KATOLISK CERKVEN LIST. ..Danica" izhaja vsak petek na celi poli in velja po posti za celo leto 4 gl. 20 kr.. za pol leta 2 »1. 20 kr.. za retert ¡«-ta » s!. 20 kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto H gl. 60 kr.. za pol leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta i*) kr.. akozadene na ta dan praznik, izid«- Dan na- dan poptej. Tečaj XLVI. V Ljubljani, 27. prosenca 1893. List 4. 0 Gospa moja! d'o molitvici.) 0 Gospa, o Mati moja! Naj me var'je roka Tvoja, l)a Ti bolj in bolj sem vdan. Naj ti ves bom darovan! Tebi posvetim očesi, Svoja usta in ušesi, Tebi serce revno dam, Vse, kar sem in kar imam. Ker sem tvoj, o dobra Mati! Daj braniti, varovati Me kot svojo drago last; Saj Ti pel zato bom čast. Milo prošnjo še pridenem: Ko življenje revno sklenem, Ko bo vtihnilo serce, Naj grem k Tebi nad zvezde. Radoslav. Cerkveno leto, ali letni sveti časi in dnevi. Spisal lvan^ Ku niljanec. (Dalje.) Glede obrednega praznovanja nedeljskega je opomniti, da so bili bistveni njega deli že v apo-stoljskih in poapostoljskih časih ravno tisti, kakor so dandanes. Nedeljo so posvečevali 1. s skupno službo božjo. Kako se je veršila nedeljska služba božja, popisuje nam dovelj jasno sv. mučenec Justin v naslednjem: „V nedeljo se zbero vsi, ki prebivajo v mestih ali na deželi, na enem kraji. Tukaj se prebirajo spomina vredna dejanja apostolov, ali pisma prerokov, po previdnosti manj ali dalj časa. Ko bralec jenja, začne predstojnik (navadno škof sam) govoriti, dajati veličastne nauke, in spodbujati k posnemanju. Potem vsi vstanemo in molimo. Na to se daruje kruh, vino in voda; prednik moli in se zahvaljuje, kar je moč. ljudstvo pa odgovarja: Amen. Vsakemu, ki je navzoč, poda se od posvečenega; tistim pa. ki niso zraven, pošlje se po dijakunih. Premožni prinašajo po volji darov, in kar se nabere, da se shraniti predniku, ki s tem. kar se dobi. postrežuje ubogim in vdovam, bolnikom in nesrečnim, jetnikom, tujcem in gostom."M Po tem zgodovinskem spričevanji je v pervih kerščanskih časih nedeljska služba božja obsegala daritev sv. maše. razlaganje verskih resnic ali propoved. molitve, in nabiranje milodarov. To je bistvena vsebina tudi sedanjemu nedeljskemu bogoslužju. — Pozneje se je skerbelo celo s kazenskimi postavami, da se ni zanemarjala služba božja. Kedor bi šel iz cerkve med propovedjo (pridigo*, ali pred koncem sv. maše. zapadel je po določilih več cerkvenih zborov kazni, najpervo duhovni, pozneje tudi denarni. Taka določila so sklenili cerkveni zbori Elvirski (305), Sardiški <3i3>. Trulanski <092), in več druzih. zlasti v 7. stoletju na Francoskem. — Štefan, kralj Ogerski, dal je ukaz, da se ima do golega ostriči. kedor bi ob nedeljah iz zani karnosti opuščal službo božjo. Pervi kristjanje so začeli nedeljo posvečevati že prejšnji večer, vdeleževaje se vigilijskega praznovanja, ki je obstajalo iz psalmov, svetih pesmi in molitev, in večkrat terpelo od polnoči do jutranje zore. Več stoletij je kristjane vezala dolžnost, biti pri župnijski sv. maši. Še le v 13. stoletju je bilo dovoljeno, v ta namen, da se spolni nedeljska dolžnost. slušati tndi drugo, privatno mašo. Nadaljni bistveni del nedeljskega bogoslužja je bila 2. zapoved, zderžati se posvetnih in hlapčevskih del. Niso pa bila prepovedana taka dela. ako jih je zahtevala sila. ljubezen, ali očitna korist, stroge ukaze gledč težkih telesnih del so izdali razni cerkveni zbori. Zbor Laodicejski (4. stol.) govori: „Kristjanje ne smejo biti ob sobotah brez dela, temuč naj delajo. Ob nedeljah pa naj se zderže dela, kolikor mogoče." Enako prepoved je izdal III. cerkveni zbor: Orleanski, II. Makonsk (6. stol ), A ris k i (813) in drugi. Enake postave so V A pol. I. • lajali cesarji Konstantin Veliki, Valentinijan mlajši. Valentinijan stareji. Honorij in Teo-.1 o z i j Prepovedane so bile tudi sodnijske obravnave in pravde. Cesar G racij an je prepovedal ob nedeljah tudi gledališke igre Zanimiva je v tej zadevi postava vet i m Rešnjiin Telesom. Večernice se del urinih molitev tbrevirjai. katerih se je do 5 stoletja vdelež»*valo tudi ljudstvo, in to vsaj ob nedeljah in praznikih. Vdeležba pri jutranji< ah in hvalnicah je že davno minula, a oui pri večernicah se je ohranila do dandanes. — Pobožnosti pred izpostavljenim 1 i '.od. Theod. I .i k XV. de speeta« ulis. lit. V. Ie>_r. II in V. ? V pi-rvili sMeljih >'» kristjanjo |K>U-2 nedelje »'estokrat praznovali tudi sol»oto. Ani. d»* derein rhordis. C. :» (oin l\. p. - hxposit. lid. •"». » Leon. >< rin. 41. toni. ed. I IJ;tlit-r. presv. Rešnjim Telesom izhajajo iz 13. stoletja, ko so začeli s posebnim praznikom obhajati Telovo (praznik presv R. Telesa i. Da so imeli pervi kristjanje navado ob nedeljah prejemati svete zakramente, zlasti presveto obhajilo, pove nam že povedano pismo Justinovo. Sicer je pa nedelji že po njeni ideji namen, posredovati in vresničevati duhovno vstajenje in posvečenje v ker-ščanski družbi. To se godi v obilni meri ravno po delitvi zakramentov sv. pokore