KRŠČANSKA KULTURA-NE KLERI KAL IL EM
Marksizem kot Izključni nauk o družbenem razvoju je bil zavrnjeni z mnogimi argumenti —filozofskimi, sociološkimi, političnimi, gospo-darskmii In zgodovinskimi, a najbolj korenito ga je odklonil Karel Capek ko je spoznal, da v marksistični dialektiki nI sledu ne mesta ljubezni kot odrešilni dimenziji medčloveških odnosov.
"... ko bi imel preroštvo in ... vso vednost in... vso vero. .. ljubezni pa bi ne Imel, nisem nič.... Ljubezen je potrpljlva, je dobrotljiva sc ne da razdražiti, ne misli hudega; se »c veseli krivice, veseli sc pa resnice Ljubezen nikoli ne mine ..."
Sveti Pavel
sLov>ensk<\
FOR AFREE SLOVENIA
SLOVENSKA BIT — NE ŠOVINIZEM
Čeprav je v zgodovlnsko-političnem kontekstu prve svetovne vojne bil za državno zvezo enakopravnih južnoslovansklh narodov in bi morda bil za poizkus federacije enakopravnih južno-slovanskih držav v sklopu političnih silnic druge svetovne vojne, je Ivan Cankar kateforično odklonil sleherno jugoslovanstvo ker ga je našel v nasprotju s stvarnostjo slovenske narodne biti:
"Kakšno jugoslovansko vprašanje v kulturnem ali celo jezikovnem smislu zame sploh ne obstoja po kulturi, ki je sad večstoletne separatne vzgoje, . . . smo si med seboj veliko bolj tuji, nego je naš gorenjski, kmet tirolskemu, "ali pa goriški viničar furlanskemu".
Ivan Cankar
LETNIK XVIII — VOLUME XVIII 1. FEBRUAR 1967 Published monthly by : Slovenian National Federation, of Canada, 646 Euclid Ave. Toron to, Ont. Canada.
ŠTEVILKA 2 — NUMBER 2
Jugoslovanski vladni zastopnik se jc predstavil v Vatikanu
Jugoslovanski zastopnik pri Svetem sedežu v Vatikanu Vje-ko. Ijv Cvirlje je izročil kot dar papežu, ko mu je izročil svoje poverilne listine, tudi kip hrvatskega umetnika Ivana Meštrovi-ča, ki predstavlja Jezusa v razgovora s Samarijanko. Papež Pavel VI. je v svojem uradnem pozdravu omenil tudi naslednje:
..Prepričani smo, da bo obnova odnosov med Svetim Sedežem in jugoslovansko vlado rodila bogate sadove za jugoslovanske narode. Ne dvomim o tem, da se bo katoliška skupnost vedno bolj zavzemala za delo v prid države, saj vidi, da je dvostranski slovesni dogovor bolj zajamčil spoštovanje njihovih pravic in svobode delovanja. V skladu z načeli Cerkve teži ta dejavnost najprej k duhovnemu in nravnemu bla-gru vernikov; toda istočasno kar moč uspešno podpira razvoj celotne skupnosti na poti pravičnosti, svobode in sloge...."
Prvi obisk apostolskega delegata PISMO IZ SLOVENIJE
v^^TL-j-V ZNAMEJU KONFLIKTNIH SITUACIJ
V Beogradu se je 10. januarja komunistov v celoti". Avtorji tez ] doma in v tujini. Prava razredni zbral Centralni komite Zveze ko opozarjajo, da „razredni so vraž-j sovražnik je namreč v prirojeni
t Dr. A. Farkaš
So stvari in so osebe, ki jih začenjamo prav ceniti šele, ko jih več nimamo.
Pokojni dr. Farkaš je bil zelo učen duhovnik. Marsikomu se je škoda zdelo, da je tratil svoje moči na župniji, ko bi vendar lahko bil svetovno znana učna moč na najboljši ameriški univerzi. Pa učenjakov je dosti na svetu, zato o pokojnikovi učeno sli ne bom govoril. Tudi, da je bil spreten organizator, bom pustil ob strani, kakor tudi njegove sijajne govorniške sposobnosti, kar vse mu je zapustilo poseben spomin v obliki posebnega članka o njem v publikaciji »Rca-der Digcst".
Le ono plat njegove osebnosti bi rad podčrtal: njegovo veliko ljubezen doT>ližnjega. Tako vsakdanje sc to sliši, kajne? O ljubezni toliko govorimo, slišimo, pišemo in beremo, da nam že ne dela vtisa. Pokojni dr. Farkaš te besede ni imel na ustnicah, pač pa v srcu in v dejanju.
Koliko skrbi, koliko potov, pisanja, telefonskih klicev, obiskov, prošenj sem in tja, da je beguncem poskrbel streho in kruh! Vse to pač vedo najboljše njegovi farani, med katerimi živi okoli 50 uovunaselj črnskih slovenskih družin.
Zelo je biil v skrbeh za bodočnost svoje župnije sv. Križa v Bridgeportu, prav nič pa ne za svojo. Kaj naj bi tudi bil? Ce že ne bi hotel kam na univerzo, za kar je imel vse kvalifikacij^ bi lahko dobil boljšo faro, kjer bi mu ne bilo treba samemu mež-inariti, večinoma samemu kuhati, hoditi po otroke na dom in jih voziti h krščanskemu nauku, potem pa zopet domov, faranom pisali razne prošnje, itd. Vse to bi drugi opravljali, on bi le ukazoval in delo razdeljeval. Ne, njegova lastna bodočnost ga ni skrbela nič, v skrbeh je bil le za svoje farane, kje in kako bo mogoče najti mesto in način, da bodo še nekaj časa lahko imeli slovensko službo božjo.
Prav tako jc tudi takrat, ko je begunce sprejemal, gledal le na bodočnost svotokriške fare. Ho tel ji je dati novega življenja in njen obstoj podaljšati, da bi mo gla čim dalje bridgeportske Slo vence, Hrvate in Slovake voditi k Bogu.
Kako je svoje župljane ljubil, je pokazal slučaj, ko je lansko poletje, ko je bil dr. Farkaš na počitnicah, umrl neki njegov fa-ran. Tam v daljni Minnesoti ga je doletela vesit o smrti. Pustil je svoj avto tam in napel vse svoje moči in spretnosti, da je sredi letalskega štrajka dobil sedež na letalu ter priletel domov, da je sam vodil pogreb, potem pa zopet odletel po svoj avtomobil.
Ni pa šele tukaj začel kazati
prišel prvič med Slovence nadškof Mario Cagna, apostolski delegat i n odposlanec Svetega Sedeža v Jugoslaviji. Bil je gost nadšikofa dr. Pogačnika, toda tudi mariborski škof dr. Držcčnik Ln apostolski administrator Slovenskega Primerja dr. Janez Jenko sta prišla v Ljubljano.
Nadškofa Cagno je pripeljal v Ljubljano beograjski nadškof dr. Gabrijel Bukatko.
Apostolski delegat je obiskal bogoslovce in je imel večerno mašo v stolnici. Kljub temu, da ne zna nobenega slovanskega jezika, je bral kratek nagovor v stolnici v slovenščini (bogoslov-cem je govoril v italijanščini, nadškof dr. Pogačnik pa je sproti prevajal v slovenščino), kjer je med drugim rekel:
»Sveti oče me pošilja med vas, da bi vam bil blizu, da bi vas spodbujal v dobrem, vas krepil, še bolj tesno združil s Svetim Sedežem. Temu namenu hočem jaz služiti. Me dvami hočem biti ves za vas...."
Apostolski delegat je opravil tudi protokolarni obisk pri republiški vladi in se je udeležil z ostalimi škofi kosila, ki ga je priredil predsednik izvršnega sveta Janko Smole.
Iz Slovenije je apostolski de-iegat odpotoval v Sarajevo, že prej pa je obiskal Zagreb.
• Verski list DRUŽINA v Ljubljani se je v svoji novoletni številki spomnil z daljšim člankom desetletnice smrti arhitekta Jožeta Plečnika (7. januarja 1957). C-tanek je naslovljen Človek — umetnik — kristjan" in ima naslednji uvod:
„Na ljubljanskem pokopališču v senci velikega bora majhen bel kamen priča, da tukaj počiva Jože Plečnik, čigar srce je izgorelo v delu za sočloveka in narod, mojster, ki nas je obdaril z arhitekturo, dvignjeno med vrhove evropske umetnosti, zvest do zadnjega diha, svoboden v odpovedi, ponosno ponižen in posvečen."
munistov Jugoslavije na šesto plenarno sejo, da »oceni položaj po brionskem plenumu in po peti seji" ter da določi partijski or-
ganizaciji ,dialoge v zvezi z ne- kom pri nas". Da bi bil boj proti katerimi aktualnimi problemi". V tem obdobju so tudi navidez izvedli reformo partije od centralnega komiteja pa do republiških in pokrajinskih vodstev partije, ter razgalili delovanje Rankovi-čeve klike in UDBE. Pred začetkom šestega plenuma so listi objavili program in teze o političnem položaju, o katerem bodo razpravljali. V teh tezah navajajo avtorji, da so „v vseh plasteh družbe narasli optimizem, pričakovanja in zahteve, da bi hitreje in odločnejše uredili odprte go spodarske in družbene probleme". V oceni političnega položaja prisojajo poseben pomen „tu-di zelo pozitivnim premikom v mednacionalnih odnosih" ter menijo, da je »splošno politično podporo smeri brionskega plenuma mogoče pojasniti s spoznanj cm komunistov in delovnih ljudi o neogihnosti radikalnega obračunavanja z birokratskimi in zarot-niškimi nevarnostmi za naš nadaljnji socialistični razvoj...."
nifc izkorišča objektivne težave! pravici in težnji človeka po resnični svobodi in po boljšem življenju. In tega ne morejo iztrgati iz ljudi in zato si režim tudi ne upa razpustiti UDBE.
in slabosti", in da si reakcionarne sile v tujini prizadevajo po vezati se z razrednim sovražni-
svojega dobrega srca za rojake, že davno prej v stari domovini, a bilo bi predolgo vse to navajati. Le eno naj omenim: če je prišlo do ustanovitve slovenskega begunskega semenišča, je poleg p relat a dr. Odarja predvsem zasluga dr. Farfkaša.
Ko je biil tukaj ljubljanski nadškof dr. Pogačnik, ga je dr. Farkaš peljal tudi na obisk k bolnemu saJezijancu dr. Knificu v Bronx, kakor tudi na pokopališče, da je tam molil za tri slovenske duhovnike, ki tam počivajo in katerim se je dr. Farkaš sedaj tudi pridružil: za ustanovitelja fare p. Goloba, za dr. Alojzija Kuharja in Alojzija Jurano-viča.
