Poštnina plačana ▼ gotovini
V Ljubljani, dne 28. februarja 1935.
Leto VIII. — Štev. 8.
Pravica
Glasilo *crščan&l-zee?a delovnega l$zi€2&iva
ait«»» ritk £«trtek pop.; * siočah* pr*xnika ij Nitnazca Številka Din 1'—. ~ Cena: s« 1 mesec II Oglasi, reklamacije in naročnina na spravo sUa popraj — Uredništvo: Ljubljana, Mikloši- || Di» 4'—, ca četrt lota Din 10'—, za pol leta Din 20*—; ni II Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, 1. nad. *ev» c. — Nefrankiraa« pisma »« n« spcejeBjafo II iDosemstvo Din 7'— (mesečno) — Ofilaii: p« dogovora II Telefon 2265. — Stev. čekovnega računa 14.900
Votivni proglas vlade
Že dolgo časa pričakovani volivni proglas, ki je 'bil napovedan kot osnovna baza za pred-stoječe volitve v naročimo skupščino, je vlada proglasila v torek, dne 26. februarja. Tisiti dan izve e er je proglas objavil po radiu kmetijski minister L>. Jankovič. Proglas bo v teku prihodnjih dni plakatiran po vsej diržavi.
Proglas pravi, da sta narodno edinstvo in državna celota, zavarovani is sedanjim ustavnim redom, nedotakljivo načelo notranje dri. ureditve, ki dviga jugoslovansko nacijo na višino solidarne celote. Na tej temeljni osnovi izraža vlada v proglasu iskreno in globoko priznanje ibivšim političnim strankam za vsa koristna prizadevanja in za vse njihove zgodovinske .zasluge, in ugotavlja, da sodobno narodno življenje in njegova bodočnost zahtevate od mas širših pokretov in večjega poleta. Zato pa po mnenju vlade 'razdejane in pokrajinsko razdeljene nekdanje politične stranke ne morejo več zagotoviti zdravega in naprednega javnega življenja.
O državni vladni kandidatni listi, kaitere .nosilec bo g. Bogoljub Jevtič, pravi proglas, da bodo vsi kandidati na tej listi odločni nasprotniki vseh separatističnih, federalističnih im prevratnih teženj.
Scmaciša pok. zav. bratovskih sMudmc
minister je ob zaključku te važne ankete "ol>
V	ministrstvu za gozdove im rudnike se je vršila 21. do 22. t. m. pod predsedstvom ig. min. za gozdove im rudnike dr. Svetislava Popoviča, predstavnikov1 'Ministrstva «a soc. politiko, delodajalskih in delojemialskih delegatov glavnih bratovskih skladnic Beograda, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva in Splita važna anketa, kako dobiti rezerve za pasivne bratovske sklad-nice. Večina predstavnikov je osvojila predlog ljubljanske bratovske skladmice, ikaitera je predlagala, da se poleg posebnih! fondov za sanacijo pok. zavarovanja pri posameznih ibrat. sikladnicah osnuje tudi skupen sanacijski fond za celo državo, v katerega ibi stekale davščine prodanih in uvoženih rudarskih proizvodov. G.
Tone Fajfar:
Temelji bodočemu človeštvu
Današnja človeška dražba je omajana do temeljev. Samo krepkejši pretres, pa se bo zvrnilo vse v prah in razvaline bodo večje kakor je bila kdajkoli njena veličast.
Mnogi še vedno upajo, da bo mogoče današnji družabni red obdržati na ta ali oni način. Nešteto samozvanih zdravnikov se oglaša im s kramarsko vsiljivostjo proglaša svoje recepte za edino zdravilne in odrešujoče. Vsak hoče te svoje recepte preskušati na človeštvu, kakor preskušajo zdravniki strupe na miših in zajcih, pa naj se ti recepti imenujejo ali nacionalizem, revolucija, diktat tura proletariata ali stanovska država ali kakorkoli že. Že mnogo takih poskusov smo doživeli in še jih bomo — toda uspeha ni; človeštvo še bolj tone v obupu in stiski.
Kje je vzrok temu, ali še bolje: kateri je tisti pravi, odrešilni recept, po katerem bo človeštvo prišlo do sreče?
Prvi vzrok neuspehov je v teim, ker vsak hoče današnjo družbo popravljati, Mikati, pleskati. Človeštvo bo moralo biti popolnoma pre-nc».lje>,o, pretopljeno kakor zlato v ognju in očiščeno vfce žlindre, da bo postalo zmožno ustvariti novi družabni red, pravičen iza vse.
Za tako popolno ipreroditev človeštva pa je treba temelja, na katerem se bo človeštvo prerodilo in upostavilo družaben red, kakršen bo njemu v srečo. Ta temelj je Kristusov nauk, posebno nauk o ljubezni do bližnjega.
Kristusova zapoved: »Ljubi svojega bližnjega kakor sam sebe!« bo postala vodilo novega 'življenja. Moigoče je namreč upostaviti nov red tudi brez ljubezni, prav dobro verno, da je tak red tudi mogoče držati neko dobo- s silo, terorjem, bajoneti. Skoraj nemogoče pa je, tla bo tak red v srečo človeštvu^ ker človek hoče poleg življenja predvsem tudi svobode. Gotovo bo talk red prej ali slej propadel, posebno če so zruši sila, ki ga vzdržuje.
Za srečno življenje človeštva pa me zadostuje le postava, sila, teror, ampak je treba vse kaj več: srečo daje šele prava ljubezen človeka do človeka.
Zapoved ljubezni je danes ne samo med človeštvom, ampak tudi med krščanstvom skoraj docela pozabljena. To se kaže posebno v socialnem življenju. Znano nam j c, kako pravilno so še umevali prvi kristjani Kristusovo zapoved. Odrekli so se zasebni lastnini in so vse premoženje dali v skupno blagajno, odkoder so potem črpali sredstva za svoje potrebe. Kmalu po tej dobi krščanskega heroizma in ljubezni pa se je tudi med nje ugnezdila sebičnost, egoizem; začel je prevladovati lastni žep nad pravim bratstvom. Im tako je šlo do današnjega dne, čc izvzamemo nekatere velike ljudi, ki so od časa do časa s svojim velikim zgledom zasijali med krščanstvom. Velika večina kristjanov	pa	je docela pozabila	na	zapoved ljubezni,	ki	je po Kristusovih besedah
največja med vsemi zapovedmi in mora biti tako močna, da	ne	trpi nobene krivice.
