Poštnina plačana v gotovini. DSŽ«VOT TOŽILSTVO » UUKJAf °oŽh i?4.x. 1930 r* Bani* Izhaja vsako soboto. Naročnina se plačuje vnaprej in stane letno Din 84'—, polletno Din 41’—, mesečno Din 7’—. Rokopisov ne vračamo. Uprava in uredništvo: Gregorčičeva ulica štev. 23, telefon štev. 2552. Poštni predal 169. Čekovni račun štev. 15.420. Leto II. Ljubljana, dne 25. gktobra 1930. štev. 43. Potreba industrializacije države. Medtem ko se vse evropske industrijske države bore z vsemi Silami za po-vzdigo lastnega kmetijstva, ki naj bi omejilo uvoz poljedelskih produktov v njihove države, je tudi pri nas na merodajnih mestih prodrlo spoznanje, da naša gospodarska rešitev ne leži toliko v dviganju in pospeševanju izvoza, kolikor v pomnožitvi konsuma v notranjosti države. Nkakor ne moremo odrekati zlasti našemu Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine in drugim merodajnim či-niteljem 'njihovih velikih zaslug na polju zunanje trgovine. A kaj, ko vsi njihovi napori ne rodijo zasluženega uspeha, ker se vse srednjeevropske industrijske države krčevito branijo baš tistih produktov, ki jih mi izvažamo, to je: poljskih pridelkov. Konkurenca drugih agrarnih držav pa, ki navzlic vsem dosedanjim konferencam neprestano znižujejo cene, onemogpča prodajo naših poljskih pridelkov v inozemstvo po vsaj deloma primernih cenah. Naša vlada pripravlja ob sodelovanju vseh resornih ministrov ter s pomočjo vseh prizadetih gospodarskih korporacij zakon o pospeševanju industrije v državi. Lahko trdimo, da je izvedba tega zakona v gospodarskem oziru največjega pomena med vsemi, doslej izdanimi zakoni in edina, res prava • pot k izboljšanju sedanjega gospodarskega stanja. Nikakor ne smemo prezreti velikega števila brezposelnih, ki bodo ob razšir- jenju industrije dobili zaslužek, vsled česar bo zvišana njih konsumna moč. Naša zunanja trgovina pa bo ob uvedbi potrebne industrije izboljšana v toliko, da se bo znižala postavka uvoza inozemskih industrijskih pridelkov, dočinj se bodo naši lastni izvozni produkti vsled zvišanega notranjega konsuma lahko v veliko večji meri in ob mnogo ugodnejših cenah prodali in porabili doma. še posebej velja to za premogovnike, ki so ustavili ali vsaj omejili obratovanje; njih premog bo lahko poi rabila razvita domača industrija. 1 ! 1 “ Ne moremo še govoriti o tem, na kat terih principih bo zgrajen novi zakpn, vendar nam dajejo ,imena zmožnih goj spodarskih strokovnjakov Miri- nučeid sporazumnega sodpldvanja ined 'vserijj panogami domačega gospodarstva .jam-* stvo, da se bodo pri sestavi tegit žakd* na upoštevale vse gospodarske koristi in potrebe ter da bo zakon ob upošto-vanju teh tudi došeget svoj pbpoliff‘namen. 1 ’> ' : ‘(pat . •. - iiVV4tf • Vodilna misel zaščite, in pospeševa^ nja domače industrije je, da naj uživft čim večjo zaščito ona industrija, ki ima v naši državi vse pogoje za uspešen raz-i. voj in poleg jega tiste industrijske panoge, ki so potrebne za narodno brani-bo, dočim naj se zaščita onih industrijskih, panog, ki v naši dr.žgvi nimajo pogojev za obstanek, in uspešno ,konku-renco z izdelki inozemske industrije, omejijo na minimum. Uprava trgovine. (Nadaljevanje.) Prhkticna vrednost angleškega načina kontokorenta pride prav do posebnega izraza pri računih, katerih debetno' stanje->se po večkrat izpremeni v kreditnega in obratno. Dočim moramo pri nemškem in francoskem načinu (ob različnem obresto-ivanju kreditnega in debetnega stanja) ob vseki izpremembi, ki povzroči, da iz dolga nastane dobroimetje (ali obratno), 2aKi)učiti račun obrestnih številk in izračuna,'! obresti, nam pri angleškem načinu tega ni potreba storiti, ker so vse obrestne številke debetnega stanja zbrane v debetnem, kreditnega pa v kreditnem* stolpcu. Tudi redno zaključevanje tekočega računa po angleškem načinu je vsled le prednosti močno olajšano. Radi lažjega umevanja naj služi še dodatek v drugem polletju, ko se je debetno stanje računa izpremenilo v kreditno. (Glej opis istega slučaja pri nfemškem načinu!). Ob zaključku prvega polletja je znašal iračunoinietnikov dolg Din 28.11008 ter smo to vsoto prenesli na novootvor-jeni račun in jo valutirali z 30. VI, (V obrazcu se je pomotoma valutiralo s 30. VII., kar ‘so naši čitatelji gotovo že opazili iln popravili.). 'Dne 15. VIII. pa je računoinietnik plačal na račun znesek Din 32.000'—; tedaj več kot je znašal njegov dolg na .glavnici. Za to vsoto smo ga priznali in odbili od nje manjšo, debetno vsoto ter našli, da znaša stanje njegovega računa po tem vplačilu znesek Din 3889*92 njemu v dobro. Zato vpišemo v stolpec »stanje« to vsoto, še prej pa smo prečrtali minus pred tem zneskom in ga iz-prefflenili v plus, ki znači, da je sledeče, izkazano stanje kreditno (računo-firrethikovo dobroimetje). W zvezi s tem vpisom šmo izračunali tlidi' število dni, ki prihajajo za obre-htovatoje prejšnjega (debetnega) stanja v pftštev do' sedanjega novega vpisa ter Mio* dobili l46 dni (od 30. VI. do 16. VIII'.) in izračunali obrestne številke TIŽ!931),za khterešmo račun obreme- | nili v debetnem ^stolpcu obrestnih številk. Ker v drugem polletju hi prišlo do nadaljnih izprememb, je stanje glavnice ostalo tudi do konca leta neizpreme-njeno. Ob letnem zaključevanju (31. XII.) izračunamo najprej