in sv. R. Telesa. (Dalje nasl j Slovenski romar v Sveti Deželi. (Dalje.) Pojdimo do Betlehema. Popoldne prebil sem večino časa v preljubi in presv. štalici in njenih stranskih votlinah. Šel sem tudi na vert sv. Jeronima; ta vert je bil prav blizo presv. štalice. na vertu. ki je ob zidu prezbiterija stare bazilike, raste staro pomorančno drevo, ktero je zasadil sv. Jeronim; ali pa je od mladike tistega drevesa, kajti še sadaj od stareg1 drevesa mladike zasajajo v zemljo in rasto nova drevesca. Bilo mi je dozvoljeno vzeti nekoliko listov od starega drevesa v spomin. Sedaj naj pa še nekoliko omenim staro veliko baziliko. Veličastna in krasna bila je velika cerkev, bazilika, ktero je dala zidati sv. Helena nad presv. štalico. Bazilika je predeljena s krasnimi marmornimi stebrovi v petero ladji, v vsaki versti je 11 stebrov, skupai 44. stebrovi imajo lepe glave romanskega sloga. Na pervih dveh verstah stebrov ob srednji glavni ladiji so na stebrih umetno naslikane podobe svetnikov tako, kakor bi bile iz raznobarvenih mar morjev vstavljene; ob stenah nad stebrovi srednje ladije bile so prek in prek do stropa podobe sv. zgodovine umetno vložene z mozaikom, selaj jih je še nekaj malega ohranjenih, druge so po zanikarnosti in zbog nasprotvanja razkolnih gerkov proti katolikom odpadle ali bile zamotane in pobeljene. Sedaj so stene v baziliki lepo pobeljene; tla so čista, vložena z marmornimi ploščami, okna v srednji ladiji pod verliom so gosta in zgoraj lepo zaokrožena; stropa nima več; vidi se le krov. Povprečna ladija napravlja baziliki lepo podobo križa Tam kjer vodi povprečna ladija mimo peterih ladji, je cerkev od gerkov prezidam, pa ne do verha, t^ je le nekaka pregraja prezbiterije in povprečne ladije od ostalih prostorov cerkve; in to veličastno baziliko silno kazi. Trije vhodi z vrati so v pregrajenem zidu, da se zamore iz cerkvenih ladji v povprečno in / prez-biterijo. Ob vseh trijeh koncih križ-cerkve s j lepo zaokrožene apside; srednja končnic i i prezbiterije i in leva povprečne ladije je sedaj cerkva gerška; desna l>ovprečna končnica pa je cerkev razkoln h armencev; lpak nimajo pregraje med seboj Petere ladije so nekako v posesti vseh. Ko bi bazilika ne bila spredaj prezidana, bila pa lepo prenovljena in olepšana, postala bi jedna izmed najlepših, veličastnijih in velikih cerkva ali bazilik na tej zemlji; še lepša bila bi. kakur lateranska v Rimu. Ali nesrečni razkol cerkveni in mlačnost katolikov, — osobito evropejskih po imenu katoliških deržav in vlad, je krivo temu zlu in ima polno žalostnih nasledkov. V peterih la dijah bazilike visi med stebrovi in po sredinji srednje ladije 58 svetdk za oljnate luči. Dečki arabski ne smejo zahajati sedaj sem in se igrati in vriščati v cerkvi, kajti v cerkveni lopi je straža turških vojakov; akoprav so mahomedci. ipak izpodijo vsacega. kteri bi se nespodobno obnašal v opuščenih peterih cerkvendi ladijah. Katoliki pa imajo sedaj poleg staroslavne bazilike svojo veliko, novo in krasno cerkev sv. Katarine device in marternice. Postavljena je ta hiša Božja po velikodušnem daru cesarja našega Frančiška Jožefa I. Ta nova cerkev je zidana v jonskem slogu, dvoverstni lepi kameniti stebrovi (vsako stran njih po šest) jo delijo v tri velike ladije; nad kamenitimi stebrovi so, v tretinji okrogline, stebrovi iz sten iz-buknjeni, in ti nosijo rebrovje obokov cerkvenih; med gornjimi stebrovi so velelepa dvo-okna zgoraj zaokrožena, s krasnimi slikami na stekli. Ako natančno povzamemo, ima cerkev obliko trijeh umetno in vkusno zjedinjenih slogov: romanski, jonski, in go-tiški. Velika in krasna je prezbiterija; kmalo pri začetku v nji stoji lepi marmorni oltar; vsakokraj oltarja je vhod v redovno-cerkveni molitveni in pevski kor; nad kor^m v koncu apside so visoko gori lepo-glasne orgije v krasni omari; spredaj se piščalke za-grinjajo z lepim zastorom, na kterem je velelepa slika sv. Katarine device in marternice; pred orgijami je lepi mostovž, pod mostovžem pa tri velike omrežene odpertine v samostanski oratorij, molitvenico. V koncu desne ladije, v apsidi. je oltar sv. Frančiška Seratin-skega. v apsidi leve ladije pa oltar sv. Antona Pa-dovanskega. V sredinji leve ladije je obširen vhod v kapelo brezmadeža izvirnega greha spočete Device. Med stebrovi v dva reda, v cerkvi, visijo svetilnjaki s svečami v podobi drevoreda. Dvojna glavna vhoda sta s strani v cerkev, jeden iz hodišča romarnice, drugi iz hodišča med staro baziliko v armenski oddelek, v stari baziliki, in tod imamo katoliki glavni vhod v presv. štalico. Nad vhodi koncu cerkve je tudi molitveni kor. Krasna je leča; drevo stoji na tlaku cerkve, ped lečo ima prižagano vejevje, ki nosi lečo; dva verha se pa vzdigata vsakokraj leče kviško do nebesa nad lečo. ta verha imata lepo vejevje z listi, cvetjem in sadjem; leča ima šest malo vdol-benih zgoraj zaokroženih oddelkov, v vsacem je iz-buknjeno izrezana podoba: 1. Poroka bi. Device Marije s sv. Jožefom. 2. Oznanjenje D. Marije, 6 Rojstvo Kristusovo, 4. Trije Modri ">. Beg v Egipt. 