»Kakršno življenje — taka smrt", pravi pregovor. Pri dr. Fankašu se je lepo uresničil. Kaj ga ni smrt našla prav v službi do bližnjega? Ljubezen ga je gnala, da je šel na letališče po mladega slovenskega duhovnika — p. Ko-kalja, ki odhaja misijonarit v Zambijo —, da ga je peljal k starejšemu misijonarju, izgnancu s Kitajske, da bi mladi misijonar svoje navdušenje obogatil še s praktičnimi nasveti izkušenega misijonarja. Na poti domov je razlagal, kako zdaj pripravlja vse potrebno, da popelje poleti svoje ministrante na svetovno razstavo v Montreal, da jim vsaj malo poplača njihovo zvestobo. Izražal je zaskrbljenost za bodočnost župnije sv. Križa ter razodel, da namerava povabiti mariborskega škofa dr. Držeonika, pod katerega zdaj spada Prekmurje, naj bi prišel sem v Bridgeport na tisto žalostno nedeljo, ko se bo od sedanje cerkve treba poslovili, da bo imel v njej zadnjo službo božjo in slovensko sv. birmo. Same misli na druge, na faro, na sebe nič.
Zanimivo, da v teh tezah govore na eni strani o »močnem naraščanju deinokrati/jina v vsej družbi, o čedalje bolj odkriti in sproščeni kritiki" itd., na drugi strani pa, da je treba radikalno obračunati z zarotmiškimi nevarnostmi. Pri tem ugotavljajo, da ,/stopnja idejne in akcijske enotnosti Zveze komunistov še ne ustreza trenutnim potrebam", da najdemo primere pasivnosti organizacij Zveze komunistov, ker se ,;neikateri ne znajdejo v sedanjih razmer ali". Na podlagi vsega tega teze ugotavljajo, „da je očividno, da se birokratske sile prilagajo novemu položaju, da se povezujejo in zbirajo v nove skupine — slihijno ali ne — na podlagi sorodnosti svojih idej-no-političnih pogledov in nazorov. Te sile in težnje zavestno ali podzavestno deiujejo v smeri neitenja raznih nezadovoljstcv, umetnega ustvarjanja ./napetega političnega ozračja", čuteč, da jim to daje večje možnosti za širjenje vpliva, za »kompromiti-ranje" sistema samoupravljanja (ter gospodarske in družbene reforme".
V dokumentu, ki ga je izdalo vodstvo jugoslovanskih komunistov beremo dalje, ,da je oživelo
tudi delovanje .^nalomeščanšči ne, tkii je zlasti izražena v širjenju negaiorske in nihilislične kritike, v prizadevanju, da bi forume Zveze komunistov in njene funkcionarje polit ično diskredi lirali, v posplošeni in v neizdiie-rencirani gonji proti privilegijem in celo v poskusu, da bi odgovornost za vse slabosti in »gre-iie".... naprtili Zvezi komunistov". Dokumenti navajajo daje »pojave demagogije, lažne revolucionarnosti in lažnega demokrataz-ma", ter izjavljajo, da se »birokratske in malomeščanske težnje povezujejo v klobčič nezadovoljstva in negativnega odnosa do reforme in politične smeri Zveze
Ko je v petek ob enajstih zvečer Father dr. Farikaš stopil pred božjega Sodnika, — v njegov avto sta se zaletela dva vinjena brata-črnca, ki sta zgorela v avtomobilu, njega pa je volan vo žila zmečkal, da so ga gasilci komaj dobili iz razbitega avtomobila —, je Bogu lah ko ponovil besede sv. Pavla: »Vsem sem po
akcijam sovražnika učinkovite j ši, predlagajo teze, da se je treba »ogibati nepremišljenih, čustvenih, nepreračunani h »razgraja-škili" reakcij, ki bi jih sovražnik dostikrat tudi sam rad sprož^ in da je treba s premišljenimi, včasih tudi administrativnimi ukrepi preprečiti njihov vpliv in onemogočati njegovo delovanje". Pod administrativnimi ukrepi razumemo pri nas grožnje, aretacije, zapor, odpust iz službe, zaplembo premoženja in mnoge druge akcije UDBE, vse v obliki adminis irativnih ukrepov.
V tezah je seveda ogromno dialektične slame, mojstrskega zavijanja besed in prikrivanja dejstev. Vsi čutimo, kakšne napake se kljub reformam delajo vsepovsod, kakšen kritičen položaj vlada v preskrbi premoga, v obratovanju železnic, v gradbeništvu, v prosvetnih, kulturnih in znanstvenih dejavnostih, itcl. O tem teze ne upajo direktno govoriti, ampak zavito, po ovinku. Takole navajajo dobesedno:
»Učinek reforme je družbeno ekonomska podlaga za križanje interesov in nazorov, kar dobiva ponekod tudi značaj konfliktnili situacij."
Teze obširno analizirajo položaj gospod^sike reforme in vsebujejo mnogo nasvetov, kako stvari zboljšati (to delajo že 20 leti). Glede zadnjega obdobja v gospodarstvu je rečeno, da se »povpraševanje formira nad naraščanjem proizvodnje in produktivnosti dela, kar negativno vpliva na izvoz in slabša trgovinsko bilanco". Med nasveti za rešitev težav omenjajo, da jc treba odločno nadaljevati intenziviranje gospodarjenja in v takšni »gospodarski orientaciji nadalje širiti prostore za akcijo samoupravnih organizmov in bolj sproščeno delovanje tržnih zakonitosti". Naši gospodarski strokovnjaki so rabili cela desetletja, da so končno začeli govoriti o večji svobodi v gospodarstvu, o načelu tržne zakonitosti — to je o načelih, ki so osnova zdravega gospodarskega napredka.
V analizi razvoja političnega sistema pravijo, da je bilo v demokratičnem sistemu nujno, da so prišle do izraza različne težnje, vključno tudi Jkonservatizem in reakcionarni nazori, zaostalost, razne destruktivne formal-no-clemOkratične težnje itd. V teh okoliščinah — pristavlja do kument — se jasno kažejo nekatere slabosti političnega sistema in reakcije nanje". Ko avtorji (to je vodilni komunistični ideologi in strokovnjaki) govore o reakcionarnih nazorih, o zao štalosti in o destruktivnih formalno demokratičnih težnjah, mislijo pri tem na načela in ustanove, ki so osnova resnične svobode in prave demokracije, kakršno irnaite Vi na Zahodu (več politi enih strank, svobodna izbira kandidatov, svobodne vo litive, resnična svoboda tiska in drugih sredstev komunikacij, radio, televizija, zasebna lastnina, privatna iniciativa, svobodna konkurenca itd.). Partija je pri nas v velikih škripcih, ker je toliko let vladala po vzorcu najhujše Stalinove diktature, a mora zdaj popuščati, zlasti zdaj po padcu Ramkoviča, ko se na vseh področjih pojavljajo vsak dan vedno glasnejše zahteve po več-
sital vse, da bi jih vsekakor ne-i kaj rešil. Vse pa sem delal žara- jih demokratičnih svoboščinah, di evangelija, da bi tudi jaz dobil delež pri njem."
Prosimo Boga, naj bi bil obilen ta delež!
B.
Demokratičnega razvoja pri nas ni moč več zavreti ali ustaviti, pa naj partijci še toliko vpijejo o reakcionarnih pojavih ali o delovanju razrednega sovražnika
Eden izmed pogojev resnične demokracije je svoboda tiska. Tudi o tem najdemo zanimive izjave in »predloge" v tezah za šesti plenum. Avtorji tez predlagajo, da bi morala biti Zveza komunistov v oblikovanju javnega mnenja bOlj aktivna, zlasti zalo, ,.'ker birokratske sile in ma-lomeščanščina v sedanjem polo- i žaju skušajo izkoristiti celo nekatere organe javnega obveščanja, da bi umetno ustvarjale ozračje napetosti v družbi". Ker se je tudi na področju svobode tiska začel njihov sistem majati pri temeljih, zahtevajo komunistični voditelji, da »je treba najti ustrezno obliko javnega nastopanja in kulLivirati oblike demokratičnega dialoga in kritike". Kakšno obliko javnega nastopanja bodo izbrali na plenumu, je težko reči, ko pa komunisti itak kontrolirajo ves tisk, radio in drage ustanove. Kako znajo ko-j munisti „kul tivirati dialog", bi lahko dositi povedali sotrudniki Perspektiv. Ker so se v naših listih začeli pojavljati nekoliko bolj kritični članki o razvoju naše socialistične družbe, obravnavajo teze tudi ta problem in očitajo tisku, da se je po padcu Rankoviča hotel spremeniti v »vrhovnega- razsodnika v naši družbi". Proti tem težnjam »se morajo v bodoče boriti komunisti, ki delajo v tisku". Iz tega bi mogli sklepati, da se bo kontrola partije nad tiskom še po večala, kljub temu, da mora naše dnevno dnevno časopisje (tudi glasilo Socialistične zveze) še zdaj odstopati dobršen del prostora za objavljanje komunistične slame. Celo glavni odbor So cialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavi je je pred zadnjim kongresom v svojih tezah o uresničenju načela javnosti opozoril na pojave »tendencioznega posredovanja posameznih problemov in pojavov, posredovanja polovičnih resnic, subjektivnega I vplivanja na novinarsko poročanje, omejevanja v samih redakcijah, krnitve občin občana do popravka" in na druge pojave.
Res, pri nas se je ogromno spremenilo in današnjega položaja sploh ni mogoče več primerjati letu 1945 ali 1948. Razkroj je prišel žc tako daleč, da se je začel pri temelju majati celotni komunistični sistem in da so se povsod začele kazati vsakovrstne »deformacije".
Ko bomo v Sloveniji lahko svobodno in javno prebirali Vaš list »Slovenska država", javno izpovedali svoje težnje po samo stoj ni slovenski državi, enako pravni članici bodoče združene Evrope, in ko bomo laliiko brez strahu javno povedali, kaj mislimo o sedanji Jugoslaviji, bom začel verjeti v oblast delovnega ljudstva, v dcmolkratičnost našega socializma, v borbo za pravico, v socialistično gospodarstvo, v demokratizacijo družbenih odnosov, v načelo rotacije, v reformo partije in v vse druge reforme in pridobitve oziroma posledice naše revolucije in naše narodnoosvobodilne borbe — ali pravilneje — naše narodne katastrofe.
Cenite svobodo, ki jo imate. Da bi le tudi mi kmalu prišli do nje. S slovenskimi pozdravi in najboljšimi željami za Novo leto vsem članom uredništva, vsem vašim sodelavcem in vsem čita-tcljem!
Vaš
A. B. C.
G. Robert VVelch, ontarijski pokrajinski tajnik in minister za državljanstvo pozdravlja zborovanje 1200 učiteljev angleščine za novonaseljence. V svojem govoru je obrazložil delovanje oddelka in oddelkov doprinos za integracijo priseljencev. Zborovanje je organiziral državljanski odsek Ryerson polytehnične institucije v Torontu. Od leve na desno: G. William Ross, predsednik Toronto Board of Education, Dr. Mary Finoc-ciaro od Ney-York univerze in glavni, govornik, minister g. Welch ter g. J.S. Yoerger—ministrov namestnik.