število dni, ki pridejo za obrestovanje tega stanja v poštev (od 16. VIII. do 3-1. XII.), in dobimo 134 dni. Ker je stanje računa kreditno, so tudi obrestne številke kreditne. Pred zaključkom nam preostane še izračunanje obresti. Mi računamo za kredite (dolgove) našim računoimetni-kom 6%, za njihove naložbe (dobroimetje) pa 5% obresti. V naše-m slučaju smo imeli pre jdebetno stanje, ki se je vsled vplačila višjega zneska izpremenilo v kreditnega; vsled tega imamo tu dvojne 'obresti, kar nam kaže že stolpec obrestnih številk, sam. Najprej izračunamo 6% obresti od debetnih številk, ki znašajo 215*52 Din tpr 1 za to vsoto računoimetnika obremenimo ob zaključevanju. Kreditno stanje glavnice je vsled tega za to vsoto zmanjšano ter znaša dobroimetje Din 3674-40. Radi izenačenja obrestnih številk prenesemo ob tej obremenitvi tudi vsoto debetnih obrestnih številk, od katerih smo pravkar izračunali obresti (12.931), v kreditni stolpec. Stanje kreditnih obrestnih številk pa, od katerih iniamo -izračunati 5% obresti, kaže 5212. Za 5% obresti od teh številk imamo ob zaključevanju računo-i-metnika priznati, kar storimo s tem, da ga za znesek Din 72*38, ki odgovarja 5% obrestim teh številk, priznamo v kreditnem denarnem Stolpcu. Stanje glavnice se je vsled tega vpisa zopet izpremenilo in znaša po pribitku tega dobropisa zopet -j- Din 3746'78. V svrho izenačenja stolpca obrestnih števiilk prenesemo obenem s tein dopropisom vsoto kreditnih obrestnih številk, od kalečih smo izračunali obresti (5212) v debetni'stolpec. Predno ob zaključevanju potegnemo i seštevalne črte, vpišento še radi tzena- cenja kreditno (zadnje izkazano) stanje prenos salda na novi račun. Vsote denarnih stolpcev ,in obrestnih številk, la jih ob zaključevanju seštejemo, morajo biti enake. Preostane nam po zaključku samo še glavnice v debetni denarni stolpec kot prenos novega salda (Din 3746*78) na novootvorjeni račun za 1. 1931. Bistvo [izračunavanja dvojnih obresti pri angleškem načinu kontokorenta obstoji tedaj predvsem v tem, da imamo ob zaključevanju obrestne številke že zbrane in samo seštejemo debetni stolpec; ter od vsote teh obrestnih številk izračunamo obresti v višini, ki jo imamo določeno za dolgove naših računo-imetnikov, in jih za to vsoto obremenimo. V kreditnem stolpcu zbrane obrestne številke pa nam s svojo skupno vsoto dajejo podlago za izračunavanje obresti po oni obrestni meri, katero dinamo določeno za njihovo dobroimetje (naložbe). Za obresti kreditnih obrestnih številk tedaj ob zaključevanju računo-ijnetnika priznamo. Ako.se je stanje glavnice med letom tudi 'po večkrat iapremenilo od debet- I zgubljeni V zadnji številki se je pod teni naslovom zgodila neljuba pomota, da se je na strani 659. v peti vrsti dTugega stolpca od spodaj navzgor vrinila vrstica: »zarubljeni za daljšo dobo vnaprej«. Ta vrst-Lca spada na 660. stran v drugi stolpec kot dvanajsta vrstica. Nasprotno pa je nadaljevanje odstavka: »Ne moremo trditi, da je <6dprava kre —« na 659. strani, 6. vrsta od spodaj navzgor pomotama zašlo na 660. stran v 21. do 25. vrstico prvega stolpca: »ditiranje aa vse veke . ...< itd. Ker nam je ostala ob preobložanosti ta »meda neopažena, ‘prosimo naše ,ei-tatelje, da blagovolijo oprostiti in članek sami tako popraviti! Kadar je trgovec prisiljen otvOriti kredit tvyem(ii, drugje bivajočemu, in oseb- nega na kreditno in obratno, ne izpre-m eni to pri načinu zaključevanja in knjiženja ter izračunavanja obresti ničesar, ker so obrestne številke vsakokratnega kreditnega stanja za dobo do nove izpremembe izračunane in zabeležene vedno v kreditnem stolpcu, nasprotno pa zbiramo obrestne številke debetnega stanja za vsako dobo od postanka pa do nove izpremembe v debetnem stolpcu. Seštevanje obrestnih številk debetnega stolpca vam tedaj ob zaključku nudi podlago za izračunanje in obremenitev obresti po debetni obrestni meri, nasprotno pa je vsota kreditnih obrestnih številk (podlaga za izračunanje in dobropis obresti po kreditni obrestni meri. Prav radi te svoje lastnosti je angle* ški način posebno primeren za one račune, katerih stanje se med letom po večkrat izpremend, vsled česar se je tudi pri nas začel že splošno uvajati ter ima nedvomno več bodočnosti kot nemški in francoski način, ki sta baš za izračunavanje, dvojnih obresti precej nerodna. (Nadaljeyanje prihodnjič) dolžniki. no neznanemu človeku, mora biti še toliko previdnejši in natančnejši v svojih poizvedbah o značaju in premoženjskih razmerah odjemailca. Pni večjih dobavah se navadno kreditirano blago zavaruje potom kakega denarnega zavoda s pomočjo takozvane bančne garancije, sikatero se katera,izmed bank pismeno obveže, da bo za odjemalca ona poplačala račun za gotovo dobavo v določeni,višini, ako bi on sam v odrejenem roku ne izvršil plačilnih obvez. Tudi otvoritev bančnih akreditivov je mnogo znan način zavarovanja kredita, a se nanaša navadno samo na prav kratek rok ter.se običajno izplača kupnina prodajalcu proti predložitvi oddajnih dokumentov aii proti * kakemu drugemu določenemu potrdilu o prevzemu blaga. Kakor se zdi kupčija na podlagi akreditiva enostavna in popolnoma brez vsakega rizika, je prodajalec mnogokrat razočaran in ne pride do kritja svoje terjatve vedno na gladek