In kako je	danes? Bodimo možje	in	po-
glejmo resnici odkrito v obraz! Veliko besed je izgovorjenih med nami o krščanstvu in mnogi se s ponosom trkajo na svoja zavedna »krščanska« pi-sa. Marsikdo se ponaša z veliko »katoliško« firmo. Toda na žalost sredi tega
katoličaustva najdemo le malo pravega klenega zrnja. Kar ga je, ga dobimo le med preprostim ljudstvom, pri malem človeku. Med ljudmi iz družbe je katoliško ime večinoma le reklama.
'Če gledamo na položaj n. pr. z delavskega stališča, tare j s strani, ki najbolj občuti težo današnjega družabnega reda, vidimo mnogokrat prav žalostne primere. Vidimo ljudi, podjetnike, ki sicer s ponosom nosijo katoliško ime, pa se na žalost prav nič ne razlikujejo ■od svojih tovarišev-kapitalistov bodisi Judov ali svobodomiselcev ali kakršnihkoli. S svojim ravnam jem prav tako i/.žcmajo dtlavce, jim odtegujejo zaslužek in jih mečejo na cesto kakor drugi kapitalisti. Kakor da bi za nje ne veljala božja zapoved!
Današnji čas zahteva praktičnega katoličanstva. iPrav zato, ker se katoličani tega doslej nismo zadosti zavedali, se ne smemo čuditi, da sc delavstvo že v masah odtujuje Bogu im Cerkvi. Skrajni čas je, da besede spreme-
Za ozdravitev gospodarskega življenja, kateremu bo posvetila vlada glasom proglasa vso pozornost, napoveduje proglas važnejše ukrepe kot: znižanje zemljiškega davka za 90%. znižanje davkov, znižanje taks, znižanje železniških tarif, koncentracija državnih in poldržav-nih velikih denarnih ustanov za boljšo razdelitev kreditov in za pospešitev obtoka 'kapita-lov, znižanje obrestne mere pri državnih in zasebnih bankah, odlog plačil in znižanje obrestne mi ere pri kmetskih dolgovih, ena milijarda dinarjev zagotovljenega kredita za ve-li-Ka javna idela, za gradnjo cest In izgradnjo železnic.
K'omčmo govori proglas še o zadružništvu, •kateremu hoče vlada zagotoviti popoln razvoj, ki pa mora ostati politično, versko in plemensko nevtralen. Vlada obljublja tudi, da bo gospodarsko in delavsko zakonodajo korenito popravila, kar je po našemi mnenju, edinole mogoče, če sc da obstoječimi delavskim strokovnim organizacijam večji vpliv na socialno zakonodajo', kar bo .laliko mogoče, ker že v proglasu pravi vlada, da morata biti pravni red in zakonitost popolnoma zasigurana.
V	proglasu vabi vlada vse državljane, da 5. maja oddajo svoj glas za državno listo z nosilcem g. Jevtičem na čelu.
ljubil, da se bodo z vso strogostjo podvzele mere, ki so potrebne, da se .pokojninsko zavarovanje mašili bratovskih skladnic sanirat in postavi na realno podlago.
Iz tega je razvidno, da boano konično le prišli do realizacije naših predlogov. Sicer je zato že zadnji čas, kajti ne, da je pasivna samo naša glavna bratovska skladnica, so temu precej blizu tudi druge, predvsem splitska. Sploh je treba, da se postavi pokojninsko zavarovanje naših rudarjev in kovinarjev na irealno podlago, da ne bodo živeli v večni negotovosti, ali bodo prejeli še za prihodnji mesec borno pokojnino.
ninio v dejstvo, ker le v temi bo rešitev človeštva. Kaj mam pomagajo govori, katoliška društva, obiskovanje cerkve, molitev, če pa 'glavnega nimamo — ljubezni do bližnjega.
Ljubezen je tisti temelj, na katerem bo morala biti zgrajena človeška družba. Množice delavstva gredo danes prihodnosti nasproti. Vedo, da je današnja stavba družabnega reda omajana do temeljev in da bo treba zgraditi nekaj povsem norega, trdnega in pravičnega. Vprašanje pa je, ali bo ta stavba zgrajena brez Boga ali z Bogom, brez ljubezni ali z ljubeznijo. Na krščanstvu samem leži velika odgovornost za to. Ljubezen mora vse prepojiti, ne samo malega človeka ampak tudi človeka iz »družbe«, ki doslej misli, da zanj zadostuje samo birma.
Katoličani stojimo pred odločitvijo: če bomo isejali ljubezen, bomo želi ljubezen, če je ne bomo sejali, iboino želi sovraštvo, in povean, da bodo dnevi, ko se bo to maščevalo, strašni.
Mimo nevarnosti. '/, ozirom mi naš protest, da se sedanja »Uredba o viničarskem redili« ne sme poslabšati, še manj pa ukiniti, so zagovorniki te<ra zadnji čas povsod na umika. Ilite se opravičevati, da niso tako hudo mislili in celo poudarjajo, da sedanji viničarski red .mora ostati. Nekateri pa svetujejo celo anketo viničarjev in vinogradnikov, da bi se uredila še ostala siporna vprašanja. Mi, predvsem organizirani viničarji, se sicer s tem. zadovoljujemo, verjamemo pa samo tolilko, kolikor vidimo'. Ne bomo nehali čuvati naših pravic. Zavedamo se v polni meri, da samo v močni strokovni organizaciji moremo z uspehom kljubovati vsem nasprotovanjem.
Vsem v vednost. S sklepom načelstva »Jug. strokovne zveze v Ljubljani .z dne 12. febr. 1935 je postavljen tov. P. Rozman kot stirolkov-ni tajnik k ekspozituri JSZ v Maribor. Dne
1.	marca ima nastopiti to službo. Da se ne bi naši nasprotniki te ipremesitiitve tov. Rozmana prezgodaj .razveselili in da ne bi bilo zbeganosti v naših vrstah obveščamo, da je v Mariboru že več let manjkalo strokovnega tajnika kršč. soc. delavske organizacije. Ves bližnji in daljni okoliš Maribora pa je izrecno viničarski. Zato mora strokovni tajnik na tem mestu biti vešč tudi v viničarskem vprašanju. Načelstvo 'zveze v Ljutomeru. bo odislej vodilo bolj gospodarsko plat organizacije, višja strokovna politika pa bo vodena sedaj iz Maribora, kjer je zato tudi mnogo primernejše mesto. Tov, Rozman Peter bo torej s teni ostal tudi v bodoče v naši viničarski organizaciji in jo bo vodil od borbe do uspehov kakor doseclaj. — Načelstvo zveze.