25. januarja 1967. se je začelo novo zasedanje ontarijskega pokrajinskega parlamenta. Slovesnostim prvega dne jc prisostvoval, na povabilo ministra za socialno skrbstvo g. J. Yarem-ka med drugimi tudi zastopnik našega liste g. V. Mauko. Na sliki, po zasedanju so v razgovoru :7. leve na desno: g. John Yaremko, MMP, Q.C. in minister za socialno skrbstvo, zastopnik S.D. g. V. Mauko in "Speaker of the Housc" g. Donald H. Morrovv, O.C., vsi iz Toronta.
Pismo iz Slovenije:
PRAZNOVANJE BOŽIČA 1966 -PLEBISCIT SLOVENSKEGA NARODA
......Za božič je izdala Mladinska tknjiga v Ljubljani ploščo božičnih pesmi, ki jih je pel Slovenski Oktet. Dvojna naklada plošč (50.000 izvodov) je bila prodana v nekaj urah, in ne samo plošče: ljudje so zagrabili vse dosegljive gramofone, da bi lahko vrteli novo ploščo Slovenskega okteta in poslušali božične pesmi. Nečak mojega prijatelja (študent), je bil v knjigarni, ko so dobili božične plošče. Ker ni imel denarja pri sebi, je tekel domov ponj, a ko je pritekel nazaj, plošč ni bilo več, so jih bili že razgrabili. V tej zvezi je Ljubljanski dnevnik 9. januarja poročal: »Plošča 'Božične pesmi', ki jo je letos izdala založba Mladinska knjiga, je do segla prav izjemne finančne rezultate. 'Božične pesmi so največji založniški uspeli Mladinske knjige (kar zadeva gramofonske plošče), največji finančni uspeh izvajalca — Slovenskega okteta — in eden največjih finančnih uspehov v slovenski produkciji gramofonskih plošč. V tednih pred božičem so prodali skoraj 50 tisoč plošč, torej so ustvarili skoraj 170 milijonov prometa."
Tako Ljubljanski dnevnik. V raznih listih, ki redno objavljajo seznam prvih deset najbolj priljubljenih plošč, smo večkrat brali, da .je med desetimi najbolj priljubljenimi na prvem mestu plošča — Božičnih pesmi. V družbi sem slišal pripombo: »Naši komunisti se lahko gredo še eno 'osvobodilno vojno' pa več let ne bodo prodali toliko plošč partizanskih pesmi, kot je Slovenski oktet božičnih v nekaj urah...."
Na Sveto noč je bila Ljubljana živahna v nočnih urah kot še nikoli. Enako na Dolenjskem. Moj znanec je na Sveto noč nalašč z avtom prevozil Ljubljano, Dolenjsko in del Primorske, da jc opazoval dogajanje. Praznovanje Svete noči — letos — jc bil pravi plebiscit slovenskega naroda. V lrančiškansiko cerkev je prišlo pri polnočnici nekaj »huliganov", ki so hoteli motiti, a se je zbrala takoj okrog njih skupina fantov, nakar so jo huligani popihali iz cerkve. Drugače ni bilo incidentov. Pač pa so ljudje zelo ogorčeni nad načini radiem, ki za božične praznike ni imel na sporedu niti ene božične besede in niti ene božične pesmi ali melodije. Ali je to služba za ljudstvo in v imenu ljudstva, tistega ljudstva, ki z mesečno naročnino vzdržuje radio pri življenju? Kdaj bodo radijski programi postali izraz hotenja in kulturnega življenja naroda? Ali plačujemo radijsko naročnino zalo, da poslušamo tuje radijske postaje, ki so kar tekmovale v lepih božičnih programih? Kar sem zapisal za radio, velja tudi za našo televizijo in za tisik. In to se je zgodilo v kulturni Sloveniji za prvi božič po podpisu protokola, podpisanega med predstavniki naše države in Svetim sedežem.
Na splošno govore, da bo drugo leto božič že uradno dovoljen. Mnogi v to dvomijo, ker predobro poznajo zagrizeno zakilknje-nosit vodilnih komunistov v tem pogledu. Toda vsi to vroče želimo in pričakujemo, tla bomo tudi glede praznovanja božiča enakopravni kulturnim narodom Zahodne Evrope, kamor spadamo."
SLOVENSKA DRŽAVA
For a free Slovenia
Puhlished monthly by* Slovenian National Federation of Canada,
Edited by: Editorial Board
Address: 646 Euclid Ave., Toronto, Ont. Canada
Subscription rates:
$4 per vear, 30^ per copv Advertising
1 column x 1"
$2.80
Toronto
mm
mm,
1867 I 1967
V	dneh 24 25. in 26. februarja 1967 bodo v Torontu, izmenoma v obeh slovenskih župnijah, SLOMŠKOVI DNEVI. Predvidoma se prično v petek 24. zvečer s sikioptičnim predavan.]em o Slomškovi mlladosti, /a otroke. Morda še v soboto dopoldne.
V	soboto 25. februarja popoldne bi pričeli s približno istim programom za otroke v cerkveni dvorani Marije Brezmadežne v Nevv Torontu. Istega dne zvečer bo predavanje s slkioptionimi slikami o Slomškovem življenju in morda še kaki drugi nastopi, vse združeno z. družabnim večerom v isti dvorani.
V	nedeljo 26. februarja.bo v cerkvi Marije Pomagaj na Manning Avenue ob četrt čez deset dopoldne sv. maša s pridigo, katero bo opravil -vicepostulator č. g. Jože Varga iz Clevelanda. Popoldne ob pol petih bo v dvorani pod cerkvijo Skiopitično predavanje o Slomškovem življenju za odrasle in nastop mladinskega pevskega zbora .s Slomškovimi' pesmicami, pocl vodstvom č. g. Toneta Zrneca C.M. Vse to bo združeno z. družabnim večerom.
Pridigo val, predavali in predvajal skioptične slike bo vicepostulator e. g. Jože Varga iz Clevelanda.
Vabimo vsa društva k prijaznemu sodelovanju, vse občinstvo pa k polnošteviini udeležbi. Pri vseh prireditvah bomo pobirali le prostovoljne prispevke v Slomškov sklad. Druge vstopnine ne bo.
Vodja Slomškovega krožka Lojze Ambrožič, st.
ŠE O NAGRADNEM NATEČAJU ZA SLOVENSKO MLADINO OB 100-LETNICI KANADE
Ponavljamo še enlkrat vse tri naslove:
1.	Kaj mi pomeni slovenski jezik ob 100-letnici Kanade.
2.	Kaj ml iz kanadske zgodovine največ pomeni.
3.	Kaj mi iz slovenske pgodovine največ pomeni.
Število nagrad je povečano, in sicer:
I. S 20.—, knjiga „This is Slovenia" in zbirka drugih knjig
II. $ 15.—, knjiga „This is Slovenia" in zbirka drugih knjig
III.	S 10.—, knjiga ,,'1'his is Slovenia" in zbirka drugih knjig
IV.	S 5.—, knjiga „This is Slovenia" in zbirka drugih knjig V. $ 5.—, knjiga „This is Slovenia" in zbirka drugih knjig
VI. Knjiga „This is Slovenia" in druge
VII. Knjiga „This is Slovenia" in druge.
Omenili smo že, da si uredništvo SD pridržuje pravico povečati in spremeniti nagrade.
Sporočilo:
1.	Pozdravljamo odločitev ravnateljstva slovenske šole pri Mariji Pomagaj, ki se je uradno pridružilo nagradnemu natečaju, ter se zahvaljujemo č. g. T. Zrneou C.M. — ravnatelju šole — za vso pomoč in v spodbudo ter sodelovanje. S to odločitvijo je ta natečaj postal skupni načrt slovenske šole in uredništva SD za proslavo 100-1 ot niče Kanade. Slovenska šola Marije Pomagaj je razpisala še posebno nagrado, ki bo objavljena kasneje.
2.	Pozdravljamo odločitev ravnateljstva Hranilnice in posojilnice J. E. Kreka v Torontu, ki je poklonilo za natečaj $ 25.— ter talko omogočilo povišanje nagrad. Tudi njim prisrčna hvala za narodno delo.
3.	$30.— za nagrade sta prispevala skupno gg. dr. R. Čuješ in V. Mauko, ki je dal na razpolago tudi 7 knjižic „His Story" (življenjepis J. E. Kreika).
4. ..Slovenska Narodna Zveza" je darovala knjigo „This is Slo venia" in druge knjige. Se zahvaljujemo!
5. V pripravi je posebno darilo pod imenom ..Presenečenje" za posebno uspešen in lep spis o ornem naslovu. Pa o tem še drugič.
Kdorkoli bi bil pripravljen kaj prispevati v denarju ali knjigah naj kliče na upravo lista: LE-2-4746, ali pa piše na uredništvo Slovenske države, 646 Euclid Ave., Toronto. Dobrodošli!
Dokončne podatke in morebitne spremembe bodo objavljene v velikonočni številki SD (marec 1967).
Vsi tekmovalci bodo razdeljeni v dve skupini. Prva: do starosti 13 let, in druga: do starosti 18 let.
Pišite razločno in s presledkom vrstic! _Uredništvo ..Slovenske države
•	šolska spričevala. Na obeh slovenskih šolah v Torontu so 7 zadnjim januarjem razedili učencem spričevala, ki kažejo njihov uspeh v prvem polletju.
•	Plečnikova proslava. Ob 10-letnici smrti arhitekta Jožeta Plečnika bo v nedeljo 12. februarja v dvorani Marije Pomagal Plečnikova proslava, združena s celodnevno razstavo. Razstava bo odprta od 9. zjutraj do 6. zvečer. Ob 4.30 popoldne bo v dvorani predavanje o pomenu Plečnika za nas Slovence, nato pa v barvastih skioptičnih slikah prikaz nekaterih njegovih najpomembnejših del.
Kuhinja v dvorani bo imela na razpolago zajtrk in kosilo.
Udeležimo se Plečnikove proslave in pokažimo, da cenimo svoje velike može!
•	Koncert. V soboto 4. mar ea zvečer in v nedeljo 5. marca popoldne bo v dvorani Marije Pomagaj koncert. V letošnji se-
. Zabavni spored je vodil ing. Občni zbor Slovenske hranilnice
imenik nudi v obilici.
• Za nas Slovence v zdomstvu
je letošnje leto dvojni jubilej: 1200-1 etni ca pokristjanjenja slovenskega naroda in 1100-letnica prihoda sv. bratov Cirila in Me- j javno nastopil in nas presenetil toda ik panonskim Slovencem, j z lepim petjem pod vodstvom Za vstopni spev k tej obletnici ing. Francka Gorenška. Na veče-
-som
Franček Goremšek, sodelovali pa so: g. Milko Pust s čarovnijami, g. Božo Pust s šalami, g. Edi Koniik s petjem, g. in ga. Milan Dol in ar z dvema „skečema", f;a. Marija Sekne s petjem, go«pe Blanika Tonkli in Milena Gaser s petjem ter pevski zbor Koratan, ki je po daljšem presledku zopet
bo Slovensko gledališče v Torontu vprizorilo 19. februarja igro Zorka Simčiča: „Krsit pri Savici". Na predstavo, ki bo v Slovenski cerkveni dvorani na Manningu, vljudno vabimo.
