ANN ALES • Ser. hist, nat. • 9 • 1999 • 1 (15) PEt O NAŠI H ZAVODO V IN DRUŠTEV/ATTIVIT A DEI NOSTR I ISTITUT1 E DEtL E NOSTR E SOCIETA / ACTIVITIE S 8YOU R INSTITUTION S AN D ASSOCIATIONS , 135-1 46 Udeleženci mednarodnega tabora pod okriljem UNESCA v Piranu izpuščajo na prostost želvo kare to (Caretta caretta) (Foto: T. Makovec). A specimen of Caretta caretta was released by the participants of the international camp under the tutorial of UNESCO in waters off Piran {Photo: T. Makovec). V preteklem letu so potekale tudi številne dejavnosti, kot so delavnice, posveti, kongresi doma in v tujini, predstavitve znanstvenih in poljudnih publikacij z mor­sko tematiko, prispevki v sredstvih javnega obveščanja, razstave, ples pomorščakov, tekmovanje jadralcev na deski za državni pokaf. Dobro obiskana je bila tudi tematska knjižna razstava "Morje, oceani in knjige" v knjižnici Piran. Ker ljudje lahko varujemo samo tisto, kar poznamo, je izobraževanju posvečena velika pozornost. Z a iz­obraževalne namene smo v pretekiem letu pripravili, v sodelovanju z Regionalnim RTV centrom Koper-Capo­distria, izobraževalni film, ki vključuje kratke dokumen­tarne oddaje, seminar za učitelje in profesorje, mla­dinske raziskovalne naloge z morsko tematiko. V me­secu juniju je v Fiesi potekal raziskovalni tabor Dnevi ustvarjalnih otrok (DUO), namenjen nadarjenim osmo­šolcem iz Slovenije, in mednarodni tabor za srednje­šolce. Ta je namenjen mednarodnemu sodelovanju mla­dih in je prek Urada za mladino vključen v program EURO PLATFORMA 98. Oba tabora je organiziralo Obalno društvo pedagoških delavcev v sodelovanju s podjetjem za kulturo in izobraževanje Forum Piranense. Na OŠ Ciril Kosmač je v oktobru 1998 potekaj 5. mednarodni izobraževalno - raziskovalni tabor. Organi­zirali so vrsto delavnic, med drugim tudi delavnico o problematiki onesnaženja obalnega morja. Omeniti mo­ramo tudi prispevek najmlajših "Morje skozi oči Ankarana"- prispevek učencev 4. razreda OŠ Ankaran. Nacionalni program Slovenije je bil predstavljen organizaciji The Oceanography Society (TOS) in Inter­governmental Oceanographic Commission (IOC) v Pa­rizu, ki bo gradivo vključila v načrtovano razstavo na sedežu UNESCa v Parizu. Na tej razstavi naj bi pred­vsem slikovno predstavili nacionalne dejavnosti v zvezi z Mednarodnim letom oceanov, nato pa naj bi bila razstava predvidoma prenesena v palačo Združenih na­rodov v New Yorku. Preteklo leto je v številnih državah sveta in tudi v Sloveniji potekalo podpisovanje Listine o oceanih. Listi­na je nepravni dokument, vendar poziv vsakemu posa­mezniku, da podpiše, da se bo pri igri, svojem delu in odločitvah, ki jih sprejema pri vsakdanjem ravnanju z morji, oceani in vodami, ki se vanje izlivajo, zavedal: - da je zdravje oceanov ter umno in previdno izko­riščanje njihovih bogatih ribjih lovišč in drugih naravnih virov osnovno načelo, ki ga mora sprejeti vsak posa­meznik, kot tudi sprejeti in spoštovati vlade vseh držav v prid dolgoročnih koristi in obstoja narodov sveta; - da mora biti spoznavanje in razumevanje morskega okolja in njegovih živih bitij osnova smotrnega gospo­darjenja z oceani in morji, kot tudi odločanja o nji­hovem varovanju ter izkoriščanju virov. Listino o oceanih so predlagali na Svetovni konfe­renci o morjih septembra 1997 v St. John'su na Novi Fundlandiji v Kanadi. Državniško Listino o oceanih je podpisal predsednik vlade dr. J. Drnovšek ob svojem obisku slovenske uradne delegacije svetovne razstave EXPO '98 v Lizboni v paviljonu Združenih narodov. Ob otvoritvi razstave "Barve zaliva" v galeriji insula je Minister za okolje in prostor dr. P. Gantar podpisal Listino o oceanih. Podpisovanje Moje listine o oceanih pa je potekalo ob različnih priložnostih (prireditvah, razstavah, preda­vanjih, predstavitvah ...) in prek domače strani interneta. Boris Kryštufek ZNANSTVENI SESTANEK: BIODIVERZITETA IN VARSTVO SLOVENSKEGA MORjA NA PRAGU 21. STOLETJA. LJUBLJANA, 11. JUNIJA 1999 Morje je čudovita in velika zakladnica ... Miroslav Zei, 1961 Nikoli ne pozabite: kadarkoli vam ekonomisti govo­rijo o neizmernih možnostih gospodarskega razvoja, vam zamolčijo nekaj zelo bistvenega. Njihovi računi se izidejo samo, če vanje ne vključijo okolja. Doklej bo takšna praksa delovala, preden se bo, če se seveda sploh kdaj bo, okolje sesulo kot hišica iz kart, seveda ne ve nihče. Dejstvo pa je, da nam natura, po kateri se naša kultura razrašča kot rakasto tkivo po zdravem organizmu, počasi že izstavlja račune. V celinski de­želici z borih 40 km morske obale je pritisk celotne populacije na morske ekosisteme temu primerno (pre)velik. Samo tako si lahko pojasnimo dejstvo, da je edina biološka raziskovalna postaja, ki jo premoremo, 137 ANN ALES • Ser. hist, nat. • 9 • 1999 • 1 (15) DEi.Q NAŠIH ZAVODO V IN DRUŠTEV/ATTIVI TA DEI NOSTR1ISTITUTI E DEILE NOSTRE SOCIETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTIONS AND ASSOCIATIONS, !33-146 na morski obali. V skladu s tem je tudi vedenje o delovanju naših morskih ekosistemov na višjem nivoju, kot pa je to pri kopenskih. Častitljiva 30. obletnica Mor­ske biološke postaje (MBP), ki deluje v okviru Nacio­nalnega inštituta za biologijo (NIB), je tako rabila kot neposreden povod za sklic znanstvenega sestanka o bio­diverziteti in varstvu slovenskega morja na pragu 21. stoletja. Srečanje je bilo 11. junija 1999 v prostorih Biološkega središča v Ljubljani. Pripravil ga je organi­zacijski odbor v sestavi doc. dr. Lovrenc Lipe], prof. dr. Tamara Lah, prof. dr. Alenka Malej, Janez Forte, Kata­rina Golobič, mag. Olga Urbanc-Berčič, mag. Marko Prohinar in Tihomir Makovec. Srečanje se je začelo s pozdravnima nagovoroma g. Mladena Berginca, državnega podsekretarja na Mini­strstvu za okolje in prostor in prof. dr. Tamare Lah, direktorice. Sledilo je devet vabljenih predavanj, ki so jih prispevali specialisti iz Slovenije, Flrvaške in Italije, nato pa smo si ogledali dvanajst posterjev. Srečanje se je končalo z diskusijo in sprejemom zaključkov ter pobud. Vse predstavitve so zbrane v zborniku referatov, ki sta ga uredila Janez Forte in doc. dr. Lovrenc Lipej. Vsakomur, ki ga zanimajo morski ekosistemi nasploh in slovensko morje še prav posebej, bo zbornik zelo dobrodošel referenčni vir. Čeprav je večina prispevkov obravnavala svet pod morsko gladino, sta dva avtorja (A. Sovine in M­Kaligarič) govorila o obalnih ekosistemih. Dokument o morski in obalni biodiverziteti (Dža­karta 1995) poleg številnih drugih mednarodnih dogo­vorov (njihov pregled je podal A. Sovine) zavezuje pod­pisnice k ohranjanju morskih ekosistemov. Vse se se­veda začenja s prepoznavanjem stanja, zato ne prese­neča, da je o tej tematiki poročalo več avtorjev. Čeprav segajo pionirska dela o favni in flori Tržaškega zaliva v konec prejšnjega stoletja, je nakopičeno znanje še vedno daleč od popolnega. Favnistične raziskave so bile večinoma osredotočene na planktonske organizme. Z a Jadran je potrjenih 5.419 vrst nevretenčarjev in 410 vrst rib (A. Jaklin in D. Zavodnik). V Tržaškem zalivu je bila doslej ugotovljenih 259 vrst rib (B. Marčeta), v obalnem morju zahodne Istre pa 350 vrst rib in približno 2.200 nevretenčarjev (A. jaklin in D. Zavodnik). Od 21 jadranskih vrst babic sta jih M. Richter in L. Lipej ob kratki slovenski obali našla 18. Samo na območju naravnega rezervata Riserva marina di Mira­mare pri Trstu, ki pokriva 121 ha, so doslej ugotovili po­javljanje 964 vrst organizmov (C. Castellarin in R. Odo­rico). Kako zapolniti vrzeli? Na MBP poteka od leta 1998 raziskovalni projekt "Evidentiranje favne, flore in habitat­nih