način. Aiko prejmete od banke obvestilo, da vam je otvorila akreditiv za račun vašega odjemalca in za gotovo blago, dobavljivo v gotovem roku, (morate študiju takega obvestila posvetiti posebno pokornost ter predvsem dognati, ako se pogoji, s katerimi banka veže izplačilo, strinjajo z vašo prodajno pogodbo tako glede kvalitete, cene «n dobavnega roka, kakor glede drugih pogojev, ki smo jih dogovorili z odjemalcem. Niso namreč redki slučaji, ko je odjemalec za izplačilo akreditiva naročil banki kot pogoj še kake druge pridržke, dasiravno se ne krijejo s sklenjeno pogodbo. Predno dobavite blago na akreditiv, zahtevajte, da odjemalec neutemeljene pridržke ukine in si poleg tega izgovoriti tudi podaljšanje dobavnega roka za toliko časa, kolikor ga poteče od prvega bančnega obvestila pa do drugega, v katerem so neutemeljeni pridržki odpravljeni. Ako pa po njegovi krivdi vsled nepravilno stavljenih pridržkov trpite kako škodo, ga opozorite na to ter zahtevajte povračilo, v kolikor ste po njegovi krivdi resnično prizadeti in za-morete to tudi pred sodiščem dokazati. Znani to tudi mnogi slučaji, ko je banka akreditiv predčasno ukinila, ker ni bil vezan nepreklicno na določeno dobo. Na to, da je akreditiv nepreklicen ter vezan najmanj na celo določeno dobo, mora trgovec še prav posebno paziti. Sličnih trikov se zelo radi poslužujejo zlasti nekateri inozemski spekulantje pri lesni trgovini, pa tudi pri Taznili poljskih in drugih produktih. Kjer ne morete dobiti bančne garancije, niti otvoritve nepreklicnega akreditiva, vam preostanejo samo še razni viri, potcsn katerih se lahko informirate o značaju in premoženjskem stanju odjemalca, da na ta način presodite, če vam bo ob zapadlosti račun tudi v res- nici poravnal. V ta namen obstoje razni informacijski zavodi, ki se bavijo s poizvedbami in poročanji o premoženjskem ipeležaju in kreditni sposobnosti posameznikov. Kakor so taka poročila več ali manj zanesljiva, moramo priznati, da so navzlic stremljenju po točnosti in popolnosti največkrat nepopolna, ter tudi nobena informacijska pisarna ne prevzame odgovornosti in ne jamči za absolutno sigurnosti pribavljenih vam podatkov'. Poleg teh poizvedb naj bi trgovec vedno skušal razširiti svoje informacijske £tike z asti s tem, da poskusi dobiti poročilo potom kakega trgoAskega prijatelja, kateremu so razmere odjemalca bolj znane. Za uslugo naj mu obljubi pretiuslugo in naj se obenem zaveže varovati strogo tajnost pridobljenih podatkov. Odjemalci si ponekod poskušajo pomagati tudi s tem, da trgovcu navedejo ime kake znane mu osebe ali denarnega zavoda, na katerega naj se trgovec obrne za pojasnila (reference). Vse izkušnje pa nas učijo, da se na take informacije trgovec ne sme preveč zanesti, marveč naj pri neznanih kupcih zahteva zlasti za veče dobave kritje v obliki bančne garancije, nepreklicnega akreditiva, ali pa vsaj potom dobro ži-rirane menice. Reelnemu kupcu tudi ni težko priti do takih garancij, če je res kredita vreden, ker mu pač mnogo lažje kreditira banka, s katero je on v poslovnih stikih, kot pa trgovec, s katerim je šele prvič ali pa samo kratko dobo v kupčijskih odnošajih. Ako pa ni v stanu pridobiti potrebni kredit v njemu znanih krogih, kako naj mu kreditira trgovec, ki ga pozna šele malo časa? Sigurna kupčija ob nižjih cenah in ugodnejših pogojih- znači še vedno dobiček. Visoke cene in za kupca neugodni pogoji pa so največkrat za trgovca .samo pričakovani dobiček, ki se navadno ob realizaciji pretvori v občutno izgubo! Nc pozabite poravnati naročnino! Naša zunanja trgovina. Podatki naše zunanje trgovine v mesecu avgustu kažejo 419.340 ton v vrednosti 569’2 milijona dinarjev izvoza (lani 605077 ton v vrednosti 1,006-2 milijona dinarjev).- Uvoz v avgustu pa znaša 123.355 ton v vrednosti 571 8 milijona dinarjev (lani 161818 ton v vrednosti 635’4 milijona dinarjev). Naš izvoz v avgustu je tedaj po teži nazadoval za 185.737 ton (ali za 30%), po vrednosti pa za 437 milijonov Din (ali za 43%). V manjšem razmerju se je znižal uvoz, ki je padel letos za 38.463 ton ali za 24%) po vrednosti pa za 63-6 milijonov Din (ali za 10%). Glavni predmeti našega izvoza v avgustu (z vrednostjo v milijonih dinarjev) so bili: Pšenica (974), koruza (344), sadje (34 6), konji (6’2), goveda (34-4), svinje (264), drobnica (136), perutnina (10-8), sveže meso (15’5), jajca (341), sirove kože (10-8), drva (108), gradbeni les (84 2), hrastovi pragovi (8'7), izdelki iz lesa 0'4), cement (122), svinec (2-4), baker (30 0. Najbolj je padel izvoz lesa in drv, ’(i se je znižal skoraj za polovico vrednosti; tudi izvoz prašičev in jajc sta močno nazadovala. Uvoz pa obsega v avgustu sledeče glavne predmete: Zakaj Uprave državnih podjetij morajo razpisovati za vsako svojo potrebo ofer-talne licitacije, kar je popolnoma prav in umestno, ker se s tem na eni strani preprečijo možnosti različnih spekulacij, na drugi strani pa javni razpisi omogočijo udeležbo vsakomur ter dajejo prednost onemu blagu, ki je konkurenčno. Glavni namen takih javnih razpisov dobav je tedaj v tem, da se potom njih poišče najcenejše, potrebam cdaovarjajoče blago ob soudeležbi vseh zainteresiranih dobaviteljev. Med takimi razpisi najdemo tudi razpis Ciekcije državnega rudnika v Velenju