Številnim mojim tovarišem viničarjem, ki se pismeno bodisi osebno vsak čas obračajo do mene, sporočam, da je odslej imoj naslov: Maribor, Delavska zbornica, T. nadstr. Kdor pa želi osebnih stikov, me more dobiti od 9—12 in od 14—18 istotam v pisarni Jugosl. strok, zveze. Kozman Peter.
Kovinarji
Jesenice, 26. februarja.
VSEMU ČLANSTVU!
Na podlagi sklepa Upravnega odbora skupine se vrši 8. redni Letini občni zbor Skupine kovinarjev JSZ Jesenice v nedeljo, (line 3. marca, ob pol 10 dopoldne, v dvorani Krekovega dama z naslednjim dnevnim redom: 1. Čitanje in odobren je zapisnika zadnjega občnega zbora;
2.	Poročilo odbora: a) podpredsednika, b) tajnika, c) blagajnika, d) predsednika; 3. Porfočilo nadzorstva In preglednikov; 4. Poročilo dlele-gata Jug. strok, zveze; 5. Volitev novega odbora; 6. Predlogi in razno.
Upravni odbor pričakuje, da se bo članstvo kakor vse leto, tako tudi Ob priliki občnega zbora svoje organizacije, zavedalo svojih dolžnosti in se občnega zbora polnoštevilno in točno udeležilo. — Odbor.
*■
Krajevna bratovska stkladnica na Jesenicah
razglaša: Ker je vozna razdalja do Dobrave, odkar je most KID čez Savo za vozni promet zaprt, znatno povečana, se sporazumno s sklad-,ničnimi zdravniki odreja nova porazdelitev1 rajonov iz.a skladniene zdravnike in sicer:
G. dr. Kogoja kličeta v slučaju, potrebe na dom k svojim družinskim članom vsi oni zavarovani člani, ki stanujejo v občini Dovje ter v občini Jesenice vsi oni, ki1 stanujejo desno od potoka »Ukove< v seve roza padni sineri, nadalje vsi oni, ki stanujejo Pod Mežakljo in na Dobravi.
To in ono
Prevalje. Dne 2T5. febr. t. 1 »ta stopila pred oltar, prazmujoč srebrno poroko ob 25'letnici izakona, naš obratovodja g. J. Enci ter njegova soproga. (Delavstvo papirnice ob tej priliki g. obratovodji najiskrenejše čestita s prisrčno željo, da bi dočakal med nami tudi zjaiti jubilej.
—	Istega dne se je poročil tudi sin g. jubilanta Hubert Enci z gospodično Matildo Hribernik. Obilo »reče!
Limbuš. Na banovinski t ranici v Pekrah se je vršilo poučno predavanje o pravilni obdelavi vinogradov. Udeležili smo se ga tudi nekateri organizirani viničarji. V prihodnje, ko bo spet tako predavanje, naravnost pozivamo vse člane, zlasti pa viničarsko mladino, da se ga udeleži, ker s pravilnim znanjem našega poklicnega dela moremo koristiti celokupni naši stvari. — Odbor skupine.
Ljutomer. Na viničarski komisiji med tov. Stajnko Josipom in g. Fijan Francem ni prišlo do nobenega sporazuma, ter je sporno zadevo prevzel v nadaljnje reševanje dr. Stajnko, odvetnik v Ljutomeru,
Jezik si je prcgifizmil do krvavega, tako je besedičil in tolkel viničarske zakonite pravice, neki ljutomerski vinogradnik, ko je prišel k njemu posredovat zastopnik organizacije viničarjev. Ta vinogradnik je celo v višji državni službi (!!!).
Ivanjkovci. Tu je na viničarski komisiji prišlo do razsodbe, da mora velevinogiadnik g. Pongrac Gvido plačati viničarju tov. Krampač Jožefu 1399 Din. Viničarja je zastopal tov. Tomažič.
Manibor. Viničarska komisija v Košakih je razsodila, da mora vinogradnik g. Glaser Julij iz Meljskega hriba plačati viničarju tov. Zorko Jakobu 2855 Din. Viničarja je zastopal tovariš Rozman.
Maribor. Redni občni zbor skupine viničarjev se vrši v nedeljo,. 17. marca ob pol 9 v pritlični sobi Delavske zbornice. Dnevni red: Poročilo odbora; poročilo strok, tajnika; volitev odbora in nadzorstva; slučajnosti. Pridite sigurno in točno vsi člani, pripeljite seboj vse neorganizirane.
Posiiirtninski sklad. Umrl je član framske skupine tov. Slogi Matija, katerega svojcem gre sedaj izplačati tisoč Din posmrtnine. Pobiral se bo 43. slučaj. — Svojcem naše tovariško sožalje! — Načelstvo.
G. dr. Čeha kličejo v slučaju potrebe na dom k svojim družinskim članom vsi oni zavarovani člani, ki imajo svoje bivališče v občinah JCIoroška Bela in Breznica, nadalje oni, ki stanujejo v občini Jesenice levo od potoka Ukove,
Vse ostale določbe, ki se nanašajo na ordinacije, ostanejo neizpremenjene, kakor so bile objavljene z razglasom 24. avg. 19i3’3, to je:
G. d!r. Schvvab ordinira za člane v bolnici od 8—10 dopoldne, v slučaju potrebe pa tudi na domu bolnika.
G. dr. Kogoj ordinira za družinske člane (brez ozira na njihovo bivališče) v svoji ordinaciji na Jesenicah, in sicer od 8—11 dopoldne.
G. dr. Čeh ordinira za družinske člane (brez ozira na njihovo bivališče) v bolnici od 2—4 popoldne.
Ob nedeljah in praznikih ordiniirajo sklad-nični zdravniki kakor zgoraj določeno, toda samo v res nujnih slučajih obolenja.
Vse zgornje določbe veljajo v polnem obsegu tudi za nameščence in njihove družinske člane.
Nova porazdelitev rajonov stopi v veljavo v ponedeljek, dine 25. februarja 1955.