Cleveland
•	Obisk slovenskega misijonarja. V začetku januarja se je v Clevelandu mudil na obisku slovenski misijonar č. g. Jože Ko-ka-lj, D. J. Iz Amerike bo odšel v Afriko, kjer bo v Zambiji začel ■svoje misijonsko delovanje. V nedeljo zvečer 8. januarja je imel v šentviški dvorani predavanje o svojem novem misijonu.
•	„Vrnitev". V nedeljo popoldne so igralci dramatskega društva „Lilija" na odru Sloven-
ru je bilo petsto gostov, toliko kolikor sta dovoljevala prostor in razporeditev v dvorani. Večera se je udeležil tudi elevelandsiki župan R. S. Locher z gospo, ka kor tudi okrožni sodnik Franci« Talty. Igrali so „Veseli Slovenci" pod vodstvom g. Dušana Marši-ča. Večer je bil velik uspeh za Slovensko pristavo.
Chicago
bo to drugi koncert, ki jih skega doma na Holmes Avenue
zoni
organizira Slovenska šola Mari-| v režiji g. Staneta Gcrdina prav je Pomagaj. Nastopili bodo pev-|iCpo podali dramo Jožeta Vom-
bergarja „Vrnitev". Gledalci so napolnili dvorano do kraja.
•	športna veselica. V soboto zvečer 14. januarja je Slovenski športni klub priredil veselico v dvorani Slovenskega doma na Holmes Avenue.
•	„Pristavska noč". V soboto 21. januarja je bila v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue zimska družabna prireditev Slovenske pristave pod naslovom „Pristav-ska noč", družabni večer z večerjo, zabavnim sporedom in ple-
• Naš slovenski fant — Vun
ko Vlasich je pred dvema mesecema odšel v takoi menovani j ,,Peace Corps". Služi v dominikanski republiki. Vinko je dokončal eno leto Oollegea. Ko se bo vrnil, bo zopet nadaljeval študije. Piše, da ljudstvo ne ceni prpveč podpor, ki jih dajejo ZDA.
ski zbori, plesne skupine, harmonikarji in drugi inštrumenitaldsiti.
Na koncert opozarjamo in obisk toplo priporočamo.
• Dotiskan je bil Slovenski gospodarski imenik Toronta, ki je vsem Slovencem brezplačno na razpolago. Uredil in založil ga je g. Tone Zagorc. Knižica je prikupen doprinos k slovenskemu gospodarskemu življenju v Torontu in lahlko izdajatelju zanj samo častitamo. Vsak, ki mu je pri srcu geslo „Svoji k svojim", bo rad segel po navodilih, ki jih
in posojilnice J. E. Kreka v Torontu
Zadnjo nedeljo v januarju so člani Slovenske hranilnice in posojilnice v Torontu napolnili cerkveno dvorano na Manning Ave. Toliko jih še nobeno leto ni bilo. Na rednem zboru so poslušali po ročila in obračun delovanja v prejšnjem poslovnem letu (1966).
Iz poročil predsednika g. Ivana Zakrajška in blagajnika g. Seni-ce smo dobili vpogled v uspešno delo in vedno večji promet naše kreditne zadruge. Gre že v milijone dolarjev; letos okroglo štiri milijone. Eni so pridno vlagali (samo v letu 1966 so skupno vložili milijon dvaintridesei tisoč dolarjev) drugi pa jemali
•	V lastnem domu sta naš
odbornik g. Milan Pecharic in njegova ženlka Marta. Kupila sta hišo na 4846 W. 22nd Pl. v Cieero. Mnogo sreče in zadovoljstva v novem domu.
•	Ste li poravnali naročnino za SD? Poglejte, kako je z Vami. Morda vest pravi: V zaostanku smo! Prosimo, poravnajte, kar ste dolžni! Ni prijetno terjati. Toda moramo. Naš zastopnik je vedno -na razpolago. Ne čakajte, da trka na Vaša vrata. Naročni-na je sedaj letno $ 4.00. Ali ste zikti, Lepo priznanje slovenske opazili to?	! mu rojaku!
•	Silvestrovanje združenih slovenskih organizacij v farni dvorani je poteklo prav veselo. Lepa udeležba in mnogo dobre vOlje v pričakovanju novega leta.
•	Dr. Ludvik Leskovar, nesporno najvidnejši predstavnik Slovencev v Chicagu, ravnatelj SARC in predsednik Heart ol Chicago Community Council, jc bil, kot smo že poročali, častni gost na otvoritvi proge Svviss-Air — Genova. Ob tej priliki je obiskal domovino in številne ro jake ter prijatelje v Trstu, Rimu in drugod. V Rimu je bil sprejet v posebni avdienci pri svetem očetu Pavlu VI. Papež je dal apostolski blagoslov vsej slovenski skupnosti v Chicagu in Illinoisu. Papež je dr. Lesikovarju podelil tudi zlato kolajno kot spomin na sprejem. Ker dr. Leskovar gladko govori tudi italijanski jezik, je potekal razgovor med svetim očetom in njim v laškem je-
svoje prihranke ven, da so si kupili hiše, avtomobile, pohištvo itd. Novih posojil je bilo izdanih za $ 580.399.00. Seveda so člani tudi marljivo vračali posojila, skupno $ 510.276.00, tako da je koncem leta 1966 ostalo še % 1,004.830.00 posojil in $ 1,115.000 hranilnih vlog. V pretekli poslovni dobi se je vpisalo 186 novih članov. Občni zbor je odobril W* obresti na hranilne vloge.
Po poročilu g. J. Mihevca za kreditni odbor in dr. F. Habjana za nadzorni odbor so bile na vrsti volitve. Triletna odborniška doba je potekla g. Zakrajšiku, g. Mihevču in dr. Habjanu. Ker so vsi trije svoje delo opravljali zelo dobro v korist zadruge in v korist članstva, so bili soglasno ponovno izvoljeni1.
Po uradnem občnem zboru so marljive članice postregle vsem navzočim z narezkom, poticami, pccivom, čajem in drugimi okrep-čild. Razvil se je živahen, družaben popoldan.
DENARNE NAKAZNICE ZA
JUGOSLAVIJO
(MONEY ORDERS)
Denarne nakaznice med Kanado in Jugoslavijo so zdaj v prometu.
Kanadska in jugoslovanska poštna uprava sta uredili skupni dogovor o tem tako, da lahko kanadčani pošiljajo denar prijateljem in svojcem v Jugoslavijo ne da bi se morali \ bati da ga izgube.
Poštni uradi nudijo to ugodnost. Po novem pravilu urejenem na poštni konferenci (Dunaj 1964), poštni uradi na zavarujejo navadno pošto, ki se lahko izgubi, niti ne priporočene pošte, ki je poškodovana.
OPRAVIČILO: Vseld pomanjkanja prostora je več člankov ostalo za prihodnjič! Oprosite!
UREDNIK
• Velikih slovesnosti, ki jih
je organizirala v Solunu v počastitev bratov Cirila in Metoda pravoslavna metropolija s -teološko fakulteto, se je udeležil kot zastopnik Tajništva za zedinjenje msgr. Vodopivec iz Rima.
ZAMOLČANA ZGODOVINA
V nekrologu za Borisa Kraigherja je DELO (5. januarja) objavilo tudi naslednji dogodek iz njegovega življenja: „Dan pred 27. marcem 1941 (dan beograjskega puča, op. ur.) se je (Kraigher) kot član CK udeležil konference na Jesenicah, ki pa je bila izdana in so iandarji zaprli vse udeležence konference. Borisa so prepeljali v Ljubljano, ob okupaciji pa so ga izpustili. Ostal je v ilegali in vodil odporniško gibanje v Ljubljani..."
Iz opisa tega dogodka pa je DELO izpustilo dva važna dopolnilna podatka: 1. da so na Jesenicah zajeti člani vodstva komunistične partije bili izpuščeni po odloku bana dr. Marka Natlačena, predno je bila Ljubljana v italijanskih rokah, z izrecnim banovim namenom, da kot slovenski politični priporniki ne bi padli v roke okupatorju, in 2. da je ban dr. Natlačen iz istega razloga odredil tudi, da se uniči policijski seznam članov partije.
Omenjena odloka bana dr. Natlačena sta omogočila slovenskim partijcem, da so se še pred italijansko zasedbo Ljubljane vrnili v ilegalo, iz katere so po nemškem vpadu v Sovjetsko zvezo koncem junija 1941 proglasili ..osvobodilno borbo" za stalinistično ..zadnjo etapo" kot partijskega vojnega cilja.
Leto pozneje je likvidacijska VOS komunistične partije zahrbtno umorila dr. Marka Natlačena kot ..narodnega izdajalca". P. S. Od konca junija 1941 naprej je partija pod lirmo OF proglašala za ..narodnega izdajalca" kogarkoli se je hotela znebiti kot vidnejšega nasprotnika svoje stalinistične ..zadnje etape".
ONTARIO
PROVINCE OF 0PP0ftTUNITY
(»oveni iu<»n i lil forum i ion
Iz oddelka za delo ONTARIJSKA DELAVSKA ZAKONODAJA KI JE VAŽNA ZA DELAVKE
Plače: Miinimalma plača za žene lin može v Ontariju je $1.00 na uro.
Pri tem so tudi razlogi pri katerih je minimalna plača lahko tudi manj kot $1.00 na uro. Uslužbenci, ki mislijo da so manj plačani kot je uzakonjeno in niso plačani med dobo poizkušnje, ali pa da niso plačani za narejeno delo. se lahko pritožijo na oddelku "Labour Standard* Branch".
Vsak delodajalec mora uslužbencu dati proračun zaslužka in odtrgljajev pri plači. Enakost plač: Žena. ki misli da je manj plačana kot moški v istem podjetju, za isto delo se lahko pritoži na Ontarijskem oddelku za človečanske pravice, kot je uzakonjeno v "Ontario Human Rights Codc". Delovne ure: Delovni teden je 48 delavnih ur in -to za žene in može, v Ontariju. Zakon prepoveduje delo ženam in mladolet nikom med polnočjo in 6 uro zjutraj.
Odmor: V zakonu je, da uslužbenci (žene in možje) morajo imeti 112 urni odmor za kosilo ali večerjo po vsakem 5 urnem delu.
Odi. aprila 19(7 dalje bo
BREZPOSELNA ZAVAROVALNINA
the Hon. John Robarts
Prime Minister of Ontario
na razpolago za vse delavce pri
KMETIJAH,
IIVINOREJAH
NASADIH MLADIK,
POKRITIH VRTOVIH,	CVETLIČNJAKIH
TER SADJEREJCIH IN GOJELCIH SOČIVJA IN CVETLIC
( 1 ) Če si uslužbenec v katerem koli imenovanih podjetij, ti svetujemo, da se pozanimaš, če imaš pravico, da prejemeš brezposelno zavarovanje.
(2 ) Če si delodajalec in imaš delavce na imenovanih podjetjih poizvej o novih uzakonjenih pravilih po katerih se moraš ravnati.