0. je vhod v lečo. Vse spomenuto je veleumetno izdelano od terdega hrastovega in orehovega lesa, naravne barve z oljem likano in deloma politirano. Vse prezbiterije imajo krasno marmorno pregrajo. Tlak marmorni. Stene in oboki imajo trojno barvo: lahno zelenkasto, vijoličasto in sivkasto, — prijetno vbrane in prav pomalem se druga od druge razločuje. Za zidanje te nove krasne in velike cerkve pridobil je pri turškem earu pravico naš svitli vladar cesar Franc Jožef I., in je tudi prevzel vse stroške zidave ter podaril mnogo tisuč denara. Nad glavnim vhodom v cerkvi je vzidana marmorna plošča z zlatimi čerkami, ki naznanujejo, kedaj je avstrijski cesar tam bil in vstanovil novo cerkev. Marmorni glavni oltar je dar iz Neapcla v Italiji, stranski so pa darovi iz francoskega, iz Pariza; tudi barvena okna imajo imena darovateljev. (Dalje nasl) Ogled po Slovenskem in dopisi. Od nekod. Neki -cerkveni učenik piše: Tisti nima Boga za Očeta, kteri nuna Cerkve za mater In ta naša ljuba mati bo praznovala letos lep in častitljiv praznik: ta praznik bo 11*. svečana (febru-varija). Sveti Oče Leon XIII bodo praznovali .~»Oletni Kolikokrat je premeril pot na porto! Ni čuda. da so mu noge opešale, da hodi le še ob palici. Koliko reveže v je na porti nasitil' — Vsi. kteri ga poznajo, ga zavoljo njegove postrežlji-vosti in ponižnosti spoštujejo. Ker so bili 22. t. in. trije čast. patri iz doma, imeli so na treh farah božjo službo, so to domačo slovesnost obhajali v ponedeljek. 23. t. m. Čast. jubilant je prišel, opiiaje se na svojo navadno, pa nekoliko okinčano palico k alta;ju. spremljan od vseh svojih sobratov z gorečimi svečami. Prečast. o. gvar-dijan Jakob J»*ršin so darovali sv. mašo in obhajali jubilanta; imeli so tudi lep. slavnosti primeren govor o samostanskih obljubah. Ko je jubilant potem ves ginjen ponovil samostansko obljubo, so z zahvalno pesmijo zveršili priprosto. pa lepo slovesnost. Vsi mnogobrojni znarn i duhovskega in svetnega s'am'i pa g -'ovo želijo, naj bi ponižni starček še nekoliko l.-t vžival zasluženi pokoj med svojimi sobrati, kteri ga ljubijo in spoštujejo. Iz Krope, it M Jereb < Z globoko užaljenim ser«-em naznanjam vsem prijateljem in znancem, oso-bito pa velt-č istiti duhovščini, da je danes jedini moj ljubljeni brat. velečastiti gospod Matej Jereb, župnik v Kropi prejemši sv. zakramente za umirajoče, v .'»•¿. l«'tu svoje dobe. blaženo zaspal v Gospodu. V pobožno molitev in blag spomin priporoča drazega ranjkega vsein. zlasti njega velečastitim duhovnim bratom žalujoča sestra Marija Jereb. V Kropi, dne 1'.». januvarja 181U. Dil je pokojni zelo nadarjen in učen gospod, v šolah odličnjak. izurjen še posebej v eerkveno-obrednih reččh Izučil se je še tako mlad, da je moral kacega pol leta čakati na posvečen je, dasiravno je postal inašnik že s 23. letom. Služil je napervo za prefekta v Alojzevišču. potein je bil kapelan v Sostrein. v Šmartinu pri Litiji, v Sori, od koder je ♦i Pridnega Ur. Vinceneija. kt-ri ¡e tudi zarad mene večkrat priš«! k linici na fw>rto pokukat. Bog živi in obrani! Vr. prišel za župnika v Javorje, kjer je ostal do jeseni preteklega leta. in poslednjič je šel kot župnik v Kropo, kjer je 18. t. m. zvečer ob Tih po mnogem trudnem delu zaspal v Gospodu. Bog mu daj večni mir! Nadjajoči se, da kdo kaj več naznani o blagem gosp. župniku „Matevžu," bodi še omenjeno, da pokojni je bil rojen v Idriji 10 sept. 1837, in posvečen 12. svečana 1860. (Op. Žeje došel obširniši dopis za prihodnjič.) Eden prijateljev piše: Ljudje v Kropi so gosp. Matevža tako ljubili in spoštovali, da ga niso mogli bolj. to se je pokazalo pri pogrebu in to sem vedel že prej... ostal bo v Kropi v najboljšem spominu. Kdo bi si mislil, da bo tako hitro se ločil? Iz Bosne. (Cerkev sv. Jožefa. Ubožnica. Zima. Nada pri mladini). Kat. cerkveni odbor je sklenil to leto napraviti kamenje za podstavo cerkve sv. Jožefa v temelju in 1 met. od zemlje na visoko, apno in deske za rbarako" opekarjem, derva. se sekajo za pečenje opeke, č. vr. br. Eberhard, trapist, je obris za novo cerkev že zgotovil; tako bomo to leto s pomočjo Božjo in blagodušnih dobrotnikov milodari oskerbeli in priredili nabavke, „material."' In leta 18*J4 upamo, da se bo začela zidati neizrečeno potrebna dostojnija hiša Božja Sedaj bomo delovali, da pridobimo neko veliko posestvo brez javne dražbe, po pogodbi z odvetniškim doktorjem; ako ne, bomo pa kupovali na javni dražbi; v slučaju pa, ako bi čez moči in imetek naš visoko šlo na dražbi, onda bomo pa kupili jedno izmed druzih dveh ponujanih manjih posestev za velepotrebno napravo izgojišnice Vam že omenjenih dečkov. Se ve, da to veliko posestvo je velike vrednosti, cerkveni odbornik, razumen in skušen mož, pravi: rKo bi imel jaz 4000 gld, dal bi jih za to posestvo. kakor 4 gld ". Čutiti do sedaj ni, da bi jako dražili, ker domačini imajo mnogo zemljišč; maho-medci jih še prodajajo, seljaki pa nimajo grošev. S pomočjo Božjo bomo ravnali previdno in pametno, da pridemo do dobrodelne naprave in po vseh pravicah jo postavimo; za to ž-i mnogo časa iskreno prosimo in molimo. Kraljica presv. rožnega venca, pomagaj nam! Čudo je. da v tako kratkem času, pa tolika pomoč za začetek te toliko potrebne in koristne kerščansko-katoliške naprave.