Rudarji
Zagorje ob Savi, V nedeljo smo imeli pri nas zelo lep občni zbor skupine JSZ. Navzočih ie bilo veliko število članov, nekaj je pa žali-bog bilo tudi zadržanih vsled različnih opravkov. V zadnjih letih naša skupina lepo napreduje kljub težkočam, ki jih doživljajo rudarji od strani delodajalcev. Vodil je občni zbor tov. Vinko Ustar, ki je vodil skupino namesto težko ponesrečenega tov. Flereta, kateri pa hvala Bogui počasi okreva. Pbroči.la odbornikov so bila točna in je izzvenela iz njih vsa potrebna skrb za skupino in člane, kar je bil dokaz, da so se odborniki v polni meri zavedali svojih dolžnosti in z veliko ljubeznijo spremljali in vodili gibanje skupine. Vsa čast takim odbornikom, ki se žrtvujejo v tako težkem položaju za splošen dobrobit rudarjev in še prav posebno v krajih, kjer smatra marksizem vse delavstva za svoj monopol. Le tako naprejl Delo, ki je spremljano s trudom in žrtvami, ne more biti prej ali slej brez sadov. V novi
odbor »o izbrali, zopet same fante in može, ki so že vnaprej pripravljeni na težkoče in samo delo. To so: Flere Franc, Ustar Vinko, Drnovšek Hinko, Prašnikar Ignac, Jerman Tomaž, Šuštar Franc; preglednika pa: Mrgole Jože, Nolimal Ivan, in organizacijski zaupniki: Pavlič Jože, Učakar) Ivan, Kovač Davorin in Vozel Ivan. — Ob tej priliki nas je obiskal predsednik JSZ in nam dalje časa govoril o nujni potrebi strokovne organizacije, poudaril načelno prednost in veliko nalogo krščanske strokovne organizacije pred marksistično in nam tudi obrazložil stališče JlSZ napram enotni delavski fronti, v katero smo predvsem poklicani krščanski socialisti, seveda le na zdravi ■podlagi, katera more biti edina osnovna podlaga za res uspešno delo. — Delj časa že boleha pri nas tov. Flisek Viktor in je priklenjen na bolniško posteljo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja.
Lesno delavstvo
Rimske Toplice. Kakor po drugih podjetjih, tako se tudi pri nas uvajajo v podjetju razne novosti, ired, strogost in disciplina. S prihodom novega uradnika, kateri je prišel lansko jesen, so se pri nas razmere delavstva bistveno lzpre-nienile. Plača je zopet redno vsakega 3-. in 15. v mesecu, razlika se redno sproti plačuje in vsi zaostanki iz preteklega leta. Obratovodja je razbremenjen, ker misli: uradnik s svojo večletno prakso mu pomaga pri delu; in včasih vidi kaj nai|>ačnega, pa smo se že navadili. Navaditi se bomo morali tudi na to, da med delom ne bomo pili vode, ki je izven tovarne. To je izguba časa, zato .narede pri vsakem stroju, črpalko; pametna misel za obe strani. Med odmorom je pa v bodoče zopet dovoljeno, da pri stroju sedeš na parno napeljavo in čakaš na. delo. Nadalje je v kovačnici prepove-dano kaditi zaradi požara. To so novosti, za katere se imamo zahvaliti našem,u g. uradniku, ki nam gre tako na roko. Blagovolili bi ga še prositi, da si kupi knjigo o lepem vedenju; bo sicer to žrtev, če ta gospod v delavce kašlja in se ob njih briše roke. Veliki neredi gredo čez naše raine, katere bomo samo v skupni borbi spravili s sveta.
Nazarje. V soboto, 23. t. m., zvečer je bil v obratnih prostorih tuk. podjetja članski sestanek skupine lesnega delavstva. Na sestanku je govoril tudi zastopnik centrale tov. Rozman, ki nam je razložil pomen in koristi strokovne organizacije in nam dal novih smernic za bodoče delo. Vse do kraja je z zanimanjem sledilo njegovemu govoru. Kljub slabemu vremenu in veliki povodnji, vsled katere so bili mnogi zadržani, je bil sestanek še precej zadovoljivo obiskan. Sestanka se je udeležilo tudi precej nečlanov. Opazilo se je pa tudi, da se nekateri, komaj par minut oddaljeni, sestanka nevem iz kakšnega vzroka niso udeležili. Če mislijo, da jim tega ni treba, so se zelo urezali. Ker čisto sigurno bo prej ali slej tudi za nje kakor za vse druge prišel čas, ko bomo v resnici potrebovali pomoči. Odkod pa je naj iščemo, če ne od svoje strokovne organizacije. Prav je povedal tov. Rozman, ko je dejal: »Čujte, in bodite pripravljeni.« Pripravljeni je treba da smo, pripravljeni tako, da nas tudi najhujši sunek ne preseneti in ne podre. Če pa hočemo, da bo naša trdnjava močna, je treba da nas je veliko, ker poedinci nikjer nič ne opravijo in ne dosežejo. Zato pa vsi do zadnjega v organizacijo, njej sinemo popolnoma zaupati. — Ker se v tem letu namerava zidati tukaj tudi nov društven dom, je prišlo tudi to na vrsto. Delavstvo z denarnimi prispevki ne more veliko pomagati, pomagamo pa lahko z delom in s tem da pokažemo dobro voljo. 0 tem, da je društven dom tukaj potreben, ni dvoma, potreben predvsem za mladino.
BREZPOSELNOST V FRANCIJI
Število registriranih brezposelnih je doseglo v Franciji začetkom februarja rekordno višino 479.000 to je 146 tisoč ali 44 odstotkov več ko lani ter 59.800 več ko decembra. Važno pa je, da se je število dvigalo v vsej drugi lanski polovici leta. ,Ker Francija ni uve<IJLy brezposelnega zavarovanja, je težko ugotoviti resnično število, splošne cenitve pa se gibljejo med 900 tisoč in 1,400.000. Zelo je narastlo tudi število le delno zaposlenih, po -mnenju delovnega ministra zadeva že 48 odstotkov vsega delavstva, 200 tisoč pa je tedensko zaposlenih le po štiri dni, ako upoštevamo .le podjetja z nad 100 delavci in. bi bilo približno število tako zaposlenih ceniti celotno na pol milijona.