Dobile si tozadevne važne informacije v bližnjem uradu;
UNEMPLOVMENT INSURANCE COMMISSION
7383(2) 5P ,
jESAJUT*
silnicah slovenske stvarnosti. Posamezne rubrike bodo	tamkašnjen razvoju, upamo da bo globlja ana .
pisali strokovnjaki na dotičnih področjih z lastno	na tej strani dopolnila važno vrzel v doseaanjem pii-
avtorsko odgovornostjo. Ker je tisk v Sloveniji še	kazovanju sprememb, katerih pomembnost preseda
vedno zaprt v tesne okvire, svetovni tisk pa omejen	politične meje Slovenije in Jugoslavije. države" vrsto stalnih rubnik o pomembnih razvojnih na bolj slučajnostno in površinsko poročanje o Uredništvo btovensKe
To je osmo nadaljevanje nove "tretje strani" SLOVENSKE DR7AVE, namenjeno sistematični analizi tekočega razvoja razmer v Sloveniji m Jugoslaviji pou rahljajočo se komunistično oblastjo. Nova stran se bo rvila v v
DOGAJANJA, PREV1RANJA, MOŽNOSTI
DJILAS 0 GOSPODARSKI REFORM!
dene". Vprašanje lastništva je po
Ciril A. Žebot
(Nekaj dni po pomilostitvi je Milovan Djilas dal izjavo dopisniku lista THE WASHINGTON POST Anatole Shub-u, v kateri je podal svoje poglede na razmere in razvoj v Jugosaviji ter povedal nekaj o svojih osebnih načrtih. Med drugim se je Djilas dotaknil tudi sedanje gospodarske reforme.)
Djilasu daje pogum evolucija, do katere je prišlo v Jugoslaviji v zadnjih letih in mesecih in s simpatijami gleda na cilje seda« nje gospodarske reforme. Vendar meni (podobno kot mnogi liberalni komunisti), da reforma ni šla dovolj daleč in dovolj globoko. Kmetijstva in trgovine se v bistvu ni dotaknila. Omejitev zasebnih kmetij na 12 akrov površine danes nima nobenega smisli a niti z gospodarskega niti s sociološkega stališča. „Ne zago-
PROBLEM DEMOKRATIZACIJE
SMRT BORISA KRAIGHERJA
njegovem prepričanju še naprej osnovna dilema, ki jo je treba rešiti. Več jugoslovanskih pisateljev je nedavno sprožilo predlog, da naj bi začeli neko vrsto socialističnega „ljudsikega kapitalizma" s tem, da bi dali delavcem delnice za soudeležbo pri dobičku njihovih podjetij. O tem problemu je Djilas pričel komaj razmišljati in bi rad posvetil več Galley 15
neposredne pažnje jugoslovanskemu gospodarstvu, vendar se zdi, da se nagiba v smer bolj temeljitih sprememb.
(THE VVASHINGTON POST, 8.
januarja)
(KOMENTAR: Ni nobenega dvoma, da bo imel izpuščeni Milovan Djilas velik vpliv na nadaljnji poteik liberalizacije ne glede na to, ali bo ostal politično izoliran ali ne. Gospodarski minimum za okrepitev kmetijstva, ki
—-—= --------- ~ .
vanjam povratka h kapitalizmu ga Djilas omenja, se nam zdi, — je dejal Djilas — to bi bilo j da jc obsežen v treh zahtevah: nesmiselno. Toda več prostora bi j neovirana mehanizacija zasebnih lahko bilo za zasebno energijo in j kmetij, možnost povečanja poe-
pobudo, za posameznike, skupi ne, zadruge in družbe neodvisne od cftžave in komunistične partije. Zakaj bi morala, na primer, država imeti svoje hotele in restavracije?" Djilas je prepričan, da je jugoslovanska zamisel „de-lavskega samoupravljanja še vedno odlična zamisel, toda, da obstoji mnogo dobrih zamisli in da vse zavisi od tega kako so izve-
dinih družinskih kmetij in oživitev svobodnega kmečkega zadružništva. O potrebnem razmahu zasebne trgovine in drugih uslužno« trnih panog smo govorili v januarsfki številki. Upati je, da smrt pragmatičnega gospodarskega reformatorja Borisa Kraigherja ne bo zaustavila nadaljevanja gospodarske liberalizacije. — C. A. 2.)
V Sloveniji in Jugoslaviji danes mnogo govorijo in pišejo o oospešeni demokratizaciji vsega javnega življenja preV o bolj in bolj posplošenega ..samoupravlja-nja". Da bi bilo moč pravilno presojati veljavnost teh trditev in upov, je potrebno ne le poznanje tamkajšnjih dogajanj in previranj, temveč predvsem tudi jasen pojem demokracije.
Demokracijo navadno definirajo z Lincolnovim izrekom kot ..vlado ljudstva za ljudstvo". Nerodnost te definicije pa je v tem, da si tak ..ljudski" značaj lastijo tudi tako patentno nedemokratični režimi kot nacizem, fašizem in stalinizem. Vsi diktator-s-;i režimi zatrjujejo, da so pristni zastopmki svojega ljudstva.
Tej zmedi pojmov se je moč izogniti le, če v definiciji demokracije vključimo tisto njeno značilnost, po kateri se demokratični načini družbenega upravlja nja razlikujejo od vsakega dikta
DJILAS 0 PROBLEMU JUGOSLAVIJE
(Milovan Djilas je po rodu Črnogorec in >0 narodnosti Srb. Zato bi bilo umljivo, če bi se vsaj nekaj časa po pomilostitvi ogibal problema mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji — saj je jugo-centralizem koristil srbsko nacionalističnim in južnjašlko gospodarskim interesom, pa čeprav nezasluženim in neupravičenim. Kafkor njegov mlajši in manjši občudovalec Mihajlo Mihajlov, ki niti ni Srb, bi se tudi Djilas mogel še naprej omejiti na poudarjanje splošne liberalizacije in demokratizacije. Toda Djilas je poleg drugega tudi zgodovinar in ostrejši opazovalec stvarnih silnic ižvljenja, poleg tega pa tudi izredno pogumen kritik. Zato se je takoj po pomilostitvi v razgovoru z Anatole Shub-om, dopisnikom ilsta THE VVASHTNGTON POST, dotaknil tudi osrednjega vprašanja Jugoslavije — njenih mednacionalnih odnosov.)
nja raziiKujejo ou v^veg«—	^ ob,astveno urejenost in
toiskega režima. To izključno je-: ustaljenost. Napredek ved in iz-dro demokracije je v njenemj	^ ^^ različnost
dvojnem postopku: v postopku ^ J^ „nl;ti,nih stališč. kar
za izbiro in v postopku za poslovanje demokratičnih organov.
O velikem nerešenem problemu jugoslovanskih narodov govori (Djilas) tako z občutkom kot z nepristranostjoi Čeprav je samega sebe vedno smatral za Jugoslovana bolj kot za Črnogorca ali srbskega nacionalista, je mnenja, da je zveza jugoslovanskih narodov danes v precej krhkem stanju in to iz zgodovinskih vzrokov ki se mu zdijo očitni. „Raz-lične jugoslovanske narode je spravil in držal skupaj skupni strah pred tujo napadalnostjo ali imperializmom — najprej turškega in habsburškega imperija, nato nacistične Nemčije in fašistične Italije, in kasneje za nekaj časa Stalinove Rusije. Toda sedaj ni nobenih takšnih groženj; nihče nima kakih naklepov proti tej deželi. Zato je popolnoma naravno, da skušajo Slovenci, Hrvati, Macedonci in tako dalje, utrditi svojo istovetnost in kulturno neodvisnost. Ce ima lahko Togo svojo lastno državo, se sprašujejo, zakaj je ne bi lahko imeli še oni? Problem pa je seveda v tem, kako spraviti v sklad to naravno težnjo po različnosti in individualnosti z neizogibno združitvijo Evrope, ki je prav tako naravna in potrebna." Djilas se
zaveda, da se Jugoslavija hitro pomika od centralistične vladavine v neko vrsto konfederacije — saj je prišlo celo do reorganizacije vojske na teritorialni osnovi, s poveljstvom za vsako od šestih ustavnih republik in vedno več in več nabornikov ostane v službi na svojem domačem področju. On smatra neke vrste konfederacijo kot oboje, neizogibno in za-željeno.
(THE WASHINGTON POST, 8.
januarja)
(KOMENTAR: Važnost Djila-sove izjave o konfederaciji ni samo v tem, da jc Djilas Črnogorec in Srb, da je on bil med vrhovi stalinističnega in novega jugo-centralističnega nasilja nad izčr-paniimi narodi razpadle prve Jugoslavije, in da je pozneje postal gonilna sila začete liberalizacije ,n potem odkrit nasprotnik enopartijskega sistema, za kar je bil kaznovan z dolgoletnim zaporom in poplačan z mednarodnim priznanjem. Važnost Djilasove vizije Jugoslavije kot prostovoljne konfederacije suverenih narodnih držav je tudi v tem, da je po besedah istega ameriškega dopisnika, ,,-med komunisti in nefcomu-nisti vztrajno govorjenje, da je Djilas 'neizbežni', 'naravni' naslednik Tita....., da čas in zgodovina delata v njegovo korist, da so najbolj inteligentni komunisti sedaj prišli do mala istih političnih zaključkov kot Djilas".
Te zgodovinske in nove silnice razvoja od,vise*' med narodi Ju goslavije so toliko močnejše, ker pač morejo delovati že v samem okviru Kardelj -Dj il asove zasnove ,,samoupravljanja". Ne glede na marksislično-diaieiktično potvar-janje in pretiravanje te zasnove kot poti v neko posplošeno neposredno demokracijo brez oblastvenih posrednikov katerekoli vrste, je resnično jedro samoupravne misli v njeni korenski zasidranosti v svobodi človeške osebnosti in pa v tistih družbenih okvirih človekovega dejstvo-vanja, kjer se razvija osnovna čustvena, kulturna in ostvarjal-na pripadnost ljudi. Osnovni politični Okvir samoupravljanja v (dalje na 4. strani)
Izbira smeri in izvrševalcev je demokratična le, če se vrši preko ljudstva, kar je sicer Lincoln vključil v svojo podobo demokracije, pa se večkrat pozablja ali namerno opušča. Izbira „preko ljudstva" pa ne terja le splošne in tajne volilne pravice, na katero se bombastično sklicujejo tudi diktatorski režimi, temveč v prvi vrsti enakopravno možnost kandidacijskega tekmovanja različnih programskih stališč in nji-
sama neodvisna politična organizacija.