za dobavo 1000 kg Franckovega prid-tka za kavo in 1000 kg ječmenove kave »Kathreiner«. bombaž sirov (9-7 milijona Din), bombažno predivo (371), bombažne tkanine (64’1), volna (7 9), volneno predivo (8 8), volnene tkanine (36-1), svileno predivo (5 8) svilene tkanine (8 2),. železo 18-6), železna pločevina (7’1), železniški ma-terijal (7*9), izdelki iz železa (251), nafla (7 7), sirove kože (16 4), čevlji (2’5), riž (4 3), premog (19-0), oljni plodovi in semena (8’4), stroji in aparati (44 6), elek-troteh. predmeti (14 6), prevozna sredstva (12-6). Najbolj občutimo uvoz tekstilij (prediva in tkanin), ki sam znaša 1611 milijona Din, ali skoraj tretjino vrednosti uvo^a. Nič manj težko ne občutimo tudi docela nepotrebnega uvoza premoga, železa in železne pločevine, ker imamo vsega tega dovolj doma. Skupna trgovinska bilanca za prvih osem mesecev letos nam kaže vrednost 44455 milijonov Din (lani 4616’6) n uvoza 46273 milijona Din (lani 4968-n) ter je pasivna za 1818 milijona Din. Ker je bila lanska bilanca v prvih osmih mesecih pasivna za 352 (predlanska celo za 620’6) milijonov Din, .i se je navzlic temu v glavnih jesenskih in zimskih mesecih tako popravila, da je bila letna bilanca zaključena aktivno, smemo tudi letos pričakovati, da bo zaključek napravljen s prebitkom. tako? Za dobavo prihajata v poštev samo dve določeni znamki, proti katerim sicer nimamo prav ničesar.. Grajati pa moramo način razpisa, ki že sam po sebi popolnoma izključuje soudeležbo drugih, prav tako vsem predpisom pravilnika za živila odgovarjajočih produktov domačih jugoslovanskih in slovanskih tvrdk. Zakaj tedaj baš te dve znamki? Zakaj drugi izdelki sploh ne smejo priti v poštev?? , Tudi o kvaliteti s?mi nočemo govoriti, vendar je po našem mnenju ječmen samo ječmen in si nikakor ne moremo vsugerirati , da bi bila ravno ena vrsta ječmena dostopna izključno samo enemu podjetju, ker nam je znano, da pra-žarne nimajo lasnih ječmenovih polj hi se prav vse trudijo, da za praženje nabavijo res dobro in prvovrstno blago, ki je za enak denar dostopno vsem. Tudi pri praženju se vsepovsod polaga največja pažnja na to, da je praženje pravilno. In končno tudi sladkanje rii prav nikaka iajnosh Isto je s kavinim pridatkom, ki pač nekomu ne ugaja ta, drugemu zopet drugi. (Jaz za svojo osebo dajem prednost Kolinski, drugemu ugaja morebiti bolj druga znamka). Psihoza mase? Izključeno! En sam človek, aii tudi ena sama večja skupina ljudi ne more jamčiti za okus drugega, niti za okus druge večje skupine. Konečno pa nam doslej še ni znam primer, da1 bi se za slične zadeve kdaj razpisalo ljudsko glasovanje. In če bi se, bedo mnenja vedno deljena! Jasno je, ta razpis favorizira s~mo dvoje znamk in vse druge izključuje. In to ni prav! Gospodarske beležke. Za Učvrstitev cen hmelja. Na ČehosloVaškem se je ustanovil pod državno paščito hmeljarski sindikat, ki bo skrbel, da se cene hmelja učvrstijo. Država je dala sindikatu v ta namen kredit 10 milijonov Kč. Sindikat je že določil najnižje cene za hmelj, in sicer: za globoki 250 Kč, rusteški in rudniški 300 Kč ter za žateški 400 Kč. Enak sindikat se je ustanovil tudi v Nemčiji. Državna in bavarska vlada sta dali sindikatu kredit enega milijona mark. Hmeljski trgovci in' špekulanti so močno prizadeti ter se posledice že kažejo v porastu in učvrstitvi cetl. Kdaj pa pride pri nas do sličnega sindikata, ki ni za naše gospodarstvo nič manj potreben kot na Čehoslova-škem in v Nemčiji? Znižanje obcestne mere za — vloge. Zagrebški kartel denarnih zavodov je ponovno znižal obrestno mero za vloge za 1 odstotek pri nevezanih in za pol odstotka pri vezanih vlogah. Navzlic obilici denarja in navzlic že dosedaj previsoki napetosti med obrestno mero za vloge in za posojila pa se kartelu nikakor ne mudi znižati tudi obrestno mero za posojila, kar bi moral storiti v veliko višji meri, če bi imel voljo sodelovati pri gospodarski sanaciji. Nov prekooceanski parnik. Slobodna plovidba je v nedeljo rta svečart načitt prevzela rtov parobrod z imenom »Buha«, ki irtia 7000 brutto ton. Kupčija brez konkurence in konjunkture. Pod tem naslovom prinaša »Jugoslovanski LIoyd« članek, posvečen švedskemu vžigaličnemu trustu in še bolj njegovemu ustanovitelju' in voditelju Ivanu Kreuger-ju, ki je s svojimi velikimi snovateljskimi in trgovsko-politio-nimi zmožnostmi našel sistem trgovine in industrije, ki je brez konkurence in za katero ne obstoji slaba konjunktura. Vodilna misel njegove podjetnosti je bila vedno ta: proizvajati blago, ki se bo z matematično natančnostjo lahko prodalo. Uspelo mu je poleg ustanovitve vžigaličnega podjetja najti tudi brdz-konkurenčni način monopola v 12 različnih državah. Enako je z njegovim telefonskim trustom, ki prosperira ne glede na konjunkturo, ker je znal svoji trgovski podjetnosti dati tudi pravilno zaslombo s svojimi prodajnimi zmožnostmi in z velikopoteznostjo v podjetjih trgovinsko-političnega značaja. Kreuger-ja lahko imenujemo očeta sistema brezkonkurenčnega' proizvajanja in brezkonjunkturne prodaje. Naš izvoz jftje. Polbg lesa je najobčutneje prizadet izvoz jajc iz naše države; ki je že od marca meseca, ko je znašala vrednost izvoženih jajc 83'8 milijona Din v konstantnem padanju irt kaže v sledečih mesecih