Naše nove postojanke
Okonina v Sav. dolini. Razmere, v katerih živimo, so »as prisilile, tla stopamo v vrste organiziranega delavstva. Sicer to ni lepo, da prihajamo tako pozno, toda kdor pozna naše razmere, bo razumel, da pri nas zmisel in razumevanje za strokovno organizacijo ni našla potrebnih tal. V zadnjem času so nekateri naši tovariši prejemali »Delavsko Pravico«, iz katere so videli, da je tam, kjer so delavci organizirani, vendarle nekoliko boljše. Ojunačili smo se in organizirali. Začasno smo se priključili kar nazarski skupini lesnega delavstva. V nedeljo, dne 24. t. m., smo imeli sestanek, kateri je bil kljub naši raztresenosti (saj smo raznešeni po vsej gornji Savinjski dolini) zelo lepo obiskan. Na sestanku je govoril tov. Rozman iz Ljubljane. V svojem govoru nam je razložil pomen in naloge del. slrok. organizacije. Zakon o zaščiti delavcev sicer daje delavstvu pravico združevanja v obrambo svojih pravic, vendar je treba uveljaviti kar je mogoče sanVo na ta način, da se delavstvo organizira. Izkoriščanje nas ubogih žagarjev je doseglo višek. Delamo od 4 zjutraj do 21, včasih do 23 zvečer in to za plačo pri svoji hrani 15 največ do 20 Din dnevno, pri gospodarjevi hrani pa po 10 Din dnevno.^ Kdor ve, kaj se pravi cel dan premetavat težke in mokre hlode, bo razumel, da je to nemogoče še nadalje vzdržat. Razumemo, da je lesna industrija v krizi, toda, da bi bila tako na koncu in bi jo reševalo samo naše zastonjkarsko delo, ne moremo verjeti. Dobro namreč vemo, da cene lesa niso tako nizke, da bi se nam za težko in naporno delo ne moglo dati poštenega zaslužka. To izkoriščanje je nas, kakor naše družine, izčrpalo do skrajnosti. Pa tudi na druge načine se nam krati naše pravice. Veliko je delodajalcev, ki svojega delavca enostavno ne prijavi bolniški blagajni. Ako to delavec zahteva, pa se mu delo odpove. Po naši lastni krivdi smo postali popolnoma brezpravna raja. Dovolj je tega! Tudi mi smo ljudje in ne živina. Nočemo ničesar drugega kot pošten zaslužek in da se bo spoštovala naša del. soc. zakonodaja. Tega nam seveda prostovoljno ne bo nihče dal. Zato smo se organizirali, da se bomo skupno borili za naše pravice. Vsi, ki se niste stopili v naše vrste, to čimpreje storite! Nobenega izbegavanja in oklevanja. V strokovni organizaciji, v slogi in skupnosti, je naša moč in rešitev!
Nameščenci
Ako si z organizacijo zadovoljen povej to vsem, ako nisi, povej to samo odboru, ki bo tvojo pritožbo upošteval in se prizadeval, da stvar uredi.
Celje. V petek, dne 22. t. m., so se zbrali
v	precej lepem številu celjski nameščenci k »ostanku, ki se je vršil v prostorih celjskega okrožja J8Z. Sestanek je otvoril in vodil tov. Hočevar. Poudarjal je potrebo po bolj smo-trenem in intenzivnem delu v vrstah nameščencev. Nato je poročal tov. Rozman o delu zveza in nalogah, ki jih imajo nameščenci do st rolk. orgajiizacije in nameščemske zaikonoda-je- Po strokovnem poročilu je sledila živahna debata, 'katere sklop je bil, da se skliče za pe-ftek, dne 8. marca, ponoven sestanek, kjer se bo vse potrebno pripravilo za ustanovni občni izbor naše mameščenske organizacije. S tem, ko bomo dali temelje naši nam. organizaciji v Celju, bo organizacija mogla tudi bolje uspevati. Zadnji čas je, da tudi nameščenci strnemo svoje vrste in gremo s podvojenimi silami na delo. Razmere na« silijo, da stojimo budno na atraži za naše nameščenske interese. Vse celjske tovariše pa ■vabimo, da se nam pri tem delu pridružijo.
Ljubljana. V ponedeljek, dne 4. marca ob 20 se bo vršil v prostorih JSZ iza naše člane diskusijski večer. Vse člane vabimo, da se tega večera udeleže.
„Tašengeld“
Iz nekega lista posnemamo sledečo prigodbo: Pri neki tvrdki je bilo izpraznjeno mesto pisarniške moči. Delodajalec je bil pripravljen plačati mesečno 800 Din, a našla se je nameščenka, ki se je ponudila za mesečnih 300 Din. Na vprašanje, kako more živeti s tako plačo, je odgovorila, da ima teh 300 Din za svoj »tašetigeld«, kajti starši so že toliko denarno podkovani, da ji skrbijo za hrano in obleko. Taki slučaji rušijo nameščencem
Naše delavstvo i
Belgrajsko časopisje je poročalo, da se je
10.	t. .m. vršilo v Belgiradu veliko javno zborovanje čevljarskih podjetnikoiv proti privilegijem, ki jih v naši državi uživa Bata. Zborovanja se je udeležila tudi ostala javnost, ,ki je burno protestirala posebno proti temu, da se vedno bolj uporablja gumijasta obutev, ki ni •samo škodljiva /.a zdravje, marveč je tudi v škodo našega kmeta živinorejca. Sprejete so bile daljše resolucije, v katerih se zahteva od kr. vlade, da se naj izvrši kontingentiranje produkcije vseh vrst obutve, dalje prepove ustanavljanje in razširjanje že obstoječih usnjarskih in čevljarskih industr. podjetij vsaj za dobo 5 let, prepove izdelovanje gumijaste obutve itd.
Prav in lepo je, da se naša ja vin ost bori /a obstoj in napredek naše čevljarske in usnjarske obrti. Vendar pa pri tem delu zelo .pogrešamo opore važnih javnih, faktorjev — to je časopisja. To več ali manj na to molči ali prinese take stvari le ikronistično. Vsi se dobro zavedamo, da je časopisje tu radi naroda in ne
Zmžan:e železnii
.Končno je železniška uprava le uvidela, da zadnje povišanje železniških tarif pri potniškem prometu ne prinaša večjih dohodkov, marveč ravno obratno: dohodki so bili vedno manjši. Vsled tega je tarifni odbor sklenil, da zniža na vseh progah in razredih potniško tarifo. To znižanje stopi v veljavo s 1. marcem 1935. Vozne cene pri potniškem prometu bodo nižje za 28%. Poleg tega se bo znižala tudi ta-irifa za brzovozno blago.
Pri osebnih vlakih vozovi I. in II. razreda odpadejo. Da, se pospeši tujski promet, se uvedejo za letovišča, zdravilišča in kopališča posebne tarife. Vsak potnik, iki ostane v kraju (letovišču, zdravilišču itd.) najmanj 10 dni, ima
ugled in eksistenco, kajti delodajalci radi večjega profita radi sprejemajo take ponudbe in tudi pri nastavljanju drugih nameščencev, ki služijo, da se prežive, jemljejo kot standart take plače.