Demokracija se loči od diktature tudi po postopku poslovanja oblastvenih organov. V demokraciji so prvenstveni izvrševalci oblasti predstavniške skupščine kot zbori izvoljenih zastopnikov ljudstva. Vse javno upravljanje je podrejeno zakonom, sprejetim v odgovarjajočih skupščinah. Skupščine sarne pa morajo svojo zakonodajno oblast izvrševati v okviru ustave kot temeljnega zakona, čigar široka sprejemljivost in trdnost sta zavarovani s posebnim postopkom in kvalificirano večino. Demokracija nadalje zahteva sodišča, ki poslujejo neodvisno od vladnih političnih smeri in sprememb, da bi mogla zanesljivo razsojati o skladnosti zakonov z ustavo, o skladnosti upravnih odredb z zakoni in o skladnosti zasebnih dejanj z veljavnimi zakoni in uredbami.
V sedanji Sloveniji in Jugoslaviji se v poslovanju oblastvenih organov približujejo demo-
___________j________________________kratičnemu postopku. Ker pa ni-
važnejših političnih stališč, kar majo demokratičnega postopka podpira težnjo za zmanjšanjem za izbiro oblastvenih stališč in
hovih zagovornikov. Kaj pomagajo tajne voitve, če pa ni proste izbire med resničnimi alternativami?
Pluralizem in tekmovalna izbir-nost stališč in kandidatov pa predpostavljata enakopravni obstoj in nemoteno delovanje vsaj dveh medsebojno neodvisnih političnih organizacij za kristalizi-ranje, predlaganje in propagiranje tekmovalnih stališč in kandidatov.
V zgodovinsko preizkušenih demokracijah kot jih imata npr. Anglija in Združene države vodijo priprave za tekmovalno izbiranje stališč in kandidatov le dve večji politični organizaciji. To pospešuje urejenost in ustaljenost v političnih in oblastvenih pogojih zgodovinskega razvoja in napredka. Večina drugih držav, ki so ali želijo postati demokratične, pa ima več kot dve pomembni politični organizaciji, večkrat nedvomno preveč, kar slabi poli-
števila političnih organizacij, obenem pa umirja tekmovalno izbiranje oblastvenih smernic in organov.
Demokratični Rubikon pa je slej ko prej onkraj vsaj dveh medsebojno neodvisnih in v vsakem pogledu enakopravnih političnih organizacij. Tako je v glav-
organov — ker je Zveza komuni stov edina neodvisna politična or ganizacija — zato je njihovo skupščinsko, upravno in sodno poslovanje le demokratičen odsev enopartijskih stališč in navodil. Pogoj za demokratizacijo Slovenije bi bil vsaj minimalno izpolnjen, ako bi se člani Zveze ko-
Dne 4. januarja se je v avtomobilski nesreči blizu Sremslke Mitrovice smrtno ponesrečil Boris Kraigher, podpredsednik zvezne vlade v Beogradu in arhitekt tekoče gospodarske reforme. Pričevanja
„Boris Kraigher se je rodil 14. februarja 1914. leta v Gradišču v Slovenskih goricah. Njegov oče je bil zdravnik in znan slovenski pisatelj.... Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, po maturi pa se je vpisal na tehnično fakulteto ljubljanske univerze.....aktivno je deloval v levičarskem klubu ..Triglav" ....član partije je postal maja 1934.... Zaradi politične aktivnosti je bil ....1934. leta obsojen na dve in pol leti robije.... v Sremski Mi-trovici.... Dan pred 27. marcem 1941 se je kot član CK udeležil konference na Jesenicah, ki pa je bila izdana in so.... zaprli vse
udeležence........ob okupaciji pa
so (jih) izpustili. (Kraiger je ostal v ilegali.... Maja 1942. leta ....so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče Gonars, od koder pa je.... pobegnil in odšel v partizane. Junija 1943 je bil imenovan za komisarja glavnega štaba Narodnoosvobodilne vojske.... Septembra 1944 je (bil poslan) za sekretarja pokrajinskega komiteja KPS v Slovensko Primor
nem bilo tudi v Sloveniji pred 6. munistov morali umakniti iz vod januarjem 1929, čeprav je bilo stva in članstva Socialistične zve-preveč stvarno neutemeljene po-; ze in ji s tem omogočiti, da se litične sovražnosti. V današnji razvije v drugo neodvisno poli-Sloveniji pa je dovoljena le ena | tično organizacijo._
ofenzivo ukrepov gospodarske reforme, ki naj dokončno stabilizira naše gospodarstvo, je tragičen.... Kot pronocljiv človek, neobremenjen z dogmatizmom, je bil med prvimi politiki, ki so začeli graditi nov koncept razvoja socializma, temelječ na decentralizaciji, samoupravljanju, materialnem stimuliranju ljudi ter na demokratizaciji javnega življenja."
(Komemoracija na gospodarski fakulteti v Ljubljani, DELO, 6. januarja)
„Vse breme reforme je ležalo v glavnem na njem in njegovih ožjih sodelavcih. Ker gre.... tudi za mednarodno uveljavitev naše koncepcije družbenega in gospodarskega razvoja, smo z njim izgubili nenadomestljivega gospodarskega strokovnjaka."
(Jože Turnšek, DELO, 6. januarja)
,;Ne le sistemi in teorije, ampak predvsem prava mera ga je naredila velikega mojstra."
(Rino Simineti, DELO, 5. januarja )
„....ni skrivnost, da je bil Boris Kraigher kandidat, da sestavi nov zvezni izvršni .svet kot njegov bodoči predsednik, kar je bila....
umirja IN-I .J »	---- -
ie Po osvoboditvi je deloval v naravna posledica njegove v
' *	___ -	:......:___:.. ^rMn^ArlifclVA rv
BODOČNOST JUGOSLAVIJE
ve. Tudi če je bilo za tak razvoj tedaj kaj možnosti, so bile te na mah uničene z oficirskim pučem 27. marca 1941 in s sledečo osno invazijo in okupacijo. Vemo pa tudi, da se v emigrantskih medvojnih vladah v Londonu niso mogli zedinili niti na priznanje že sklenjenega in izvedenega Maček-Cvetkovičevega sporazuma.
Povojna Jugoslavija je v pogledu mednacionalnih odnosov navidezno imela boljši začetek. Na papirju je nastala kot zveza šestih republik z ustavno pravico do odcepitve, dejansko pa je bila pod centralizirano totalitarno diktaturo brez - osnovnih pogojev ali vidnega upanja za demokrati-
Djilasova izjava, da je bodočnost Jugoslavije v konfederaciji, je sprožila osnovni problem njene bodočnosti.
Jugoslavija je nastala kot improvizirana državna tvorba Srbov, Hrvatov in Slovencev (pa še drugih, o katerih se takrat sploh ni govorilo), ko je bila premagana v prvi svetovni vojni Av-stro-Ogrska, v kateri so slovanski narodi bili izpostavljeni nemški nadvladi in raznarodovanju. Kot navajamo drugod na tej strani, je Djilas opozoril na podobne negativne razloge, ki so vzdrževali obstoj (pa zavirali razvoj) Jugoslavije po prvi in drugi svetovni vojni. Teh razlogov po mnenju Djilasa danes ni več, vsekakor pa ne v dovoljnem obsegu, da bi še vnaprej mogli ohranjati dosedanje oblike mednacionalnih odno sov v Jugoslaviji.
Posebno politično sožitje ožjih skupin narodov v sodobnih evropskih razmerah more biti le prostovoljno na osnovi jasnih pozitivnih razlogov za njih posebno povezavo. Taki razlogi pa vse od začetka prve Jugoslavije do danes niso bili soglasno ugotovljeni že začenja decentralizirati po re-in pogodbeno formulirani med | publikah.
demokratično izbranimi pred- V eni važni, toda malokdaj
omenjani točki, sta si obe Jugoslaviji močno podobni. V obeh
ji je dotekala iz razsežnih osebnih in stvarnih investicij v Beograd kot državno prestolnico, pri čemer tu niso vštete nadaljnje gospodarske koristi srbskim in srbsko-interesnim predelom države, ki so izvirale in še izvirajo iz na jug usmerjene centralistične gospodarske politike obeh Ju-goslavij.
Navzlic začetemu popravljanju mednacionalnih odnosov in drugih tekočih reform po padcu Rankoviča pa se ne sme izgubiti iz vida dejstvo, da ima današnja Jugoslavija še vedno enopartijski politični sistem Zveze komunistov, ki si lasti ideološki 111 politični monopol nad vsem seda-
Trstu kot sekretar CK KP Julijske krajine vse do leta 1946, ko je postal minister za notranje zadeve v vladi LRS. Na tem posebno v prvi povojni dobi izredno važnem mestu je ostal do januarja 1953, ko je bil izvoljen za člana Izvršnega sveta Ljudske Skupščine LRS. Decembra istega leta pa je postal njegov predsednik. To dolžnost je opravljal do junija 1962, ko je bil izvoljen za člana zveznega Izvršnega sveta in za predsednika odbora ZIS za splošna gospodarska vprašanja. Podpredsednik ZIS je postal junija 1963. leta."
(DELO, 5. januarja) ..Njegov odhod tik pred veliko
v.... izvajanju gospodarske reforme.... (bil) je ves osredotočen na to centralno nalogo.... Imel jo je predvsem za politično nalogo...."
(Aleš Bebler, DELO, 6. januarja)
..Potrebno je vedeti, da to ni več predvčerajšnja zaostala balkanska država, tudi ne včerajšnja na avtarkiji zasnovana in centralistično vladana federacija. To je nova Jugoslavija, ki se hitro razvija, odprta navznoter in navzven s svojstveno narodJ nostno strukturo in sodobnimi zveznimi osnovami."
(Boris Kraigher, na TV-Ljub-ljana, 8. decembra 1966)
POGLED Z DRUGE STRANI
Čeprav je pokojni Boris Kraigher bil mojih let po starosti in šoli in je prišel na univerzo iste jeseni 1932 kot jaz, sem ga osebno poznal manj kot druge vodilne slovenske komuniste moje generacije. Kraigher se je vpisal
se ozemeljsko razpršili (četudi večkrat po ..etičnih" naseljih) ter se sčasoma tudi jezikovno in kulturno zlili v razvijajoči se ameriški ..narod narodov".
Vkljub tej edinstveni posebnosti ameriškega primera se ta včasih navaja kot dokaz zgodovinske
stavniki narodov Jugosalvije.