tipov slovenskega obalnega morja" (L. Lipej in sode­lavci). Ambiciozno zastavljene petletne raziskave so de­jansko le nadaljevanje predhodnega projekta o favni in flori severnega Jadrana, nadgrajene pa so z možnostmi, ki jih ponuja sodobna tehnologija (video snemanje vzor­čenih profilov, uporaba GiS sistema itd.). Toda poklicnih biologov je premalo, da bi lahko opravili potrebno delo na inventarizaciji biodiverzitete. Ena izmed možnih rešitev razkoraka med potrebami in možnostmi, sicer tako značilnega za varstveno biologijo, je ustanovitev informacijske mreže za zbiranje podatkov, ki bi jih prispevali primerno usposobljeni zanesenjaki iz vrst potapljačev in ribičev (L. Lipej in B. Vrišer). V tem okviru C. Battelli poroča o slikovnem morfološkem ključu za prepoznavanje najbolj znanih makrobentoških zelenih alg slovenskega morja. Seveda pa zanesenjaki lahko samo dopolnijo profesionalne raziskave, nikakor pa jih ne morejo nadomestiti. Pri preučevanju biodiverzitete se ne moremo izogniti dragim, toda izjemno učinkovitim metodam, ki jih omogoča današnji razvoj tehnologije. Tako sta Vesna Flander in Patricija Mozetič poročali o uporabi tekočinske kromatografije visoke ločljivosti pri ocenjevanju biodiverzitete rastlinskega planktona. Čeprav je MBP kot del NIB izrazito raziskovalna insti­tucija, preučevanje biodiverzitete pogosto presega golo raziskovanje. Zaradi tega je neobhodno vključevanje še drugih ustanov. Ena takšnih je gotovo akvarij, v našem primeru Akvarij Piran (V. Bemetič in V. Žiža). Nerešeno pa ostaja dolgoročno vzdrževanje raziskovalnih zbirk, ki so produkt temeljnih inventarizacij. Edina nacionalna ustanova, ki jo Slovenci v ta namen imamo, namreč Prt­rodoslovni muzej Slovenije, ostaja namreč enako "celin­sko" uravnana, kot je bila ob ustanovitvi, ko je bila ' }•, • • .sssgj , ' 'f'JF**^ S'v'ftfcl-iiii.lnili;! h I si,! ill t RrnnjvRH'/"!'!-'. r\"i \ VA Hii^v o 138 ANN ALES • Ser. hist, nat. • 9 • 1999 • 1 (15) DELO NAŠIH ZAVODO V IN DRUŠTEV/ATTtVIlA DE! NOSTR1 !STITUTI E DFLIE NOSTRE SOCIETA/ACTIVITIES BY OUR INSTITUTiONS AND ASSOCIATtONS, 135-146 njena dejavnost omejena le na tedanjo Kranjsko. Naslednja stopnja v preučevanju biodiverzitete je sistem monitoringa (Valentina Turk). Čeprav je na sre­čanju sem ter tja še vedno strašilo "porušeno naravno ravnotežje", pa so avtorji dinamiko populacij obrav­navali skozi prizmo dogodkov v neuravnoteženih in dinamičnih sistemih. Časovna dimenzija je v takšnih primerih večna omejitev. Enega takšnih pojavov, nam­reč populacijsko eksplozijo črnega morskega ježa v letih 1972/73, katere posledice so bile uničujoče za makro­bentoške alge, je k sreči že spremljala nekaj let prej ustanovljena MBP (A. Vukovič). Trendi pa nakazujejo, da bodo okoljske spremembe hitrejše, kot so bile doslej. V jadranu se je povprečna letna temperatura v letih 1881-1990 povečala za 0,31 °C, od česar gre večji del dviga (0,2 7°C) na račun zadnjega pol stoletja (Dulčič s sodelavci). V tem času se je povečala slanost, zmanjšala pa količina padavin. Tržaški zaiiv je ranljiv že zaradi samih naravnih danosti (A. Malej), zato lahko tu pričakujemo najhitrejše in največje spremembe. Gre za cel niz pojavov, ki so vse prej kot samo akademski: cvetenje, sluz, pomanjkanje kisika. V zadnjih 25-ih letih je v Jadran vdrl niz termofilnih ribjih vrst. Mnoge vrste rib, ki so bile še do nedavna redke, so danes pogoste, nekdaj številčne vrste pa izginjajo. Ena izmed možnosti ohranjanja morskih ekosiste­mov so zavarovana območja. Čeprav so takšna območja eno najučinkovitejših sredstev za ohranjanje biodiver­zitete in situ (A. Sovine), pa ne bodo mogla preprečiti posledic ogrevanja okolja. Ob dejstvu, da je na slo­venski obali ohranjenega samo še 18% naravnega ob­režja (R. Turk), pa je pomen morskih parkov