Tako piše ta list. Nehote nam pride na misel, da je tudi pri nas dovolj takih nameščencev, ki jirr ni potrebno boriti se za kruh, ker imajo doma dovolj možnosti, da se udejstvujejo, nego da izpodrivajo ljudi, ki nimajo ničesar in so prisiljeni, da si služijo kruh. Pa ni malo takih ljudi in ako pogleda vsak naš čitatelj nekoliko okoli sebe, jih bo gotovo našel. Po navadi je pa še tako, da v slučaju redukcij takega nameščenca gotovo ne bodo odpustili, temveč potrebnega tovariša, ki nima zaslombe vsled pomanjkanja dobrih zvez z odločujočimi ljudmi, kar oni, ki služi radi »tašengelda« gotovo ima.
Zopet »Krese. V letošnji 1. številki »Kresa« beremo pod zaglavjem »Kaj pravijo o »Kresu« tudi tole: »Seveda smo doživeli tudi nekaj napadov. Najostreje nas napada socijalistično časopisje: Delavska Pravica, Delavska Politika, Beseda in Mladi plamen. To pač zato, ker smo — sledeč navodilom naših papežev — odločno proti marksizmu. No, pa tako pisanje nas nič ne boli, ker dokazuje, da smo na pravi poti.« — R. S. — Mi pa pravimo, da tako pihanje ne dokazuje, da so na pravi poti, ker to ne kaže resnicoljubnosti, objektivnosti in poštenosti. Kdaj je še napadla »Delavska Pravica« »Kres« ker je sledeč navodilom naših papežev proti marksizmu? Kdor hoče biti ves katoliški, mora biti predvsem resnicoljuben in pošten. R. S. pa dobro ve, da »Delavska Pravica« ni »Delavska Politika«, prav tako pa tudi ne »Mladi plamen«, ki sploh ne izhaja več. Cernu potem tako piše? To gotovo ni po navodilih naših papežev. Ce vsak delavec, ki je le en teden v strokovni organizaciji, zna ločiti časopise in ve, da niso vsi eno in isto, bi to pač lahko zahtevali od urednika »Kresa«. Ce pa tega ne ve, ne spada po našem mnenju na to mesto, če pa ve, je pa tako pisanje zlobno in kaže omejeno zagrizenost, ki je nasprotje pravega katolicizma in papeških okrožnic, ki so polne duha resnice in ljubezni.
Agitirajte za »Delavsko Pravico«! Pridobivajte fi novih naročnikov!
i bo| proti Bafi
narod radi njih, zato bi bilo pričakovati, da kmeta kot delavca in obrtniiika naš tisk v tem boju, podpre. Razen par izjem pa še daleč ni tako. Ravno obratno, ugotoviti moramo, da skoraj vse naše časopisje brez izjeme pomaga s časopisno reklamo širiti Bafine izdelke. Trdimo —• sicer smo pred časom to že ugotovili —, da je naše časopisje več krivo, da se proti Bafi ničesar ne opravi, kot Bat’a sam. Na dragi strani pa opažamo, da se naša industrija kot obrtnik ne borita proti Bafi iz ljubezni do zaslužka našega delavstva, marveč zato, da bi od tega sama kovala svoj dobiček. To nami' dokazujejo nešteti slučaji, ko naše čevljarsko delavstvo, v kolikor je še zaposleno, dela skoraj zastonj.
Ako gledamo to vprašanje iz narod,no-got-spodarskih vidikov je že treba vsem izprašati vest in se potem vsestransko poboljšati. Če na eni strani odpravi jamo krivice, s tem še nimamo pravice, da krivice, ki jih sami delamo, ostanejo.
ke tarife
pravico do brezplačnega povratka. Ta ugodnost bo veljala za celo leto. Znižati se nameravajo tudi delavske mesečne in tedenske karte. Gotovo je, da bodo ti ukrepi naši železniški upra-
vi	v veliko korist. Ne .gre, da bi se na eni strani zvišalo železu, tarife ko so na drugi strani padli dohodki širokih plasti naroda pod mi-nim um.
Rudarsko delavstvo, kakor tudi železniško uslužbenstvo se pa ob tem ukrepu resno boji, da ne bi del tega znižanja šel na njihov račun. To se v nobenem slučaju ne sme zgoditi, ker je rudarsko delavstvo, kakor tudi železničarji, plačano za svoje delo že itak pod eksistenčni minimum.
Naše narodno gospodarstvo v januarju t935
(Po statistiki OUZD v Ljubljani.)
Napredovanje tekstilne industrije je zopet nekoliko oslabelo. Letni diferencial tekstilnih delavcev je znašal:
1934 junij	+ 2.725
julij	+ 2.546
avgust	+ 2,248
-september	+ 2.253
oktober	+ 1.979
november	+ 1.755
december	+ 1.433
1935 januar	+ 1.101
V nekaj mesecih se bo napredovanje tekstilne industrije ustavila. Problem tekstilne industrije, o katerem se je že toliko govorilo, stopa v kritično fazo. Gozdno žagarska industrija, katera je izkazovala v decembru 1934 letni prirast +788, beleži v januarju letni prirast samo še +267. Pomembnejše nazadovanje izkazujejo sam« javna dela (gradnja železnic, cest in vodnih zgradb) z letnim padcem od
764 oseb, kar je posebno veliko, ato pomislimo, da je znašal letni padec v decembru samo
—	222 oseb.
V sezijiskem pogledu, to je napraan decembru; 1934, so do malega vse industrije jiazado-vale. Samo dve industriji izkazujeta neznatno in brezpomembno zboljšanje: hišna služinčad +21 oseb m rudarstvo +5 oseb.
Naš delavski tisk
je vse, kar imamo na razpolago v boju proti tisku( ki piše v prilog kapitalizmu. Ta delavski tisk pa bo odločilen v tem boju le tedaj, kadar bo nanj naročen vsak delavec. — Tovariši, člani in zaupniki: Na delo za pridobivanje novih članov! — Jačajmo in širimo naš neodvisen delavski tiski
W-Seimca »Rune** v Tržiču
V	nedeljo, 17. it. m., se je vršila v Tržiču slavnost desetletnega obstoja usnjarske zadruge »Runo«. OJ) desetih dopoldne se je izpred poslopja »Ruma« začel pomikati iz godbo na čelu sprevod zad.rugairjev in gostov v cerkev.
V	cerkvi je imel goivor č. g. is v etn ik Matija Škrbec, sedaj župnik v Kranju, ki je v lepili besedah govoril o pomenu današnje proslave. Po pridigi je bila slovesna sv. maša, ki jo je ob asistenci služil g. svetnik Škrbec.
Po sv. maši so se zbrali delavci in gostje v starem društvenem domu, kjer je bilo »kupno kosilo. Ob I se je pričel občni zbor zadruge. Iz poročil in bilance je razvidno, da je zadruga dobro gospodarila. Računski zaključek in poročila so bila soglasno odobrena. Soglasno je bilo izvoljeno novo načelstvo in nadzorstvo.