Tudi če ne bi bil kralj Aleksander 6. januarja 1929 diktato-rično razdrl parlamentarnih oblik kraljevine Srbov, Hrvatov in
njim in bodočim razvojem. Šele zacijo. Danes ves svet ve, da so ko bo ta jedrna ovira prostega do padca Rankoviča lanskega ju- odločevanja demokratično refor-lija njegovi srbsko-partijski sode- mirana, bodo narodi Jugoslavije lavci v glavnem obvladovali ne mogli sploh šele svobodno ugoto-le tajno policijo, temveč tudi viti, ali obstajajo zadostni pozi-
partijski in državni aparat „zve- tivni razlogi, da se dogovorijo za .........J-----
zne" Jugoslavije. Vendar je bila prostovoljno zvezno sodelovanje preživelosti konfederacij. Na dru jd vsega začetka ena važna raz-1 v okviru konfederacije, ki jo ' gi strani pa smo priča nastajanju lika. Vojska v povojni Jugosla-! omenja Milovan Djilas.	sodobne konfederacije v evrop-
viji ni bila več popolni srbijan- Konfederacija je namreč pogod- ski gospodarski skupnosti šestih
, . ------- —1-------11. — zahodnoevropskih držav. Ta porajajoča se večnarodna skupnost v Evropi pa ima še velike težave z uresničenjem politične konfederacije prav zato, ker povezuje različne zgodovinsko razvite narode s posebnimi narodnimi kulturami in značaji, ki jih poedini narodi živo čutijo kot svoje osnovne vrednote. Primer porajajoče se zahodno-evropske konfederacije kaže, da je med ozemeljsko
ski monopol, sedaj pa se celo bena zveza enakopravnih držav,
ki se povežejo za skupno upravljanje soglasno dogovorjenih specifičnih pristojnosti, ki so v korist vseh držav-članic. Vse obla-
_____j. _______ r_______ _ _____ stvene pristojnosti, ki niso so-
Jugoslavijah so bile ovire za po- glasno in pogodbeno prenesene v trebno preureditev mednacional- skupno upravljanje, ostanejo v lin. Maijcviuc ciuvv, ,n,aiu. j., iiih odnosov zelo povečane s tem, suvereni pristojnosti poedinih dr-Slovencev, bi bilo takrat zelo da je obakrat bil določen za žav-članic v smislu njihovih ne-težko priti do svobodnega političnega dogovora med njenimi narodi, ker je bila vojska (in žandarmerija) kraljevske Jugoslavije izključna domena srbijan-skih generalov pod nedotakljivim okriljem srbskega dvora, pa tudi zato, ker so Srbi smatrali Makedonijo za južno Srbijo, Bosno in Hercegovino pa so hoteli vsak
centralizirani sedež vse osrednje odvisnih ustav in zakonov.
oblasti Beograd — tradicionalna prestolnica Srbije. S tem je zavestno ali podzavestno srbijan-sko pojmovanje Jugoslavije kot „velike Srbije" dobilo prikladno odskočno desko za dejansko uresničevanje tega pojmovanja, ki so ga, hočeš nočeš, pomagali utr
Ameriške združene države so
nastale kot konfederacija, ki pa	strnjenimi, zgodovinsko razvitimi
se je kmalu preoblikovala v zve- j	in jasno opredeljenimi narodi
zno državo (federacija). To se je	konfederacija pač največ, na kar
zgodilo predvsem zato, ker niso	bi se bili taki narodi danes ali v
predstavljale prvotne države-čla-	dogledni bodočnosti pripravljeni
niče ameriške konfederacije raz-	politično zediniti. ličnih zgodovinskih narodov"'. Zato je potrebno zaključiti, da
I 1''**'&'-' ■ •	............."D----
Hercegovino pa so no.eu vsa* jevati tudi nesrbski udeleženci v	temveč le zemljepisno razdelite« se bo v izpolnjenih pogojih de zase tako Srbi kot Hrvati. Danes centralni oblasti. Poleg splošno	bolj ali manj homogenega pre- mokratizacije Jugoslavija ali preje tudi prazno ugibati, ali bi politične posledice beograjskega	bivalstva, ki je poleg tega pustilo j oblikovala v svobodno dogovor-
bil utegnil zakasneli nastanek značaja centralizirane oblasti v provizorične hrvaške banovine obeh Jugoslavijah je Srbija od leta 1939 sčasoma privesti do | tega uživala tudi veliko in za-konfederativne preureditve drža- stonjsko gospodarsko korist, ki
svoja zgodovinskonacionalna ču-J jeno konfederacijo kot jo je na-stva za seboj v Evropi. Poznejši! značil Djilas — ali pa se bo raz-neangleški priseljenci, ki so pri-j šla, ker so danes na obzorju še hajali v zapovrstnih skupinah, so druge pozitivne alternative.
na tehniko, je posltal aktiven član partije šele maja 1934, od jeseni 1934 do 1936 pa je bil v Sremslki Mitroviei, potem sem pa jaz bil več let v tujini. Kolikor se ga z univerze spominjam, je bil Boris Kraigher pred vojno prav tako zagrizen in nepopustljiv partijec kot so bili njegovi takrat vidnejši vrstniki. Saj prav zato tisti, ki smo jih poznali takrat, nismo imeli dosti izbire: ali si šel z njimi v stalinizem, ali pa si organizirano nasprotoval njihovim stalinističnim namenom in pripravam.
Partijski nameni, strategija in taktika so postali jasni že leta 1932, ko sva s Kraigherjem prišla na univerzo, živkovičeva diktatura je bila razbila mlajši „li-beralni" tabor. Pod vplivom Josip Vidmarjeve slovenske orientacije je ..liberalno" akademsko društvo ..Triglav" prestopilo v slovensko opozicijo proti vele-srbSki diktaturi in prišlo je do akcijskega sporazuma med „Tri-glavom" in katoliškimi akademskimi društvi za skupno protire-žirnSko usmerjenost in demonstracije. Pošteno sodelovanje pa je bilo kratko. Njegov višek je bil dosežen maja 1932 ob skupni proslavi 604etnice dr. Antona Korošca kot splošno priznanega političnega voditelja slovenskega odpora proti beograjski diktaturi. To pa je močno vznemirilo takrat še malo pomembno peščico komunistov.
Ker pa poleg svojega novega slovenskega čustvovanja „Tri-glav" ni razvil odgovarjajoče d em.okrat ičn e družben o-pol itične (dalje na 4. strani)
DJILAS O PROBLEMU JUGOSLAVIJE
(dalje s 3. strani)
temi smislu jc zgodovinsko razvit narod.
Ker jo temu tako in po zgodovinski naravi življenjsko logiko, drugače biti ne more, zato nobena dialektika ai sila Slovencev ne more prepričati, da mora njihov narodni dohodek v prvi vrsti služiti prisilnim investicijam izven Slovenije. Razgledanemu Slovencu je danes enostavno nepojmljivo, zakaj naj bi na primer donosnost ali pa celo sam obstoj slovenskih železnic in edinega slovenskega pristanišča bila žrtvovana politično diktirani graditvi iin nedosluženi donosnosti bosanskih, srbskih ali katerihkoli drugih železnic in luk. Slovensko gospodarstvo inora v prvi vrsti služiti potrebam in razvoju Slovenije zato, ker so Slovenci zgodovinsko razvit in vi so ko kulturen narod, ne pa neka zemljepisna slučajnost, iz katere bi se podjetni ljudje morali sistematično izseljevati, ker politično nasilje od zunaj Sovenije znova in znova preprečuje razmah njenega narodnega gospo darstva. Slovenci so zelo sposobni in vedno pripravljeni svobodno trgovati, investirati in pro stovoljno sodelovati, kjerkoli je lo donosno hi privlačno, pa tudi davčno prispevati k širšim skup-
I nostnim uslugam, za katere so se politično enakopravno dogovorili kot suveren narod z drugimi suverenimi narodi v vsem skupno korist. Samo v tem je smisel in šansa razvijajoče se konfederacije narodnih držav Jugoslavije.
Če bodo z nadaljevanjem stare prakse gospodarskega bogatenja in imperialističnega prevladovanja s političnim nasiljem jugo centralisti zaigrali tudi to novo upanje na preureditev Jugoslavije, bodo s tem pač končno prisili Slovence — in druge — da se politično od njih poslovijo in slovensko državo včlenijo v svo bodno se razvijajočo gostpoclar-sko in konfederativno skupnost zahodne Evrope. Tisti torej, ki i/ 'katerihkoli razlogov želijo ohraniti zvezno politično sodelovanje med republikami Jugoslavije, mo rajo želeti dobro in tudi aktivno podpreti uresničenje Dilasove zasnove o konfederaitivni .preureditvi sedanje napolzvezne države. To si seveda želijo tudi vsi, ki v interesu miru in neprekinjenega napredka vidijo evolucijo brez političnega nasilja in ma-ščevanega ter uničevalnega raz-računavanja kot edino civilizirano in uspešno pot sodobne zgo do vime. — C. A. ž.)
SAMOUPRAVLJANJE...
(Pod tem zaglavjem danes v tretje objavljamo v izvirnem besedilu važnejše primere iz slovenske in jugoslovanske stvarnosti, ki kršijo bistvo toliko opeva-nega načela splošnega samo upravljanja. Tako kritično izpo stavljanje je potrebno, da se vidi, na katerih področjih je neposredno samoupravljanje zares možno in zato v potrebi izboljšanja oz. sploh šele uresničenje, im kje je neposredno samoupravljanje neizvedljivo že po sami naravi ali razsežnosti zadevnih odnosov, ki v takih primerih kričijo po demokratizaciji posrednega samoupravljanja. Dočim režim do pušča omejeno domačo kritiko pomanjkljivih primerov nepo srednega samoupravljanja, se pa šc vedno sistematično izmika osnovnemu problemu demokratizi-ramja posrednega upravljanja.)
Nov napad na slovensko gospodarstvo
(Komaj se je po padcu Rainiko viča slovensko gospodarstvo v okviru julijske reforme začelo popravljali od dvajsetletnega zapostavljanja in izžemanja, je že •Beograd iznašel nov način, kako zopet oškodovati slovensko gospodarstvo v prid juga. Potem ko so dvajset let preprečevali dograditev slovenske železnice do Kopra, so sedaj udarili po obstoječem slovenskem železniškem omrežju kot prometni zvezi Srednjo Evrope z Jadranom — in diugo leto s slovenskim Koprom.)
»Sklep je bil sprejet, problem je ostal. S temi besedami je eden od predstavnikov združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana ocenil današnjo odločitev ustavnega sodišča Jugoslavije, ki je zavrnilo predlog tega podjetja, naj bi razveljavili pretirano visoke tarife za mednarodni tranzit blaga čez ozemlje SR Slovenije.
Kakor je znano, je skupščina •skupnosti jugoslovanskih železnic sprejela za 40 do 70 odstotkov višje tarife od tistih, ki jih je na osnovi svojih kalkulacij določilo ZŽTP Ljubljana. Zaradi takšne politike je močno padel (tranzit blaga po železnici čez Slo v unijo, iz nekaterih držav, kot ma primer iz CSSR pa je popolnoma prenehal. Zaradi tega je imelo ZŽTP Ljubljana že v letošnjem letu velike izgube.
Predstavniki ljubljanskega podjetja menijo, da je tak sklep v nasprotju z ustavo in zakonom. Po njihovem mnenju se je skupnost jugoslovanskih železnic s tem neposredno vmešala v gospodarjenje podjetja in — kar je še zlasti pomembno — okrnila ie samoupravne pravice kolektiva s tem, da mu je onemogočila ustvariti zrnatem del dohodka (približno 40 odstoLkov vsega železniškega transporta v Sloveniji predstavlja tranzit) in z njim seveda tudi razpolagati."
(DELO, 30. doc.)