nastopilo nazadovanje: 77'Si 65-2, 43-7, 38-8 in v avgustu le še 34 milijonov Din. Za petdnevno tedensko delo. Po celem svetu in v vseh stanovih se vršijo konference o pobijanju brezposelnosti, ker brezposelnost ne škoduje samo neposredna prizadetim nezaposlenim, marveč v prav taki meri tudi produeentom in trgovini ter je gotovo glavni vzrok današnje gospodarske krize, ker zmanjšuje konsumno moč velikega dela' svetovnega prebivalstva. Najmarkantnejši predstavniki svetovne industrije, med njimi tudi Ford in Bat'a vidijo najuspešnejše orožje za pobijanje brezposelnosti v tem, da se skrči delovni čas, ker današnja tehnika proizvaja, produkte veliko hitrejše kot je bilo to pred. leti. Oni' so mnenja, da bi pri, uvedbi petdnevnega dela na teden ob nezmanjšanem zaslužku že zar poslenih. dobili namestitev tudi vsi brezposelni, kar bi dvignilo njih kupno moč. Ustanovitev trgovskega obrambnega sodišča v Zagrebu. Banska uprava v Zagrebu je odobrila pravila za ustanovitev trgovskega obrambnega sodišča, ki bo brezprizivno. razsojalo spOre med članstvom Saveza trgovcev, odnosno med načelstvom istega, v kolikor ne gre samo za kršenje pravil. Poleg tega pa bo odločalo tudi v sporih, kjer je pogodbeno priznana njegova pristojnost. Reševanje sporov med trgovci in njihovimi nameščenci, izvzemši ravnatelje in prokuriste, pa ne spada v njegovo kompetenco. Člane sodišča izvoli občni zbor. Napredek tujskega prometa na Bledu. V letošnji sezoni je bilo na Bledu 18.819 gostov, tedaj 2.177 več kot lani. Največ je bilo Jugoslovanov, namreč 6355, slede Avstrijci, katerih je bilo 3287, za tem 2480 Cehoslovakov, 1793 Nemcev in 611 Madžarov; ostanek odpade na razne druge narodnosti. Lepi izgledi za izvoz sadja in vina. Poleg starih odjemalcev so se zadnje čase oglasili pri nas Francozi in Švicarji, ki se zanimajo zlasti za dalmatinska vina in za naše sadje. Nemški trgovci pa kažejo veliko interesa za bana-ška vina. Letošnji pridelek koruze. Poročilo mednarodnega poljedelskega urada v Rimu kaže sledeči pridelek v milijonih stotov: 1930 1929 v Jugoslaviji 35-0. 41;5 v Romuniji 39-5 63-9 v Madžarski 130 17-9 v Bolgariji 8-5> 9-4 Po teh podatkih je letošnji pridelek koruze za eno celo petino manjši kot lanski; Tudi ostali, doslej objavljeni podatkii . elede pridelka žita kažejo, da je bila letina evropskih držav slabej^a kot lanska. Pri, pšenici se računa za 10 do lf> : odstotkov, pri rž.i za 12 do 14 odstotkoy, : pri ovsu pa za, 22 do 24 odstotkov manj pridelka kot lani. I Izvoz' sadja iz Drinske banovine. Iz Sarajeva poročajo, da je izvoz jabolk v polnem razmahu ber se jih je i doslej izvozilo okoli 300 vagonov za Nemčijo in Holandsko po ceni Din, 3000 tona, franko Požega. Prvič se letos oglašajo tudi kupci iz Italije. Skupni pridelek jabolk za. tovoz se ceni v Drinski banovini n a. 2500 vagonov. Za odpravo nepravilnosti v zagrebški trgovini. Zagrebška sekcija trgovcev z živili ii* mešanim blagom je odposlala na bansko upravo deputacijo, ki je g. bana pozvala, naj po. svojih organih poskrbi, da se bo pravilnik o odpiranju in zapiranju obratov striktno izvajal. Poleg tega je zaprosila g. bana, naj poskrbi, da ! se v mlekarnah ne bo prodajalo blago, ki spada v delokrog špecerijske trgovine, kot se je doslej to v Zagrebu dogajalo. t Greinitz v Mariboru. Zelezninarska industrijska in trgov-, ska družba Greiuitj, ki je imela doslej svoj sedež v Sarajevu, kjer je prevzela posle za prejšnjo graško Greinitz d- d.„ se preseli iz Sarajeva v Maribpr, k 1 grška drahma —'731 —'73 1 italijanska lira 2’959 2'95 1 madžarski pengo 9‘90 9'8H 1 nemška marka 13’45 13'15 1 poljski zlot 6'33 6'23 1 rumunski lej —'408 —'34 1 švicarski frank 10’96 10'96 1 španska peseta 614 5'fH 1 danska krona 15'08 1501 1 hol. goldinar 22"75 22' Ti 1 turška lira, papir 26‘75 26‘70 1 zlati frank 1096 10’96 1 kanadski dolar 5605 5605 1 norveška krona 15’08 15’08 1 brazilski milreis 5'20 5’20 1' brazilski pezoz 20'35 20'35 1 švedska krona 1514 15'20 Dinar mednarodno čvrst. Peseta se je nekoliko' popravila (cd 5-58 na 5-831, lUdi rierttška marka se je po zadnjem padcu zopet okrepila; v ostalem ne-izpremenjeno. poročila. VREDNOSTNI PAPIRJI. Državni papirji: Vojna škoda prompt-na 432 do 433, 7K% Blairovo posojilo 82-50 do 83, 8% Blairovo posojilo 92-50 do 93, investicijsko posojilo 88 do 89, tobačne srečke 30 ponudba, 7% posojilo Državne hipotekarne banke 82 do 82-50, 4¥i% bosanske obveznice 53 do 55, begluške obveznice 73 do 74, Rdeči križ 55 ponudba. Vsi državni papirji so tekom tedna znatno porastli ter po zadnjem padcU skoraj dosezajo svoje prejšnje stanje v celoti. Privatni efekti: Celjska 170, Ljubljanska kreditna banka 125, Prva hrvatska štedionica 922—924, Kreditni zavod 175; Združene papirnice Vevče 126 do 130^ Ruše 280 do 300, Strojne tovarne 75, Narodna banka 8200 do 8250, Trboveljska premogokopna 389—370, Kranjska industrijska družba 312. Papirji so čvrsti. ^Narodna banka« je porastla. - Trboveljska«, ki je v začetku todna še vedho padala, se je koncem tedna močno popravila ter se dvignila od 352 na 370. Tržna poročila. Cene na zagrebški produktni borzi. Pšenica: banatska Tisa nova 150 do 160; bačka nova 140 do 150; baranjska 135 do 145; slavonska 132 do 142; sremska 130 do 140. Rž: