh ne pomnijo, da bi kdo od domačinov dočakal tako viso- ko starost in bil pri 100 letih dobrega zdravja. Danes Frančiška Žižek živi pri svojem sinu Jožetu v Novin- cih. Z možem sta si v zakonu ustvarila številno družino, sama pa je do pozne starosti delala na kmetiji, v vinogradu in pri oko- liških kmetih. Veselje na njen dom prinašajo tudi številni vnu- ki in pravnuki, ki so ji ob viso- kem življenjskem prazniku prav tako zaželeli predvsem dosti zdravja in še na mnoga leta. Slavljenki Frančiški Žižek iz Novincev želimo vse dobro ob 100. rojstnem dnevu tudi iz uredništva Tednika. Ttiff|ana Mohorko Frančiška Žižek je na torti pihnila že sto svečk PTUJ /59. VIKTORINOV VEČER Veleposlanik se predstavi NA VIKOTORINOVEM VEČERU SE BO 30. OKTOBRA OB 19. URI PREDSTAVIL DR. GER- HARD WAGNER Tokratni gost Viktorino-; vih večerov bo avstrijski vele- poslanik v Sloveniji dr. Ger- hard Wagner. Dr. Wagner je rojen leta 1938 v Greinu na Donavi. Na Dunaju je študiral pravo ter leta 1964 doktoriral iz pravnih znanosti. Štiri leta je delal v ministrstvu za šolstvo, in sicer se je ukvarjal z upra- vo visokega šolstva in tujo kulturo. Leta 1970 je začel kariero v ministrstvu za zu- nanje zadeve. Poklicna pot ga je popeljala najprej v Strafiburg, nato v Tunis, Varšavo ter leta 1994 v Ljubl- jano. Veleposlanik bo govoril o svoji domovini, o odnosih med Avstrijo in Slovenijo, o bivanju v Ljubljani. Za glas- beni utrinek bo poskrbela Veronika Emeršič, študentka I. letnika viole na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prisrčno vabljeni! Nada Jurkovič MOTORIST IN SOPOTNIK HUDO RANJENA v sredo, 21. oktobra, okoli 13. ure sta se na neregistriranem motornem kolesu peljala po Par- tizanski cesti v Slovenski bistrici 16-[etni S.T. in sopotnik, 19-letni S. Ž., oba iz Slovenske Bistrice. Pri dovozu k hiši Partizanska c. 35 in k stadionu sta dohitela osebni avto, ki ga je vozil 21-let- ni S. Š. iz Slovenske Bistrice. Avto je začel zavijati v levo že pred sredino križišča, motorist se je poskušal izoginiti trčenju, zapeljal na levo, a je vseeno trčil v sprednji bočni del avtomobila. Motorist in sopotnik sta padla po cestišču in se hudo ranila. Med vožnjo nista uporabljala čelade. Z AVTOM V PEŠKO NA PLOČNIKU v petek, 23. oktobra, nekaj pred 22. uro je po Titovi cesti v Slovenski Bistrici vozil osebni avto 33-letni Anton C. z Zgornje Polskave. V blagem preglednem ovinku je z desnim kolesom za- peljal čez robnik na pločnik in po 14 metrih vožnje trčil v 50-let- no Marijo T. iz Slovenske Bistri- ce, ki je šla po pločniku v isti smeri. Peško je vrglo na pokrov motorja in v vetrobransko šipo, kjer jo je odbilo v drog javne razsvetljave. Hudo ranjeno so odpeljali v mariborsko bol- nišnico. POLICISTOM PRIŠEL NASPROTI S SEKIRO Prešnji ponedeljek, 19. ok- tobra, so bili lenarški policisti obveščeni, da je v naselju Osek, občina Lenart, nekdo kršil javni red in mir. Napotili so se na dom 42-letnega Cvetka K., ki je na svojem domu pijan razgrajal, razbijal pohištvo, pretepal ženo in mlajšega sina. Razjarjen gos- podar je tudi policistom prišel nasproti s sekiro v rokaj in jima grozil. Policista sta ga pozvala, da naj jima izroči sekiro, vendar tega ni storil. Skril se je za grmovje in od tam proti policis- toma vrgel dve večji opeki, ki sta poškodovali službeni avto. Raz- grajača so končno obvladali in ga zaradi napada na policiste kazensko ovadili, zaradi kršenja javnega reda in miru pa se bo zagovarjal pri sodniku za prekrške. VLOMA V STANOVANJSKI HIŠI Na Spodnji Polskavi je v pe- tek, 23. oktobra, dopoldne nez- nanec vlomil v stanovanjsko hišo, prebrskal prostore in odšel z najdeno zlatnino. Po oceni je lastnika oškodoval za okoli 600.000 tolarjev. V času med 23. septembrom in 18. oktobrom pa je neznanec vlomil v nenaseljeno stano- vanjsko hišo v Sejancih, občina Ormož. Lastnik namreč dela v tujini, zato je vlom ugotovil šele pred dnevi. Vlomilec je odnesel električno in drugo orodje, razne pijače in večjo količino oblačil. Po oceni je lastnika oškodoval za okoli 900.000 tolarjev. UMRL ZA POSLEDICAMI VBODA v 40. številki smo