-) Ako Bog da, ravno to leto biskopijskega jubileja sv. Očeta Leona XIII. se bo začela rožnovenška izgojišnica prerevnih dečkov. Pomagali mi bodo pa tudi za to napravo č. vr. oče Anton Palinir; toda ne z denarnimi jiomočki, ker jih nimajo, temveč z drugimi dobrimi dejanji. V Bosni je sedaj huda in ostra zima. Že prej mnogo snega, a zopet se silno vsipa, mete in zameta. Bošnjaki pravijo, da pomnijo malo tako hudih zim, kajti tu, že precej na jugu, so navadno mile zime. malo snega, mnogo toplih solnčnih dni. Starega običaja se deržeči, ne oskerbijo si z i zimo nič derva, le sproti hodijo v šume po nje; ali letos ne morejo zbog velikega snega in žametov, derva ni, zebe jih močno ; toda ne škoduje jim nič: ker so jako vterjeni. Nam Slovencem in severnim Slavenom se ne zdi najhujša zima sedaj tu. ker smo v stari domovini *) Neki dobrotnik je daroval veliko svotj za omenjeno sirotišnico; toda o tem ve<". kadar bo kup dognan. Naprava za sirote je zelo potrebna. Vr. mnogo hujših preâtali, tâko pa skoro vsako leto imeli, kakor je le*os Bošnjakom tu najhujša. Oni mladenček, kojega sem poslednjič sprejel, jako pridno v vsem dobrem in čednostnem napreduje, upam imeti v njem izverstnega pomočnika v izgoji druzih, ako Bog da, jo stalno vrediti; pa tudi manja dva jako dobro vspevata, jeden mnogo pot prosi, da bi molil. En večer sem ga spravljal spat, ko še ni molil; pa je jokati začel; vprašam ga, zakaj joče? Pravi: nisem še molil, pa moram spa vat iti. Ko se vse prav vredi in bolj vgotovi, bodo lepi opisi. Iz Amerike Collegeville Minn. („Zgodnji Danici" za Božič.) (Dalje j Spanja in tolikrat potrebnega počitka si misijonar Baraga ni privolil, pozno v noč se je vlegel k počitku in zjutraj je bil vedno, leto in dan. ob štirih ali pa še bolj zgodaj na nogah. Ob nedeljah je dal skuhati velik kotel koruze, tako da onim Indijanoin, ki so od daleč prišli, ni bilo treba iti domov na južino. temu* so tukaj ostali in čakali nauka in večernic. Iz obilnih milodarov, s kterimi bi si bil lahko svoje revno stanje zboljšal. postavil je tukajšnjim Indijanom 14 lepih in pripravnih lesenih hišic, naj ubožnejšim. posebno starim ljudem in otrokom preskerboval je obleko in sploh jim vedno pomagal kakor je le vedel, in znal. Nekteri so mu še celo očitali, da je s svojimi ljubljenimi Indijani predobro ravnal in da jih je s svojo brezmejno da-režljivostjo spridil; on pa tega ni mogel razumeti, da bi bil kedaj dovolj zanje storil. Pervo cerkev je gospod Baraga postavil v Middle-Fort-u, kjer je še vedno veliko pokopališče v naj lepšem redu Ta je bila perva cerkev na tem otoku in veliko jih je, ki še dandanes terdijo, da je slavni Jos Marquette S. J. tukaj pervo cerkev postavil, kar pa ni res. Zemljevid, katerega je narisal Marquette sam, ki je pervi zemljevid o tem kraju leta 1671, in njegov drugi zemljevid, katerega je narisal tri leta pozneje po najdenju reke Mississippe, oba kažeta, da je njegova kapelica stala nekoliko milj proti jugu na kopnem dežele Wisconsin, ne pa na tem otoku Častiti g. Baraga je toraj pervo cerkvico blagoslovil drugega sept. 183S v čast sv. Jožefu. Ker je pa bila ta cerkvica kmalo premajhna, postavil je sedanjo, kake 3 kilometre od Middle-Fort a proti jugo-zahodu, leta 1841, katero je blagoslovil pervo nedeljo avgusta. Porabil je k stavbi te cerkve ves les stare cerkve, ker je bil še dobro ohranjen Ko je tukaj vse v naj lepši red spravil, to pustinjo v prijeten vert spremenil, prebivalce razun 13 vse k čedi Kristusovi pripeljal, podal se je od tukaj v zaliv sv. Tereziie (Keweenaw Bay> da bi v L'Ansu zopet oživil misijonsko postajo, katero je P. Menard S J. v letu 1600 zapustil. Tukaj se gospodu Baragu ni nič bolje godilo kot poprej v La Pointu. Če prav okoli (»O ur oddaljen, je še mnogokrat svoje drage otroke v La Pointu obiskal, katere je izročil čast. g. Otonu škola O. S. F. Tukaj v LAuse-u je doveršil ono tako slovečo slovnico in besednjak Čipevskega jezika in v tem slovstvu in vedi ga še nobeden ni prekosil in ga tudi ne bode. Vsak se sklicuje na Baraga in kot pisatelj in slovničar tega jezika ima on naj večo veljavo. Deset let je zopet deloval na tem mestu z ravno takim dobrim vspehom in blagoslovom božjim. Zdaj se je pa približal čas, da se po evangelj-skih besedah postavi luč na svetilnik, tako, da bode tem dalje na okrog svetila in razganjala temoto ne- vednosti in zmote. Še en doka/., kako da je ljubil svojo indijansko čedo. Svoj pervi pastirski list je spisal v indijanščini. v katerem je z vso ljubeznijo in ponižnostjo jim naznanil, da je postal po usmiljenju Božjem in milosti sv. apostoljskega sedeža njih višji Dastir. Ta rokopis hranijo oo. Frančiškani v Bayfield u. Wis. (Dalj* nas» Darovi za zidanje nove farne cerkve sv. Martina v Žireh I. izkaz. Darovali so naslednji prečistiti gg. dobrotniki in dobrotnice : Andrej Znmejic. kanonik v Ljubljani, lo gld Josip Jereb, župnik v pok v Ljubljani. 