bačka 115 do 125; slavonska 120 do 130. Ječmen: ozimni 63/65 kg 110 do 120; poletni 68/70 kg 135 do 145. Oves: bački in slavonski 130 do 140; bosanski 125 do 135; sremski 127—137. Koruza: stara bačka 110 do 120; umetno sušena X—XII srem. 90 do 100; nova XII—I srem. 100 do 110. Cinkvantin: merkantilni 200 do 210. Proso: 90 do 110. Fižol: beli novi 280 do 300. Krompir: rdeči rani 65 do 75; beli Woltmann 45 do 55; mešani 40 do 50. Zelje v glavah: 50 do 60. Mlevski izdelki: zdrob 290 do 320; >0gg« 280 do 310; »2« 250 do 280; »4« 220 do 250; »5« 200 do 230; »6« 170 do 190; 7« 120 do 150; posevki F« 80 do 90. Poljski proizvodi na zagrebškem trgu. Zelje 1-25—150 Din; repa 050—075 Din za kg; detelja 85—100, seno 65 do 75, otava 70—85, slama 45—60 Din 100 kg; drva 140—150 Din za m3. ŽITO. Na ljubljanski blagovni borzi so šle cene pšenici tekom tedna nekoliko navzdol ter notira:, bačka nova 80/81 kg 215—217’50 Din.; bačka nova 79/80 kg 205—20750 Din; bačka nova 78/79 kg 190—192 50 Din, yse promptna dobava, mlevska voznina, slovenska postaja, plačilo 30 dni. V zvezi z žitom se je pocenila tudi moka ter notira nularica Din 350—355 ob takojšnji dobavi, plačilo v 30 dneh. Sicer cene še vedno stare, a je spričo situacije na drugih borzah pričakovati nadalnjega padanja. Cene živine v Subotici so padle, ker je prešlo te dni kot transitno blago za Italijo preko naše države okoli 70 vagonov romunske živine. Kovine. Na londonski kovinarski borzi so pretečeni teden zopet nazadovale vse cene kovin. Svinec je doživel hud padec ter notira 14, 18, 9 funtov, kar so najnižje cene po vojni. Cink je padel v ceni za 14—15 šilingov ter notira 14 funtov 10 šilingov. Baker, katerega ceno so skušali obdržati z intervencijami, se je pred 16 dnevi dvignil za 12 šilingov, kakor hitro pa so intervencije nehale, je iz-nova padel za 27 šilingov. Kositer islotako pokazuje velik padec in je šla njegova cena za 14% navzdol. Antimon kaže še vedno nespremenjene cene, vendar se tudi nagiba k padanju. Jajca. Cene jajc so čvrste ter gredo celo deloma navzgor in plačujejo naši izvozniki blago po 130—1-35 Din. Berlin plačuje naša jajca 1114 do ■ 1 'A pfeniga, fko meja, neocarinjeno. Tudi berlinski trg pokazuje čvrstejše cene, ker je pretečeni teden šlo blago nekoliko navzdol. Nazadovanje cen kakao-a. Italijansko čokoladno podjetje »Unica« je zaključilo letošnjo sezono z izgubo dveh in četrt milijona lir, kar motivira s tem, da je letos cena za kakao šla za 50% navzdol in se plača za 50 kilogramsko vrečo le 38 šilingov dočim je lani stala 76 šilingov. * Metlarstvo. Odkar se je razšla prodajna organizacija metlarske trgovine in obrti v Sloveniji, so cene v stalnem padanju ter stane temeljna številka metle um 6'50, vsaka nadalnja števjlka pa je Din 1 dražja. Nadaljno znižanje cen kruhu. Zagrebški peki so znižali cene kruhu za 50 par pri kg. Akcija za znižanje cen kruhu se opaža tudi v družili delih države. V Dubrovniku, kjer med peki glede znižanja ni prišlo do sporazuma, je znižala največja pekarna cene na lastno roko celo za 1 Din pri kg. Cement cenejši. Severonemške tvornice cementa so sklenile znižati ceno polnovrednega cementa za 20 odstotkov, normalni cement pa se je pocenil za 2 marki pri toni. Amerika je znižala cene cementa za 50 centimov pri toni. i Aluminij. j Tudi evropski kartel za aluminij je i znižal cene za aluminij od 95 na 85 funtov za tono. Cene v Italiji. V Trstu se plačujejo vagonske pošiljke pšenice po 120—125 Lit, rži 72 do 78, ovsa 70—75, koruze 55 — 56 Lit za 100 kg. Moka stane od 155—200 Lil, koruzna moka od 76—78 Lit. Živina se plačuje po povprečno 4 lire za kg žive teže. Cene pa se gibajo po starosti in kvaliteti od 350—450 Lit. Teleta imajo ceno 5—5’50 Lit, istotako debele svinje. Cene vina so zadnji čas tudi neznatno poskočile zaradi slabše letine. Lesni trg. Udeležba Rusije na lesnem izvozu. Ako vzporedimo ruski predvojni lesni izvoz z njenim sedanjim izvozom, vidimo, da njen izvoz še vedno lani ni dosegel predvojne višine, dočim so druge evropske države še vedno na boljšem. Nevarnost ruskega lesa ne tiči toliko v množini, marveč veliko bolj v ceni. Izvoz v zadnjih letih, primerjajoč ga s predvojnim izvozom kaže sjedeče množine v tisočih ton: 1913 1926 1927 1928 1929 Rusija 10358 3157 4207 5487 7980 Finska 8590 892510525 9891 10100 Švedska 6805 6050 5910 6438 6800 Poljska 4030 825010700 8140 7000 Čehoslov. 4000 3720 5425 4650 4500 Medtem ko lanski izvoz lesa iz Rusije še vedno ne doseza predvojne množine, je lanski izvoz lesa iz vseh ostalih držav večji kot predvojni z izjemo Švedske, ki ima količino lesnega izvoza skoraj uravnovešeno. Štrajk pri Šipadu končan. Štrajk, ki je nastal zaradi znižanja dnevnic pri tem lesnem velepodjetju, je končan, ker se je med podjetjem in na-stavljenci dosegel sporazum. Pred revizijo gozdnega zakona. Na zadnji seji ministrskega sveta je-poročal g. minister za šume in rude, da potrebuje novi gozdni zakon neka-j tere izpremembe, zlasti glede gozdne | paše in glede svobodnega drvarjenja, j ker so močno prizadeti revnejši sloji v nekaterih delih države, kjer je novi zakon uvedel strožje mere. V zvezi s tem so tudi ukinjene dosedanje gozdne takse in kazni, ki se bodo odmerile šele po reviziji (najbrže samo