poročali, da sta 4. oktobra na Vinskem Vrhu, Miklavž pri ormožu, družno po- pivala 29-letni D.V. in 30-letni V.K., zvečer pa sta se sprla, D.V. je potegnil nož in V.K. zabodel v levo stran prsi. Zvedeli smo, da je V. K. iz Ormoža v nedeljo, 25. oktobra, na oddelku za inten- zivno nego v ptujski obinišnici umrl zaradi posledic vbodne rane. SMRT ZARADI OGLJIKOVEGA MONOKSIDA v ponedeljek, 26. oktobra, zjutraj je sosed v kleti vikendske hišice v Lačavesi 27, Kog pri Ormožu, našel nezavestna, ležeča na tleh, 28-letnega Z. K. in 29-letnega I. L., oba iz Lačave- si. I. L. so brž odpeljali v ptujsko bolnišnico, Z. K. pa je bil že mrtev. Policisti so ugotovili, da sta se oba v nedeljo zvečer na- potila v klet pogledat, kako vre mošt. Zaradi prevelike količine ogljikovega monoksida v zraku majhnega kletnega prostora jima je postalo slabo, zgrudila sta se in obležala nezavestna. FF ORMOŽ • Ob državnem prazniku, dnevu reforma- cije, bo osrednja prosla- va v Ormožu v soboto ob 19. uri. v grajski dvorani bodo nastopili dekliški zbor Cabaletta z zboro- vodko Alenko Šalamon, Tanja Vnučec - klavir, Ma- tej Mertik - pozavna. Maja Frangež - kitara, Vladka Ripak - mezzosopran, Tatjana Rajh - klavir in kantavtor Fredi Miler. Or- ganizator proslave je kot že leta doslej Adra iz Ptu- ja. ; JERUZALEM • V soboto ob 19. uri bo v cerkvi na Jeruzalemu orgelski kon- cert. Nastopila bosta učenca glasbene šole Ormož Niko Fajfar in Po- lona Perger ter njuna učiteljica Kiavdija Zorjan Škorjanec. Kot gostji bos- ta nastopili dijakinji Srednje glasbene šole v Mariboru Lucija Florjanič in Zlatka Puklavec. PTUJ • Gledališka predstava Ljubezenska pisma v režiji Zvoneta Šedlbauerja in produkciji Gledališča Ptuj bo na og- led ponovno v sredo in četrtek, 4. in 5. novem- bra, obakrat ob 19.30. PTUJ • Samo še ta te- den sta v Mestni hiši in Miheličevi galeriji na og- led razstavj najnovejših del Rozine Šebetič, člani- ce likovne sekcije DPD Svoboda Ptuj. KINO PTUJ • Do konca tedna bo ob 18. uri in 20.30 na ogled Arma- geddon. Od 3. do 8. no- vembra bodo ob 18. in 20. uri vrteli film Zorro, 7. in 8. novembra pa še risa- ni film Čarobni mesec ob 16. uri. |'HJ'li''i!W'IIIL| RODILE SO - ČESTIT^^ .MO: Valerija Kozel, Velika \'arnica 6, Videm - Aljaža; Silva Ambrož, Nova vas pri .Markovcih 90, Ptuj - dekli- co; Tanja Meglic, Žabjak 35 Luka; Liljana Čeh, Volkmerjeva 9, Ptuj - Luka; Tatjana Bauman, Dolga lesa 4, Ormož - dečka; Kristina Kunstck, Na livadi 11, Rog. Slatina - Aleksandro; Mari- ja Tišlar, Kraljevci 16, Sv. Jurij ob Ščavnici - Mihaela; Iris Pire, Zg. Hajdina 83 c. Ptuj - Aljaža; Darja Fran gež, Bevkova 7, Ptuj - Dejo; Marija Puc, Strelci 1/c, Markovci - Sergejo; Suzana Hentak, Dornava 119, Dor- | nava - Sabino; Nevenka Ru- j dolf, Cezanjevci 49, Ljuto- mer - deklico; Marija Kodrič, Nadole 6/a, Žetale - Tino; Marjetka Muršec, Trnovski Vrh 41 - Valenii- no; Andrejka Hrnčič, Veli- ki Vrh 6, Cirkulane - dekli- co; Jerica Druzovič, Sed- lašek 66, Podlehnik - dečka; Helena Zupanič, Lancova vas 15/c, Videm - Amadejo; Zdenka Kos, Trnovska va 32 - dečka; Alenka Žebula, Moškanjci 8, Gorišnica - Se- bastijana; Gordana Ko- lednik, Nova vas 107/a, Ptuj - Nušo. POROKE PTUJf: Branko Trinkaus in Tatjana Fras, Bišečki Vrh 41; Anton Kir- biš in Cvetka Drevenšek, Draženci 78/a. UMRLI SO: Janez Stergar, Grajenščak 9, 1979 t 13. oktobra 1998; Franc Žvarc Rjavci 2, 1967 - t 14. ok tobra 1998; Jožefa Eberl, Preša 20,'i-1931 - t 16. ok- tobra 1998; Helena Zadra- vec, rojena Osrajnik, Bro- darjeva 41, Celje, -t> 1914 - 17. oktobra 1998; Franc Re senfeld. Rimska ploščad 23 Ptuj, ^i: 1929 - 1 16. oktobr. 1998; Ana Sirec, Rimsk ploščad 4, Ptuj, 'l-^ 1919 - 18. oktobra 1998; An to Slavinec, Orešje 142, Ptu t- 1910-t 13. oktobra 1998: Terezija Matjašič, rojena Rojht, Sakušak l,^c 1928-1 16. oktobra 1998; Jožef Bra- tušek, Pohorje 17, -i- 1926 - t 19. oktobra 1998; Ivan Petrovič, Podvinci 126, 1942 - t 21. oktobra 1998; Frančiška Petek, rojena Drevenšek, Skorba 56/b, •• 1929 - t 15. oktobra 199^ Zlatka Novoselec, Volkmer jeva C. 9, Ptuj, t- 1968 -1 20 oktobra 1998.