1"» gld Janez Demšar, župnik v Šentvidu na Ip. •"» gld Edvard Legat. c. kr. kurat v Lipniei. 3 gld. — Josip Lavrič. župnik v Ainbrusu. 7"» gld. — Franc Krek, kapelan v Cerkljah. 21 gld. - Pavel Kramar, kapeln v Žireh, 205 gld. — Rudolf Gregorič. kapelan Preddvorom, 7 gld. — Josip Vidmar, župnik v Žireh, 112 gld — Preblagorodni gosp Simon Sellak. c. kr. dvorni svetnik na Dunaju. 2oo gld — Gčna. Marija Jurman. učiteljica, 1 gld. Gosp. Stefan Ferlan. c kr. nadporočnik. 1 gld. — Matevž in Marija Jurjevčič iz Brekovc. 137 gld. — Jakob Bogataj i/, opal Umi gld — Katarina Kavčič iz Žirov l3o gld — Janez Prebil iz Goropek 2o gld. — Andrej Fn-hlieh iz I)o-bračeve 100 gld — Helena Bogataj iz Stare vasi 20 gld. — Valentin Bogatai i/. Korit 30 gld. — Marijana Frohlich iz Žirov 2"» gld. — Anton Ainbr<»žič iz Koprivnika 20 gld. - Helena in Janez Fer lan iz Žirovskega Verba 3S gld 3 1 kr — Janez Kopač i/. Dobračeve 31 gld. — Jurij Žunar iz Nove vasi 20 gld — Lovro Seljak iz Sare 100 gld — 1'ršula in Jožef Tratnik iz Zabrežnika >0 gld. — Neimenovan i/. Ljubljane 1 gld. 74 kr. -- Jane* Gladek iz Fužin 1 gld. — Apolonija Kavčič iz Ledin:ce 5o gld — Ivana Kavčič iz Zirov 50 gld. — Matevž Jereb iz Po l^esca 10 gld. — Andrej Kavčič i/. Ledenice po Antonu Žakeljn u 2:) gld. — Ivan in Ivana Šubio iz liazpotja pri Sp. Idriji 10 gld. — Matija Xovak iz Brekovc 50 gld. — Jožef Strel iz Breznice 4S gld — Simon Fortuna iz Žirov do zdaj 110 gld — Jernej Žtk<'lj iz Goropek 32 gld — Ferdinanda Fer li iz Zabrežnika 20 gld. 42 kr. - Janez Mlinar iz Opal !»5 gld. - DomaČi farani so o raznih priložnostih v manjših zneskih darovali skupaj 5 47o gld ."»o kr. Glavnice je tedaj S37!) gld Obresti v koncu leta 1 SU2 znašajo 1 su 1 gld. 3!) kr. Vsota 10273 gld 311 kr. Izrazujoč priserčno zahvalo vsem blagim darovalcem prosi podpisano cerkveno predstojništ.vo vljudno dobrotne podpore še nadalje, ktera naj .se blagovoli poslati ali vredništvu Danice in Slovenca, ali pa far nemil vradu v Žireh. Vivant sequentes î Predstojništvo farne cerkve v Žireh dne 23. ja-nuvarija IS!»:-;. Angelj varil posebno nedolžno mladino varuje. Ubožna mati je šla z nedolžnim otrokom v naročji jagode brat blizo gradu Habah-a. — Zgodilo se je le-to v Mengiški fari. — Ko jagode nabira, otroka na tla posadi ter da otroku v mleko namočen košček kruha, da se s tem mudi Kar prilezeta k otroku dva gada. /ležeta popolnem otroku na, nožice ter v mleko namočeni kruh povživata. - Otrok je bil še vesel teh živalic ter pazno gledal, kako gada jesta. — Medtem se verne mati k otroku — pa zagledavši gada pri otroku se tako zelo prestraši, da bi se skorej v omedlevico zgrudila. Oserči se, hitro par kruhovih skorjie ibile so menda tudi v mleko namočene) verže nekolike» na stran otroka — gada zlezeta od otroka, mati pa pograbi nedolžno dete ter hiti proč ž njim. — nič nista bila otroku storila — Prašam: „Kdo je otroka varoval V"4 — Kotiti se ne! V vasi Sernjaku je mož S____ kar vedno se rotil: „Strela naj uie z jasnega ubije u — Tako rotiti se mu je bilo popolnem navadno. — Kakor se je rotil, se je tudi zveršilo. — Ob vročem, sicer ne ravno popolno jasnem dnevu poleti je na travniku vanj treščilo ter ga ubilo. — Poklekni, kadar gredo s sv. R. Telesom! Dasi je na deželi silno redko, da bi kdo ne pokleknil. kadar mimo gredo s sv. Popotnico; vender je živel zidar, ki se je takrat navlašč skril pod cesto v jarek, prekop, (kanal), da bi ne bilo treba poklekniti. Zgodilo se je pa ob njegovi smerti, da bi strašno rad še sv. Popotnico prejel — pa ni bilo mogoče; umeri je. predno so mašnik prišli s svetim Rešnjim Telesom! Razgled po svetu. Rim. (Novi kardinali in škofje > V Rimu so sv. Oče Leon XIII ta mesec imeli dva velika zbora, kon-zistorija Pervi neslovesni ali tajni je bil 16. drugi, slovesni, pa 10. januvarija V pervem so po kratkem ogovoril izvolili U novih kardinalov. Pred vo-litvijo so naznanili pohvalo novim škerlatnikom, potem j«* nasledovala volitev. Izve ljeni so: Krementz, nadšk"f v Koloniji i Koln r Kopp. knezoškof v Bratislavi!; Vaszari ir Vasari» pervak Ogerski: Vaughan, nadškof Vestinonastirski: Logue. nadškof v Armagh-u ; Meignan. nadškof Turonski iToursi; Thomas. nadškof Kuvangski (Roueni; Sanzv Fores. nadškof v Sevilli: Di Pintro. papežev nuncij v Madridu; Galim-U*rti. pa|wžev nunrij na Dunaju; Mačenni, namestnik papeževega derž tajnika; Persico. veliki tajnik v Propagandi: Malagola. nadškof v Fermu; Guarino. nadškof v Mesini Nato so določili in naznanili več novih nadškof, v in škofov, ined temi je Teodor Kolin, nadškof olomuški: monsgr. Marčelii. škof Ko-torški v Dalmaciji. Po volit vi so papežki eeremonarji zdajci odšli v Rimu pričujočim kardinalom naznanit njihovo vradno izvolitev: popoldan pa je posameznim prinesel eden plemenitih stražnikov rudeči klobuk