in re­zervatov kljub temu nesporen. Degradirane ekosisteme je mogoče tudi restavrirati in s tem povečati njihovo nosilno kapaciteto. Ena izmed možnosti je graditev umetnih podvodnih grebenov (U. Fonda). Referati in posterji so odsevali izjemno kompleksnost problematike preučevanja in ohranjanja biodiverzitete v slovenskem morju, izzivi so veliki in številni. To se kaže tudi v priporočilih in pobudah, ki so jih sprejeli ude­leženci srečanja. Zaključki so sledeči: - Preučiti možnosti tri lateral nega sodelovanja med Slovenijo, Hrvaško in Italijo o vzpostavitvi skupne po­datkovne banke o biodiverziteti severnega Jadrana. - Urediti varstveni režim v zavarovanih območjih slovenskega morja. - Implementirati priporočila Džakartske listine. Pobude: - Slovenijo je treba vključiti v mednarodni program dolgoročnih ekoloških raziskav (1LTER; International Long-Term Ecological Research). - Uresničitev projekta postavitve umetnih podvodnih grebenov na dveh lokacijah (poskusna in kontrolna po­staja) v omejenem obsegu in z rednim spremljanjem procesov (monitoring). - Postavitev podvodne učne poti v Piranskem zalivu. Organizatorji so izbrali pravo tematiko za "naš čas", poleg tega pa so zagotovili strokovno visok nivo pred­stavitev. Skupaj z gostoljubnostjo je to dobro zagotovilo, da bo srečanje ostalo udeležencem v lepem spominu, Zbornik referatov pa mu daje trajnejšo vrednost. Morska biološka postaja je ponovno dokazala, da skupaj z Znanstvenoraziskovalnim središčem iz Kopra in revijo Annales vključuje obalo v samo središče naravoslovne dejavnosti na Slovenskem, Robert Turk BARVE ZALIVA Obalne galerije, 15.4. - 5.5. 1999 Avtorji: Valentina Turk, Alenka Malej & Aleš Sedmak Morje, Leto oceanov, trideset let Morske biološke postaje v Piranu - to so bili poglavitni razlogi, ki so botrovali postavitvi razstave Barve zaliva v prostorih Obalnih galerij v Piranu. Dogodek, vreden posebne pozornosti in občudovanja. Najprej zato, ker je razstava namenjena predstavitvi raziskovanja in varovanja morja, dejavnostim, ki se na tak način redko - če sploh kdaj ­predstavijo širši javnosti. Drugič zato, ker je razstava rezultat sodelovanja dveh, na prvi pogled zelo različnih strok - morske biologije (fizike, kemije idr.) in likovne umetnosti. In tako kot je bogastvo narave rezultat njene različnosti, tako se je pri razstavi različnost sodelujočih strok zlila v pravo bogastvo fotografij, podatkov, posta­vitev, občutkov, vtisov in barv. Avtorji razstave so z izjemnom občutkom zbrali in ustrezno oblikovali naj­pomembnejše informacije o nastanku in razvoju Morske biološke postaje ter o bioloških, kemičnih in fizikalnih značilnostih ekosistema Tržaškega zaliva. Dodali pa so tudi manj prijetna dejstva o posrednih in neposrednih vplivih človekovih posegov in aktivnosti v obrežnem pasu in njegovem neposrednem zaledju. Pregled dogajanj v Severnem Jadranu sega daleč nazaj, v čase, ko je bila morska gladina približno 10 m nižja kot je danes in je kopno segalo do današnjega Zadra oz. Ancone, Sprva hitro dvigovanje morske gla­dine - 10 in več metrov v tisoč letih - se je pred pri­bližno 5000 leti upočasnilo. Tako se je morska gladina od rimskih časov do danes dvigovala v povprečju te za 1 mm na leto. Ne veliko, vendar dovolj, da so se v ostanke njihovih pristanišč in vil sčasoma naselili pre­bivalci morskih prostranstev, V ne tako daljni preteklosti pa so se na slovensko obalo naselili tudi prvi raziskovalci morja. Majhna sku­pina biologov je pred tridesetimi leti postavila temelje današnje mednarodno uveljavljene Morske biološke postaje. Fotografije in besedila seznanjajo obiskovalca z začetki raziskav, njihovim razvojem ter tudi programi za bodočnost. V zvezi z zgodovino raziskav morja velja posebej omeniti zelo natančno in skrbno izdelan algarij 139