v polovični višini). Pravilnik o splavarjenju. Splavarjenje spada pod gozdni zakon ter je potrebno dovoljenje oblasti prve stopnje (sreska uprava), če se splavarjenje nanaša samo na vode v njenih mejah, sicer izda dovoljenje banska uprava. Ako pa se splavari v več banovinah, izda dovoljenje ministrstvo za šume in rude v sporazumu z gradbenim minnistrstvom. Škodo, ki nastane vsled splavarjenja, je koncesijonar dolžan poravnati. Na poziv upravne oblasti je dolžan tudi zavarovati potrebne naprave pred poplavami.. Izvoz hlodov. Po naredbi ministra za šume in rude se morajo vsa debla, ki so napadena po I I lubadarju, podreti, olupiti ter lubje in vejevje sežgati. Ker pa večina — zlasti večjih lesnih podjetij te naredbe mnogokrat ne more izvrševati, je pričela vlada razmišljati o tem, da bi se ukinila izvozna carina na okrogli les, ki je uvedena v zaščito naše lesne industrije in malih žag. Seveda je še vedno veliko vprašanje, če bi napadena debla našla v inozemstvu ugodno prodajo; izvoz zdravih debel pa bi vsekakor močno škodoval naši lesni trgovini. Posledice ustavitve dela pri gozdnem podjetju »Virbo«. Kot smo poročali v predzadnji številki, je imenovano lesno industrijsko pod- | jetje vsled nesoglasja z gozdno upravo ustavilo vsako obratovanje, vsled česar je 550 delavcev brez posla. Soglasje še vedno ni doseženo in delo počjva. LJUBLJANSKA LESNA BORZA. Promet majhen; položaj neizpreme-njeno mlačen; cene še vedno stare ter se navzlic pričakovanju tudi cene drv za kurjavo še vedno niso dvignile. Povprašuje se po sledečem blagu: 200 m3 (jamskega ileaa (bor), dolžina 2, 2'50, 3, 3'50 .in 4 ni, srednji premer v vrhu <.d 12/17 cm. • 220 m3 jamskega 'lesa (bor), debelina na spodnjem ikonou od 20—‘90 oni, sestavljeno kot sledi: 200 komadov po 8 m dolžine,'400 komadov po 6 ni dolžine, 200 komadov po 2-50 ni dolžine, blago mora biti zdravo, obeljeno, ravno, ipo možnosti suho. — Cena naj se glasi franke vagon Sušah pristanišče. /Smrekove deske: !., II., III., dolžina'44 ni, debeline 12, 18, 24, 28, 33, 38, 48 mm, blago paralelno rezano, pravokotno očeljeno, depo, suho. Cena naj se glasi Iranko vagon Sušak pristanišče. tBukovi pragovi, rezani ali tesani na živ #6b. Dimenzije so sledeče: Dolžina 2'20 ali fi:60 m, širina 27, .88, .29 oni, debelina 16, 17, 18 om. Rabi se tudi šknmt pragove (bukove) po uzuelnih dimenzijah. Cena naj se glasi Iranko vagon meja ali Sušok pristanišče. • ©ukovi hlodi: >Večjo mnežino, dolžine od 2-20 do 4 40 on, imona .pa biti 50% samo I. robe. Cena naj se glasi franke vagon meja vLa Kranjska gora tranzit. 'Hrastove remeljne, ostrorobe, prima, brez scca in grč. Debelina 50X50 mm, dolžina 0'43 m ali (mnogokratniki; debelina 80X80 mm, dolžina po želji pnodajailoa. Cena za m3 f.ranko vagon meja via Postojna tranzit. 'Hrastove hlode, I., II., enotna dolžina, 2'30, premer na sredi od 19 do- 31 om. — Vsaka (množina v letu 1931. Cena franko vagon meja Postajna tranzit. 1 vagon hrastovih plohov, obrobljenih, I., II. (za izdelavo sodov) od 40,mun debeline naprej. Cena naj se glasi Iranko vagon meja tranzit. 300 m3 .bukovih parjenih neobrobljenih iplohov: debelina od 50 mm naprej, dolžina od 2 do 4 im (stofpnjevaje cd 10 do 10 cm), širina od 26 cm naprej. .Kakovost: 60—70% čislo grč lin sirca, 40—50% H. z nekaj srca. Dobava: od meseoa marca 1931 sukoesivno naprej. lihi vagon kot vzorec takoj, kupec je voljan dati nekaj denarja . po dogovoru kot na račun za siguren odjem 'robe. Cena naj se glasi za ni3 franko vagon meja via Postojna tranzit. 300 m3 bukovih naravnih neobrobljenih plohov: debelina: 20, 38 nun 20%, 60, 70, 80, 100, 120 in 150 mm 80%; dolžine: od 2 m naprej (stopnjevaje od 10 do 10 eni); širine: pri 20 dn 38 mm od 18 cm naprej, pri 60, 70, 80, 100, 120, 150 ram cd 26/27 cm naprej. Koikovcet: lepi man te, I., II., III. (iz sredine krlja bi bilo najbolje testone rezati). Dobava: od meseca marca 1931 suk-cesivno naprej. — Cena naj se glasi za m3 Iranko meja Postojna, kupec je voljan dati nekaj denarja po dogovoru kot na račun za siguren odjem .robe. Bukove frize: parjene, suhe, prima, z ■običajnimi nadmerami. Dolžine: 30, 35, 40, 45, 60, 55 lin 60 oni. Širine:-5, 6, 7, 8 om, največ 5 in 6 cm. Debelina: 27 mm. Najnižja cena za ni3 franko vagon meja vda Postojna tranzit. Dobava takoj. Vzorec je zaželjen. 500 do 600 komadov brzojavnih drogov, smreka, jelka, po možnosti sama smreka, suhih: od 8m, v vrhu najmanj 11 om, 1 m od tal 18 om; od 9 m, v vrhu najmanj 11 om, 1 m od tal 20 oni; od 10 m, v vrhu najmanj 11 cm, 1 m od tal 22 cm; od 11 m, v.vrhu najmanj 11 0111, 1 m od tal 23/24 om; od 12 m, v vrhu najmanj 11 cm, 1 m od tal 25 cm. — Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna ali Sušah pnistivniišče. 