icalotta), in /več« r že so se odpravili na pot plein. stražniki, da prineso rudeči klobuk tudi zunanjim kardinalom. V nagovoru, ki so ga imeli sv. Oče v neslo-vesnem konzistoriju Iti. t. m. so omenili, kako je vravnala sveta božja previdnost, da so pred petimi leti obhajali svojo mašniško oUletnico med skazova- njem velikega veselja vernikov, sedaj pa nastopajo petdeseto leto svojega škofovstva. Naše serce, pravijo po besedi, dobro čuti pomen te dobrote, častitljivi Bratje, in v tem visokoslavnem zboru želi hvaiiti naj višjo dobroto Božjo, ki Nam je podelila tako veliko mero umerljivega življenja in zraven tega tudi neskaljeno zdravje. Vender še tehtniše in zahvale-vredniše je to, da iz te osebno Nam podeljene dobrote, kakor je znati, prieveta tudi sad za zvehčanje vesoljnega občinstva. Zakaj pri tej priliki se ljudje zbujajo ter se splošno z večo radostjo in višjo gorečnostjo ozirajo na ta apostoljski Sedež, ker višjo starost papeževo po pravici cenijo kakor zastavo nebeškega varstva. Ta osebna in malo važna do-godba po Božji naredbi tako postane pomoček za pospeševanje vere in verskega življenja, in to je oziroma na sedanje okoliščine in 10 dobo silo močno primerno času. To je, pri velikem številu sovražnikov, ki kerščansko vero in kerščanske naprave zaničujejo, ter največ vsakdanjega njih pehanja gre na to, da bi rimskega papeža pri množicah pripravili v sovraštvo in slabo ime in da bi ljudi s pogubljivo zmoto oslepili ter tako od Cerkve popolnoma odvernili. Tako pa. ko se Naše oko obrača v nebo in ko premišljujemo božje sklepe in božjo dobroto, se Naša bridkost z ravno tako sladkim kakor času primernim tolaži-lom ohlajuje. in tudi naša duša se k vojski in terp-ljenju. dokler je namreč volja Božja, neizrečeno po-terjuje Potem omenjajo, da za bolj vesel začetek leta hočejo nektere služabnike Božje med svetnike prišteti, pa nektere kardinale in škofe na novo izvoliti. V četertek, lil. t. m., pa so obhajali slovesni konzistorij v Vatikanu. Proti lOtem so se v kapeli Sikstini zbrali novi v Rimu pričujoči kardinali: Guarino, Mocenni, Malagola, Krementz, Persico, Vaughan in Kopp, ter so pred kardinalskim dekanom in drugim osebstvom po navadi opravili prisego. Ostali so ti v Sikstini, drugi, vsi prelati, škofje in visoki častniki papeževega dvora pa so v paramentni dvorani (Sala dei Paramenti) sprejeli sv. Očeta, kteri so se oblekli v veliki ornat, v rudeči, bogato z zlatom vezeni plu-vijal. vzeli na glavo zlato mitro in se vsedli na no-sivni prestol ter se je začel obhod skoz dvorane in po „Sali dukale." kjer je več sto ljudi stalo, da so videli sv. Očeta in slovesnost. Od tam so dospeli v „Sala Regia.a kjer je čakal diplomatiški zbor ter poslanci raznih dežel na posebnem odru. Kacih 800 oseb je bilo dopuščenih v dvorano, da so videli velikanske obrede Sv. Oče so sedeli na prestolu, obdani od prelatov. kardinali pa so imeli sedeže ob straneh Naznanili so nato papežu, da novoizvoljeni kardinali so pred vrati in na dano znamenje sv. Očeta je odšel eden kardinal-dijakonov v Sikstino ter jih pospremil pred namestnika Kristusovega, kteremu so v znamenje vdanosti svetinjo na nogi in perstan na roki poljubili, potem pa zasedli prostore po redu svojega izvoljenja. Novi kardinali zdaj še niso bili v rudeči. ampak v vijolčasti obleki, ogernjeni v tako imenovano „kapo magno." Pristopali so nadalje posamezno pred papeža, ki so vsakemu postavili na glavo rudeči klobuk, rekoč: „Aecipe gaelum rubrum../ Kardinali so objemali nove tovarše in sv. Oče so zapustili dvorano v tistem redu, kakor so bili dospeli, s kardinali, prelati in drugimi častniki vred, ki so jih spremljali do dvorane „dei Paramenti." Odloživši ornat so se sv. Oče vernili v svoja stanovanja; kardinali pa so zapeli Te Deura in šli v obhodu v Sikstino. kjer je kardinal-dekan, Monaco La Valletta, opravil molitev nad izvoljenimi kardinali, „super creatos Cardinales." Med tem so se novi kardinali kmalo še zbrali pred sv. Očota k obredu „os claudendi et aperiendi," izročili so vsakemu kardinalski perstan in odločili jim titularne cerkve v Rimu. Naznanili so poslednjič še znatno število novih nadškofov in škofov po raznih delih vesoljnega sveta. Liberalska slepota. Liberalizem in framasnoski duh je ljudi v tako imenovanih inteligetnih krogih že tako spačil in okužil da bo na zadnje že komaj človeka najti, na kterega bi se bilo zanesti in kteremu bi bilo .kaj verjeti. Godijo se prestrašne tatvine in sleparstva skorej pri vsih velikih napravah. Iz Rima n. pr. naznanjajo, da 18. t. m. je pri ondotni podružnici napoljske banke zmanjkalo poltretji milijon lir; blagajnika so'zaperli. ravnatelj je pa pobegnil! Enacih dogodkov je brez števila. Pa sej ravno take nepoštenjake hočejo imeti, ker vse višji šole so fra-masonske in brez verske. Tako brezverci goljufajo, kradejo in sleparijo, pa zapravijajo; če se pa nameri, da kaka še poštena duša v poslednji volji kake ti-suče zapusti v prid katoliških naprav, ktere mladino pošteno odgojajo za