G. župnik Vovk je kot upravitelj aDoma« pozdravil vse navzoče. Navizoče delavce-člane in goste je pozdravil predsednik zadruge tovariš Majeršič. V imenu Jugoslov. strokovne zvc-<te je izročil zadrugi pozdrav in častit ko tov. Jože Gostinčar, v imenu Žebljarske zadruge g. ravnatelj Gašperšič in v imenu Zadružne zveze g. Anton Kralj. Nato je imel daljša govor g. svetnik Škrbec o bodočem razvoju zadružništva in to' posebno denarnega. Končno je predsednik Majeršič z željo po vizajemnem delu zaključil lepo uspeli občni zbor.
Tako se je obhajala desetletnica obstoja usnjarske zadruge »Runo«, ki je v resnici delavska zadruga in se trudi zboljšati na praktičen način delavski gospodarski položaj. Bog daj srečo! — Gostinčar.
Mariborska ekspozitura
Maribor. Tukajšnja ekspozitura JSZ sporoča vsemu članstvu v njenem področju, da je pri omenjeni ekspozituri nastavljen za strokov, tajnika P. Rozman, dosedanji tajnik Zveze viničarjev.
Uradne ure pri ekspozituri bodo od 1. marca naprej vsak dan ob delavnikih od 9 do 12 in od 13 do 18, ob nedeljah in praznikih pa od 9 do pol 12 dopoldne.
K navedenemu obvestilu pripominjamo, da »mo dobili v osebi Petra Rozmana starega borca zatiranih slojev, ki se je z vso požrtvovalnostjo boril za viničarske pravice. Prepričani smo, da bo s svojo strokovno sposobnostjo in njegovo delavnostjo mnogo kristil tudi industr. delavstvu.
Vse krščansko misleče delavstvo poživljamo, da se zaveda svoje dolžnosti in čim prej pristopi v vrste organiziranega delavstva, da tako ojačimo borbeno moč naše ekspoziture in tako cele JSZ.
Celjsko okrožje
Celje. Preteklo nedeljo je imela naša skupina ob lepi udeležbi članstva in somišljenikov svoj redni občni zbor. Iz poročil tovarišev odbornikov smo razvideli delavnost skupine v pretek-tem letu. Sestanki so se vršili mesečno, prav tako tudi seje. Bilo pa je tudi dosti razgovorov skoraj vsak večer, posebno pa ob nedeljah. Dopisovanje s centralo kakor tudi s sosednjimi skupinami, katere so naši odborniki dostikrat obiskali, je bilo živahno. Večkrat smo imeli tudi seje s sorodno delavsko organizacijo, kjer so se reševali razni soc. problemi. — Igralci skupine so vpri-zorili tudi nekaj oderskih del, predvsem pa je bila uspešna proslava 40 letnice kršč. soc. gibanja.
—	Tekom leta je pristopilo mnogo novih članov, tudi število naročnikov Delavske pravice se je znatno razširilo. — Izvoljen je bil povečini stari odbor: Krajnc, predsednik, Jurač, podpredsednik, Ladstater, tajnik, Fabjančič, blagajnik, Debeljak, gospodar ter pet odbornikov, med katerimi so tri nove moči. — Pravkar bo skupina skušala osnovati Mladinsko zvezo, potem večerne sestanke razen onih, ki se vršijo še naprej vsako zadnjo nedeljo. — S korajžo bo šel odbor na delo, članstvo pa naj bo z njim tesno združeno, da bomo tako enota, krepka vrsta borcev za Pravico.
Mednarodna cena paličnemu železu za
države, za katere to dovoljuje mednarodni železni kartel, je Din 0.90 do 0.95 prosto namembna luka. Francozi računajo pri izvozu za valjano žico malo nat) I Din, naloženo na ladjo, za žičnike za temeljno cono 1.30; v Franciji sami pa se plačuje žica po približno 3 Din in žičniki po približno 6 Din za 1 kg.
Neposredni davki in delavstvo
III. Banovinski bednostni iond.
1)	Analiza dohodkov.
V banovinski bednostni iond Dravske banovin* plačujejo vsi delavci in nameščenci, ki so podr vrženi socialnemu zavarovanju, 0.50% kosmatega zaslužka, službodavci teh delavcev pa 1%> kosmatega zaslužka. Delavci so prispevka oproščeni, če plačujejo 104 Din letnega uslužbenskega davka.
V Dravski banovini pridejo pod ta davek:
a) Zavarovanci OUZD in njih poslodavci (po stanju 3. maja 1934).
10. r. 7037 Letni zaslužek 70 milj. Din
11. r. 4489 Letni zaslužek 53 milj. Din
12. r. 7028 Letni zaslužek 110 milj. Din
18554	233 milj. Din
b) Zavarovanci Trgovskega bolniškega podpornega društva in njih poslodavci.
10. r. 559 Letni zaslužek 6 milj. Din
11. r. 434 Letni zaslužek 5 milj. Din
12. r. 3404 Letni zaslužek 65 milj. Din
4397	76 milj. Din
c) Glavne bratovske skladnice in njih poslodavci
I. 509
II.	6036
6545 — zaslužek 80 milj. Din (aproksimativno).
To bi dalo naslednji kalkuliran donos bednost-nega ionda:
Skupina a) 4.16 Skupina b) 1.14 Skupina c) 1.20 6.50
Trboveljski rudniki so plačali v 11 mesecih za bed-
nostni iond Din 679.346.30, ▼ celem letu 1934 cca 750.000 Din.
2)	Budžet bednostnega ionda za 1. 1934-35. Dohodki: 5,05 milj. Din.
Izdatki:	Za mezde in živila pri izvrševanju javnih	del	....	2,55	milj.	Din
Za elementarne	nezgode	.	0,50	milj.	Din
Za prehrano onemoglih in
brezposelnih..............0,90	milj.	Din
Podpore javnim kuhinjam in humanitar. ustanovam 0,45 milj. Din Višje kvaliiicirani brezposelni .........................0,65	milj.	Din
5,05 milj. Din
Pozicije razven zadnje znašajo 4,4 milj. Od tega se je razdelilo 3,22 milj. na poedine sreze takole (v tisočih);
Brežice 98.7, Celje srez 146.6, Celje mesto 36.8, Črnomelj 47.6, Dolnja Lendava 60, Gornji grad 68.5, Kamnik 78.7, Konjice 68.1, Kočevje 125.1, Krško 53.2, Laško 133.4, Litija 269.4, Ljubljana srez 218.5, Ljubljana mesto 108, Ljutomer 275, Logatec 91.1, Maribor desni breg 979, Maribor levi breg 137.3, Maribor mesto 108.5, Metlika 56, Murska Sobota 81.5, Novo mesto 171, Prevalje 68.9, Ptuj srez 117.1, Ptuj mesto 17.5, Radovljica 99.2, Slovenji gradeč 66.9, Šmarje pri Jelšah 92.3, Škofja Loka 91.6.