1 vagon neobrobljenih bukovih plohov, I., brez grč, 27 mm. Cena franko vagon meja Postojna tranzit. Rahi se tudi bukovina v debelinah 33 in 38 mm, I., brez grč, kakor tudi I., II., one-šana roba. — Cene naj se glasijo franko vagon meja Postojna tranzit. Bukovi neobrobljeni plohi, ca. 150 m/, od 2 m dolžine naprej, debeline 27/40, 38/60, 60/50 mm. Ca. 1500 m3 bukovih testonov, 60% od 9/10" — 40% ©d 4/8". . Ca.. 200 ton škant testonov. — Vse cene je freha navesti franko vagon prihod Sušak pni stan išče. 20 vagonov lepega bukovega oglja za tedensko dobavo po 2 ^vagona do konoa decembra .tekočega leta. Plačljivo akreditiv. Ponudbe naj se glasijo franko vagon meja via Postojna tranzit. Več vagonov oglja samega »oanedtloc, — Cena naj se glasi Jiranko vagon meja via Postojna (tranzit. •Borovi piiloti: 10 komadov dolžina 14-70 •n, 5 komade.v dolžina 12’50, 3 komadi dolžina 11-—, 2 komada dolžina 10-—, 2 ko- mada dolžina (3‘50, premer v sredini 30 cm. Cena .naj se glasi .franko vagon .nakladalna postaja. 3 vgoni lepih .lipovih plohov: 10.% od 2 do 3 m, 90% od 3 m naprej, Siri-na od 20 cm nnaiprej, debelino cd 50 do .100 umil. — Cena -naj se glasi franko vagon meja 'Podbrdo. Borov (jamski 'las, obeljen, raven in sicer: 300 -komadov od 2 m, -s srednjim premerom 18/20 cm; pod ladjo. Pravilnik za nadzorstvo nad živili. (Nadaljevanje.) Prepovedana je prodaja pokvarjenih niasti in masti s (previsoko stopnjo (nad 2% pri masti za pripravljanje hrane) kisline. Prav tako je prepovedana prodaja masti od hiše do hiše. Olje mora biti znaten« po inienu surovine, iz katere je izdelano, n. pr. bučno, olivno, sezamovo olje itd. Ako pa je pripravljeno iz več vrst surovin, mora nositi gamo označbo: >01je za pripravljanje hrane«. Žarka olja in taka olja, ki se bo okusu čuti v njih kislina, se ne smejo prodajati. Prodaja olja od hiše do hiše je prepovedana. Pšenična inoka je določena za prodajo v naslednjih tipih: št. »Ogg« in >Og« (moka za pecivo), št. »2« (moka za kuhanje), št. 4« (krušna moka prve vrste), št. >5« (pšenična moka), št. >6« (krušna moka druge vrste), št. »7« (krušna moka tretje vrste), št. »8< (krmilna moka). Mešanje moke različnih žit in legu-minoz je dovoljeno samo z natančno označbo sestavnih delov zmesi. Pokvarjena moka in žito sta prepovedani v prodaji in ne smeta imeti nikakršnih rudninskih primesi. Barvanje žita, moke in leguniiinoz je prepovedano. Kruh se sme prodajati samo v kosih (štrucah) po Jž, %, 1, l'A, 2, 2lA in 3 i kilograme, če ni pripravljen kot pecivo ali kaka druga specijaina vrsta kruha, ki se prodaja v teži izipod pol kg (žemlje, preste itd.). Razlika v teži sme biti največ 3% pri svežem in 5% pr L starem' kruhu. Piavihnik predpisuje i na j večjo snago prt; pekarijah ter/izključuje osebe z na-, S jezljivo boleznijo od izdelovanja in prodaje kruha. V trgovini, kjer se prodaja kruh, se ne sme prodajati takih snovi in predmetov, ki bi kakorkoli lahko vplivali na kakovost, duh ali okus istega. Ako je kruh napravljen iz različnih snovi, mora biti to posebej označeno. Razen kuhinjske soli ne sme imeti kruh nobenih rudninskih snovi. Za specijalni kruh in pecivo veljajo v glavnem vsi ti predpisi in mora biti pecivo po svoji kakovosti pravilno označeno. N. pr. mlečno pecivo mora biti pripravljeno iz mleka, jajčno pecivo pa mora imeti najmanj 150 gramov jajca na 1 kg. Jajca se morajo uporabljati cela (betijak in rumenjak). Barvanje kruha in peciva ni dovoljeno. Kvas mera biti svež, brez primesi in brez vsakih sredstev za konserviranje. Kot jajca se smejo prodajati samo k« rja jajca, dooim morajo biti ostala označena po vrsti, n. pr.: gosja, račja itd. Kot sveže jajce se sme prodajati samo blago, ki razen snaženja ni predelano na drug način. Prodaja pokvarjenih .jajc za hrano je prepovedana. Konservirana jajca v apnu, vodenem steklu ali slično se morajo kot' taka označiti in sicer z načinom konservira-nja na omotu, zaboju ali posodi. N. pr.: ‘Jajca konservirana v vodnem steklu« i. t. d. Jajčne Lonserve .morajo, odgovarjati v posušenem staiiju suŠTni jajca ter je prepovedana uporaba katerihkoli sredstev za konsetviranje. Dalje prihodnjič, i > i/1' Trgovci, nabavljajte svoje potrebščine pred vsem pri tvrdkah, ki z oglasi podpirajo vaš tisk! »Tribuna« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovška cesta št. 4 Prodaja na obroke I .Najboljše meo najboljšim vrvarsKim blagom se izdeiuie v (»rosupijcrn. Varstvena znamka ga rantira za izbrano, ne-preKosljivo Kvaliteto, to je olago, ki oode zadovoljilo Vaše odjemalce. % Vam zagotovilo trajen dober zaslužek, ki ga dajejo le zadovoljni odjemalci. — Poskusite tudi Vi 1 Obvestilo! Al AN U FAKT U RN A VELETRGO-VINA R. MIKLAVC, «Pri Skofu>, Ljubljana, katera obstoja že preko 60 let in razprodaja na debelo in drobno manufakturno, sukneno in vse v to stroko spadajoče blago, naznanja svojim cenj. odjemalcem, kakor tudi vsem gg. trgovcem, ki krijejo svojo zalogo v Ljubljani, da je povečala svoje trgovske lokale v celo prvo nadstropje. Tvrdka drži na zalogi samo blago iz priznano najboljših svetovnih tovarn v veliki izbiri in najnovejših vzorcih; cene so vsled prvovrstnih zvez jake ugodne. Zaloga se lahko vsak čas neobvezno ogleda. Za mnogobrojen obisk se priporoča cenj. občinstvu tvrdka R. MIKLAUC .PRI ŠKOFU* LJUBLJANA Llngareva — Redarska ulica — Pred Škofijo GOSPODJE TRGOVCI! PRIPOROČAJTE VAŠIM CENJ, OD EMALCEM NAŠO PRAVO KOLINSKO CIKORIJO! .VELETRGOVINA KOLONIJALNE IN ŠPECERIJSKE ROBE IVAN JELAČIN, LJUBLJANA ZALOGA SVEŽE PRA ŽENE KAVE, MLETIH DIŠAV IN RUDNINSKE VODE TOČNA IN SOLIDNA POSTREŽBA! ZAHTEVAJTE CENIK! Lastnik: Konzorcij za izdajo strokovnega tednika »Moli trgovec«. Za konzorcij in uredništvo: Lojze Zajc. Za tiskarno »Merkur«: Otmar Michalek, oba v Ljubljani.