pravico, takrat nastane krič. kletvinja in lagoj. kakor bi se celo mesto pogrezo-valo! Godi se hudo, pa se je bati še veliko hujšega, predno slepi svet spregleda. „Brez Boga — svet zdivja," piše „Primorec * 2. št. 20. jan. Leta 1880 so v francoskem deržavnem zboru sklenili, da se v šoli ne sme več govoriti o Bogu. „Preč z duhovni" to je bilo brezvercev geslo... Pa kazen božja jim je bila za petami. Leta 1886 je bilo hitro na vsem Francoskem 23.000 nedoraslih po sodniščih kaznovanih, ali leta 18»7 jih je bilo že 28.000!! dane vštevamo 580 druzih, ki so ž njimi imele opraviti porotniške obravnave, ali pa ki niso še dospeli do 1(J. leta — Guillot, mestni odvetnik, je o tej žalostni prikazni rekel: Ta mladina je surova, pretkana, zvita, divja, ima posebno veselje nad mukami svoje žertve. — Tako sodijo resni možje o mladini, kteri so v brezverski šoli izrovali iz serca Boga, vero, vest... Zali, da se nahajajo tudi med slovenskimi narodnjaki taki ljudje, ki so izrekli, da so popolnoma zadovoljni s sedanjimi šolskimi postavami po katerih moia mladi naraščaj doslednje priti ob vero, ter nravno propasti. Zato, Slovenci, delajmo za versko šolo! I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec februvarij (svečan), a) Glavni namen: L jubezen do se. ('erkee. b) Posebni nameni. 1. S. Ignacij. Ta in vsak dan meseca vse oznanjene, pa še ne zaznamovane ali hitro nastale zadeve. Verska moč v žalostni sedanjosti. 1 'ospe.šitelji niolilvenega apostoljstva. 2. Svečnlca. Neizmerno zaupanje na materinsko mor Marije D. Najbolj stiskani in bojazljivci. Mariji posvečeni kraji in naprave. 3. S. Blaž. Vsakdanji kruh za mnoge. Zelo velike družbin-ske težave. Brezverni in malomarni stariši. sorodniki in znam-i. Na vratu bolni. L S. Veronika. Mnojro neustrašenih katoliških mater in devic. Važne podjetja. Pribežališča za rešitev ženske mladine. o. Ss. Ingenutn in Albnin. Varstvo Tirolske zoper mnoge verske sovražnike. Edinost med voditelji katoliškega ljudstva. Pomoč za stiskani srednji in kmečki stan. (i. S. Rottja. Brazilija. Zelo važne cerkvene zad«'V<>. Hudo bolni. 1'branitev visokošolcev pred neverstvom. (Dalje nasl.) Molitev. Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu, in v posnemanje presv. Serca brezmadežne Device Marije, Tebi darujem danes vsak trenotek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede. (100 dni odpustka enkrat na dan Leon XIII. 1885.) Posebno pa ti jih darujem za ljubezen do sv. Cerkve kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva v tem mescu in današnji dan. O sladko Serce mojega Jezusa, daj. da te vedno bolj ljubim. Amen. (Vsakrat 300 dni odpustka in ee se vsak dan moli, enkrat v mescu popolni odpustek. Pij IX, >6. 1. 1870. i Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. (Vsakrat 300 dni odpustka. Pij IX 1852.) Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca, prosi za nas. (100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX 18 ?4.» Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, z vel. Peter Kanizij. prosite za nas! II Bratovske zadeve N. lj. Gospe presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. O. presv. Jezusovega Serca. sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hertnagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih naših patronov. Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad, in brez verstvo, prešest-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe. — Bolna oseki za pomoč. Listek za raznoterosti. Ljubljana. Gg bogoslovci so imeli pred novim letom navadne duhovne vaje. Novega leta dan so pa dobili nekteri gg. tunzuro, drug: manjše redov*, zopet drugi subdijakonat. Prejeli so namreč Tonzuro gg.: Benedičič Jakob. — Burjanek Adalbert, - Krker Jožef. — Fiala Karol. — Gnidovec Janez. — Jarec Alojzij, — Jerše Jožef, — Koprivec Peter, — Mihelčič Janez. — Novak Jožef, — Petsche Matevž, - Plan-tarič Jožef — Plešic Anton, — Prelesnik Matevž, --Preželj Luka, — Remškar Valentin. — Smolej Janez. — škerjnnec Martin. — Švigelj Jožef. — Tič Lovrenc, — Znidaršič Anton. — br. Adolf Čadež. Manjše redove pa gg.: Bernard Jernej. — Bleiweis Franc, — Cadež Anton. - Dolinar Jane/.. - Dostal Jožef, — Finžgar Franc. — Gnjezda Janez.— Ju va nec Jožef. — Karlin Juri]. — Mlejnik Vilp-m. — Oblak Anton, — Osvald Frani*. — Pa vins Viljem. — Sturm Franc. — Šolar Jož»-f. I rankar Jožef. — Volenec Karol. — Zabu-kovee Tomaž. - br. Adolf <'adež Subdijakoi.at pa pg : Br Matevž šTef. Villmar. — br. Lambert Jožef (iolovsky. br Kazimir Jurj Vajdič. — br. Ecehiel Ign Junnie. —- br Florus Jern Klinge. - br Klemen Matija < ¡rampovčan. — br. Hubi rt Avg. Rant Ljubljana Slovesne obljube so naredili v frančiškanskem samostanu 31. grudna 1892 sledeči gg.: lir Lambert Jos. Golovsky. — br. Florus Jem. Klinec. — Klemen Matija Grampovčan. — l'.r Hubert Avg. Kant. Z Notranjskega. (Sacerdotibus.i Dopis v Danici, naslovljen z besedo rSacerdotibus/ mi je bil zelo všeč Ze večkrat prej sem o tem mislil, da st» pri nas o sv Kešnj Telesu premalo govori in piše. in sploh najsv. Zakrament še zmeraj premalo časti! Ko sein izvedel o novem društvu, sklenil sem z novim letom pristopiti k zavezi „St. Eucharistia." pa ne vem kako je bilo — odlašal sem. da nisem sklepa izveršil do zadnjega j»etka. ko sem .Danico" z ome njenim dopisom prejel v n ke Tisti dan pa sem takoj ••dposlal naročnino. Z Dunaja somi pa že tudi poslali j*tv«• štev lista Izverstno. Drugikrat kaj v-č o tem Za novo lito Pobožni učenec*, .Pobožna učenka" je ime n«»vi molitveni knjižici. 