Po razpredelnici je šlo v sreze, v katerih je delavstvo Trboveljske premogokopne družbe (Laško-Litija) 402.000 Din.
Verjetno je, da se je razdelilo 1,2 milj. Din, za katerega nimamo razpredelnice, vendarle v večji meri v industrijske kraje, — vendar tozadevnih podatkov nimamo.
Nekai o nazorski mladim
Nazarje, 16. febr. 1935.
Na tem mestu mislimo delavsko mladino, prizanašanja vredna pa tudi kmetska ni.
Najprvo te vprašamo, mladina: kje in kako se uveljavljaš? Ali v stroikov.nili oa-ganiza- ' cijah, ali v zadružništvu, ali v športu, ali v dramatiki, ali v cerkvenih organizacijah, ali mo- j goče v čitanju? Na vsa ta vprašanja nam moreš odgovoriti samo z — ne.
Ko ibi vsaj za eno navedenih imela smisel. Če se že toliko govori in so tako daleč znane Nazarje po svoji veliki lesni industriji in njenem napredku, zakaj bi se ne smelo govoriti in slišati tudi o kulturnem napredku. Ko' beremo razne mladinske liste, nas je kar sram, ko vidimo kako se tišči mladina v ospredje in kaže svoje zmožnosti. Kako pa pri nas?
Če pogledamo lansko statistiko, je povprečna starost tuik. delavstva malo nad 30 let, čeprav je vmes precej starčkov. — Če pa pogledamo ljudi, ki se res. udejstvujejo pri raznih ustanovah, bodisi v zadružništvu ali kjenkolj, pa najdemo povprečno starost nad 40 let.
Vzrok temu pa je neizobrazba mladine. —
K izobrazbi mladine je mnogo virov, toda glavni pa je dobra knjiga in časopis. Ne mislimo raznih romanov, četudi pravijo, da so dobri, ampak strokovno čtivo.
Četudi ni zaenkrat tu nobene javne knjižnice, vendar je raznega dobrega čtiva dovolj na razpolago, samo posl užiti se ga je treba. Smo že rekli in še poudarjamo, dokler bo naš list »Del. Pravica«, ki nudi čitatelju toliko koristnega, služil za vse drugo, ko pa za čitanie, tako dolgo ne smemo pričakovati od delavske mladine poboljšanja.
Prepričani smo, da ako vzame tak lajik v roke »Del. Pravico« in jo prečita od prve do ■zadnje strani, in to skozi celo leto, bo. nazadnje g. ponosom dejal: Sedaj pa tudi jaz nekaj vem! »Del. Pravica« je na prvi pogled zelo skromen list, vendar prekaša po svoji vsebini marsikak drugi slovenski časopis.
/Ko bi naša mladina vsaj en odstotek tega žrtvovala za izobrazbo, kolikor da za lepo obleko in razni luksus, bi z mirnim srcem lahko rekli: Nazarje so pa res napreden kraj!
■Ne misli draga mladina, ko sc prav taktno po modi nosiš, in po (gostilnah in javnih križiščih kažeš, da je s tem tvoja izobrazba dosežena. Ne! Ravno tvoja elegantna obleka te dela in .kaže še bolj puhlega in praznega.
Vzrok, da je naša mladina tako nedostopna za družabno življenje, je ta, ker mladina, ki je sedaj v razcvitu, še ni skušala grenkosti življenja in zato tudi ni čutila nikake potrebe po skupnosti. — Drugi vzrok pa je tu, da si je generacija, ki jo je doletela bivša svetovna polomija, hotela v povojnih letih nekoliko oddahniti, in 'ta oddih sc še sedaj maščuje.
Današnja mladina je kakor deroča .reka, ki teče, ne oziraje se ne na levo, ne na desno, z brzino naprej, nevedoč kam, dokler se ne izlije v morje, ki jo končno pogoltne. Zato je treba tukaj nekoga, ki bo znal to reko pravilno usmeriti in ji pokazati pravo strugo, da je ne pogoltne morje brezdelnega življenja. — Poklicana za to delo pa je v prvi vrsti (oprostite, če koga zadene!) inteligenca, in to <lu-liovska in svetna. Iinaimo tukaj, lnvala Bogu, človeka, ki se, kolikor imu čas in poklic dopuščata, posveča temu delu, medtem ko se hočejo drugi, tudi zmožni ljudje čisto izolirati.
Vaša dolžnost je, da se zganete, da si boste enkrat lahko šteli v zaslugo, da ste znali in u.ineli dosledno vršiti nalogo, ki vann jo tukajšnje razmere in čas narekujejo. Nazarje same kot take so že industrijski kraj, zato želimo, tla se najde nekdo, ki bi se žrtvoval delavstvu, posebno mladini.
Obrazi gora
Naše delavstvo — žal — premalo hodi na planine, imajo za to najrazličnejše izgovore — a niti eden ne drži. Mladinska zveza JSZ se zaveda velike važnosti, ki jo ima stik s prirodo na delavskega človeka, zato si je nadela-nalogo tudi v tej smeri prodirati v vrste našega delavstva. Hočemo zdrav, priroden rod, ki l>o kos svojim težavnimi nalogam. S primernimi predavanji, taboren ji in skupnimi izleti bo dosegala svoj smoter. Uvod v to njeno delovanje 'bo pa predavanje tov. Ručerja, v četrtek 7. marca 1935, v dvorani Del. zbornice, ob pol 8 zv. S spremljavo diapozitivov nam bo pokazal lepoto in vpliv gore na človeka, ko si bomo ogledali goro z vseh stirani: z vrha in iz doline, v viharju in soncu, v zimi in v poletju... Vabimo vas, da se udeležite tega večera in opozorite svoje znance na to. Vstopnina je zelo nizka, vstopnice si pa rezervirajte v pisarni Jug. strokovne zveze, ker je zanimanje precejšnje.
Urejuje in ta uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. — Za Jug—hwito tiskan«: K. OeJ. — Iadaja sa koniorcij »Delavake Pravice«: 8. žmner.