25"» strani, katero je ravnokar spisal č. g. Kan i ("'igon. vikarij Goriške nadškolije Namenjena je za šolsko mladino ljudske šole. Pisana je za oba spola poseliej. kar je gotovo primerno in dobro.*» Dobiva se pri imenovanem g p«» sledeči ceni: 1.» z zlat«» obrezo in pozlačena -V. kr 2 » v usnju in z zlatim križcem 4 » kr. V Temnici iP. Kostanjevica. Via nagrado V novi cerkvi Jezusovega presv. Serca bo nadalje vsako nedeljo ob 5ih popoldne kerščanski nauk. Ravno v kerščanskem nauku je veliko Ljubljančanov premalo podučenih . zato je prav dobra misel, da se je tudi v tej cerkvi pričel kerščanski nauk. V farni šempeterski cerkvi je pa ob 2čh kerščanski nauk, kterega opravlja močno zanimivo sedanji preč. gosp. župnik, — v Jezusovi cerkvi pa g. Ileidrih. Lavantinska škofija po letošnjem škofijskem imeniku v 24 dekanijah ima 21'.» župnij: 130 obstav-ljenih in 53 praznih kapelanij. 2 ekspoziturni in (i be-neticij. vsih duhovnov v past. službi 359, v druzih službah 33, redovnih duhovnov 30; v pokoju 39. skupno število mašnikov 4(iT; vsih cerkva in kapel Ii57; vsih vernikov pa 490.961. Znamenit je imenik tudi zato. ker ima v začetku imena vsih 263 papežev, leto njih nastopa, ♦ Obsejra razun navadnih pobožnosti. tudi poduk za pervo sv. Obhajilo in oh kratkem štiri poslednje reči. smert. sodba, pekel, nebesa. B<»di torej v vsakem oziru lična knjižica mladini prav živo priporočena ! smerti in čas vladanja; — potem kardinale (5 kar-dinal škofov, 40 kardinal-mašnikov in (i kardinal-di-jakonov); dalje razne kongregacije «njih 13;) papeževe vradnije (njih 11); zopet papeževe dvorane oskerb-ništvo. in slednjič apostoljske nuncijature (v Avstriji, Bavariji. Belgiji. Braziliji, Erancijt^ Holandiji, Portu-galiji in Španiji); — tudi še imenik vsih bivših la-vantinskih škofov itd. (Prav iskrena hvala in bra-tovski pozdrav p. n gospodu-darovatelju! Vr.) Bratovščina vednega češčenja presv. Eešnj. Telesa bo v I ršulinski cerkvi re(in^w>esečno pobužnost z navadnimi odpustki obhajala, namesto prihodnji pervi četertek v mescu, ker je praznik Svečnica, še le drugi četertek. '.» svečana, s sv. mašami ob navadnih urah in slovensko pridigo ob oih zjutraj Goreči častilci presv Rešnjega Telesa, posebno bratje in sestre »Vednega Teščenja" se vabijo, naj se obilno vdeleže pobožnosti in skupnega sv. Obhajila, da Jezusu ljubezen in <"ast skažejo, ktero mu zadnje pustne dni razuzdani svet jemlje. Češčeno -in hvaljeno naj bo vselej presv. Rešnje Telo' Na Verhniki je 23. t m v boljše življenje se oreselil prečast. gosp. dekan Jan. Koprivnikar. Mali Šmaren je poslednjikrat maševal. potem je dozdaj hiral za vodenico, in kmali potem, ko je bil olepševanje svo e lepe verhniške cerkve s postavljenjein novih prelepih stranskih oltarjev in drazega tlaka po cerkvi po naj večem doveršil. je šel po plačilo v boljši deželo Večkrat, se ve, je bil previden s svetimi zakramenti Bil je v vsakem oziru poštenjak naj perve verste. močen v veri, brez graje v življenju, pnserčen prijatelj. Pokopal ga je 2«. t. m. v častitein spremstvu prečast. kan dekan gosp. Jan Flis. Bog mu daj večni mir. Posnemanje vredno Županstvo na Verhniki je na mesu» vencev na kersto pokojnega g dekana Ko-privnikarja poslalo 41 gld zo uboge sirote v Marija-nišču. ktere si» darovali sledeči gospodje: Miha Tomšič lo gld. — Ivan Gruden u gld — Gabrijel Jelovšek i» gld. — M. Berslej 2 gld. — Karol Majer 2 gld. — Jurij Grampovčan 1 gld. — Franc Korenčan 1 gld. — Karol Obreza 5 gld — Anton Komatar 2 gld. — Gospa Marija Jelovšek ii gld. Dr. A. Jarc. Dobrotni darovi. Z,I dijaško mizo: G. Al. Ancelj. pri železnici na Staj.. 1 gld. — Č. g. župnik J. Tavčar 5 gld. (Op. Tudi drugo opr. Vr.). — j 5|) kr. _ (';. g. kapi. Fr. Pokorn 3 gld. — „Namesto Venca"1 gosp. dekanu Koprivnikarju njegov nekdanji kapi. (T. P.) ."> gld. — Č. g- župnik Anton Klemen 10 gld. Z,t .vr. Očeta: Št. Vid pri Vipavi 10 gld in Podraga 13 gld. po č. g. župniku J. Demšarji. — Grahovo 8 gld. Za .vr. Detinstvo: Iz Šmartina pri Kr. po č. g. A. Klemenn K, „M. _ i/. Moravč 2 gld. od udov po Neirnen. ° /m afr. misijo»: A. B. 5 gld. — Z Breznice po č. g. župniku 2 gld. 30 kr. T Za razširjanje sr. rere: Čast. g. kapi. Kr. Pokom (zbirko) 83 gld. Za oo. Trapi ste v Marianhillu: Čast. g župnik BI. Petrič 1 gld. — Neim. 4 gld. Zi brat. S. R. Telesa: Iz Smartina pri Kr. po č. župniku A. Klemenu 26 gld. _ Za nesrečne zamurce: Ekspozitura Begnje o gld. Za Don-Baskov* misijor." : Čast. gospod župnik J. Tavčar 5 gld.