»Vsiljuje se vprašanje zakaj je ustavno sodišče zvišalo tarife v Sloveniji ravno ob otvoritvi nove proge Sarajevo—Ploče. Ali so ho teli s tem ukrepom preusmeriti dobršen dol prometa iz Kopra na Ploče? Naj bo tako ali drugače, dejstvo je, da je bilo s tem ukrepom oškodovano ŽTP Ljubljana in vsa republika. Drugo leto bo Koper dobil železnico, zato -bo ta ukreup nedvomno še bolj ohromil mlado slovensko lu-ko Koper, v katero polaga upe vsa Slovenija in ki ji prav vsi želimo hiter razvoj im uspeh.... Nisem strokovnjak, zato bi težko kaj rekel o sporu. Marsikomu se zde argumenti ŽTP Ljubljana prepričljivi. Splošno jugoslovanski interes, ki povzroča slovenskim železnicam tako veliko izgubo tranzitnega dohodka, je pro blematičen. Po tej logilki bi morali izdelkom produktivnejših, to varen predpisati višje cene zato, da bi zagotovili prodajo tudi manj rentabilnim kolektivom."
(DELO, 30 decembra 1966; prvi
■odstavek je iz pisma S. Bohinjca, drugi pa iz odgovora
urednika F. Šetinca)
(KOMENTAR: Ta centralistični napad na slovenske železnice kaže, kako šibko je gospodarsko samoupravljanje podjetij, kadar gre za zares važne odločitve in kako malo velja v takih primerih zvezno načelo politične enako pravnosti narodov Jugoslavije. Odločnost slovenskih železničarjev in ogorčenje, ki ga ta nov primer gospodarskega zatiranja Sovenije vzbuja v slovenski javnosti, pa kažeta, da se Slovenija pripravlja ma resnejši odpor. Vprašanje, ki se v tem primeru vsiljuje, je tole: Zakaj naj bi Slovenija sploh še trpela take zlorabe in se izčrpavala v veno merni borbi proti centralistični efcsplataciji? Sedanja »zvezna" ureditev Jugoslavije Slovenije nt varuje pred ponavljajočo se pro tislovensko politiko Beograda Zato pač postaja jasno Sloven cem, posebno pa vedno večjemu številu med njimi, ki so ne le gospodarsko prizadeti, temveč tudi razgedama, da nič rnamj kot radikalna konfederativna preureditev mednacionalnih odnosov nt more Slovenije politično zaščititi pred nadaljnjim gospodarskim iz-žetmanjem in zapostavljanjem. — C. A. 2.)
Koliko se jih je vrnilo?
(Nezaposlenost in niziki prejemki strokovnih delovnih moči sc eden izmed perečih problemov počasnega gospodarskega reformiranja v Sloveniji in v Jugoslaviji. Navajamo en primer.)
»Po lani uveljavljenih gospodarskih ukrepih pri nas in po dokaj velikem povpraševanju po varilcih in drugih strokovnjakih ■V Z'R Nemčiji in Avstriji je veliko visolko kvalificiranih ljudi odšlo z mariborske Metalne (450).
POGLED Z DRUGE STRANI
(nadaljevanje
orientacije, je kmalu postal žrtev komunistične in filtracije in subverzije. Pri poznejših skupnih demonstracijah na univerzi so se začei sistematično pojavljati ra-diikalmostalimistični partijski letaki in transparenti. Simbolični vrhunec komunistične pervor/.ije omenjenega akcijskega sporazuma je bil dosežen leta 1933, ko se je ob tridnevni skupni proti-režimski demonstraciji na univerzi na njenem stolpu na mesto skrivaj odstranjene slovenske zastave pojavila rdeča zastava z emblemom partije. S tem je partija upala pred slovensko javnostjo in beograjskim režimom komunistično kompromitirati vso slovensko univerzo kot žarišče slovenske prot i režimske opozicije.
Tak je bil konec katoliško-tri-glavanskega sporazuma, toda med tem se je partijska subverzija razširila na vsa akademska društva, tudi katoliška, in v poznejše j ugoslovenarsko-fašistično „E-dimstvo", čigar bivši predsednik Zoran Polič je- še danes med vo dilniimi partijci. Da zaustavi partijsko izpodkopavamje na univerzi, je skupina katoliških akademikov leta 1934 ustanovila akademski klub Straža v upanju, da bo novo grupiranje po iskrenih prepričanjih vpostavilo pogoje za pošteno, demokratično sodelovanje v borbi za izpopolnitev slo ven sike univerze in za demokratizacijo političnega življenja. To >a stalinistično orientirani partiji ni šlo v račune. Partija je ilejkoprej a priori izključevala vsak demokratični kompromis. Hotela je svojo revolucijo in stalinistično diktaturo. Pa tudi razmere v Jugoslaviji in Sloveniji so se s časom spremenile. Upa-lje, da bo po smrti kralja Aleksandra prevladala demokracija im zvezna preureditev mednacio nalnih odnosov, se ni uresničilo. Med tem pa so se razmere v svetu naglo slabšale in bližala se je katastrofa druge svetovne vojne: Avstrija, Češkoslovaška, Poljska, uničenje Jugoslavije, trojna okupacija Slovenije, „os-
s tretje strani)
vobodilma vojfca", stalinistična diktatura....
Obenem z drugimi vodilnimi slovenskimi komunisti je ostal tudi Bdiš Kraigher radikakin stalinist vse dokler jih ni Stalin sam nepovratno dostaliniziral leta 1948, ko jih je izključil iz. Kominforme, ne le zato, ker so se upirali sovjetskim »svetovalcem", temveč tudi, ker so bili v svoji politiki bolj stalinistični kot Stalin, ki jim je med vojno zaman svetoval sporazum z ne-komunisti, po vojmi pa jim odsvetoval prenagljeno agrarno ko ksktivizaoijo, ki se je izikazala za porazno. Taka je v bistvu zgodba o stalinizmu in dostalinizaciji jugoslovanskih komunistov, tudi Borisa Kraigherja.
Kot organizacijski tajnik ljubljanske partije pred in med vojno, kot vrhovni politični komisar slovenskih partizanov in kot notranji minister slovenske partijske vlade od 1946 do 1953 šteje Boris Kraigher nedvomno med glavne krivce množičnih umorov nekomunističnih Slovencev. Po letu 1948 j>a je postal uspešen likvidator slovenskih komiinformi-stov.
To je prvi del Kraigherjeve zgodovine, tragične in bratomorno. Vemo pa, da je vsaka trajnejša politika umetnost možnega. Tega so se po letu 1948 polagoma začeli zavedati tudi komunisti v Ljubljani in v Beogradu, čeprav ne vsi, toda Boris Kraigher je bil eden teh.
Kot akademski strokovnjak za komunistične gospodarske reforme sem podrobno spremljal in študiral Kraigherjeve reformne načrte in izvajanja. Pri tem sem prišel do zaključka, da je bil on najbolj sistematičen, obenem pa zelo pragmatičen gospodarski reformator titovskega, sistema. V kolikor je s temi napori politično popravil nasilja in krivice medvojne im povojne dobe, o item bo mogoče soditi, če bo in kadar bo njegova reforma uspela. To pa bo v veliki meri odvisno od nadaljnjega političnega razvoja, poseftmo V mednacional-
nih odnosih, o čemer pa Kraigher sam ni dosti govoril. Vtis imam, da ga je kot druge »beograjske Slovence" nekoliko prevzel čut »misije", da je on bil gospodarski reformator cele Jugoslavije (im posredno vsega evropskega komunizma), pozabljajoč ali prezirajoč dejstvo, da so ob pomanjkanju dosledno izvedenega zveznega ustroja Jugoslavije tudi reformni ukrepi v bistvu večinsko usmerjeni in zato v marsičem diskriminirajo proti pravicam in interesom manjšinske Slovenije. Zvezna sprememba železniških tarif v veliko gospodarsko škodo Slovenije je le najnovejši primer. Uporabljanje sedaj sicer nekoliko zmanjšanih političnih skladov v Beogradu za masivne investicije na jugu se tudi še nadaljuje.
In tako jc možno, da Boris Kraigher vkljub vsej svoji gospodarski sposobnosti in reformni vnemi politično ni bil dovolj ostroviden ali dovolj občutljiv za krivice im pravice Slovenije. To je domneva, ne zaključek. Kdo ve, če ne bi Kraigher razvil prikrit politični talent, ko bi letos spomladi postal predsednik zvezno vlade. Ta priložnost pa mu ni bila dana.
Ob smrti Borisa Kraigherja si zato Slovenci gotovo želijo, da bi v tem važnem prehodnem času med njimi vstajali ljudje, ki bi znali izvesti ne le delno gospodarsko reformo im polovično demokratizacijo, temveč tudi resnično demokratizacijo in konfederativno preosnovo sedanje napol zvezne Jugoslavije.
• Dva ameriška mlada turista,
Michael in John Saviko, sta spremenila na Madžarskem besedilo protiameriškega lepaka, ki je kazal ameriško letalo v poletu nad dvema prestrašenima Viel-namčamama. Napis na lepaku je bil: "Morilci — U.S.". Eden fantov je dodal dve črki, tako da se je vsebina bistveno spremenila: "Morilci—U.S.S.R." Dobila sta po tri mesece zapora. Sodnik je upošteval, da je bila to trenutna domislica, sicer bi jima prisodil po dve ileti.
SAMOUPRAVLJANJE
(nadaljevanje iz tretje kolone spodaj)
več, drugod manj, obstoje ne zadosti produktivne in neracionalne oblike. Ta teza pa predpostav-lja, da takih zastarelosti sploh ni, zlasti ne v neprosvetmih dejavnostih.... Zakon o financiranju izobraževanja je nujno zasnovati na vsebinski razpravi o konceptih izobraževanja.... in skupnih principih, ki so bili na zadnjem kongresu SZDLS in na zadnji seji GO že poudarjeni:
Prvič, nujnost večje vloge kulture im prosvete v celotnem našem razvoju zaradi nujnosti kvalitete rasti naše družbe. Drugič, ugotovitev dosedanje nezadostne vloge, slabega im nestalnega materialnega položaja in nezadostne razvitosti samoupravnih oblik v kulturi in prosveti; od tod nujnost. .. da stalno raste delež nacionalnega dohodka za to področje.... Vprašanje: ali je prin-i cip samoupravljanja neposrednih proizvajalcev v njem upo števan.... Vprašanje: delitev po dolu."
(Vojain Rus. DELO, 30. dec.)
»Če tedaj delovne organizacije s področja prosvete, znanosti in kulture neposredno ne ustvarjajo materialnih sredstev, ki so jim potrebna za delo in obstoj, se prenaša težišče vprašanja na raven takoimenovane primarne delitve nacionalnega dohodka. .. Zategadelj bi kazalo.... razmislita predvsem o tem, kako zagotoviti uspešno in soodločujočo prisotnost prosvete, znanosti im kulture tam in takrat, kjer in kadar se sklepa o primarni delitvi nacionalnega dohodka....
Ker sredstev ni zadosti, sta v razmišljanjih o dohodku nego spodatiskih dejavnosti.... prisotni dve skrajnosti. Ena od njih izraža zah tev o za proračunskim financiranjem... drugo pa izražajo takšne ideje.... ki jiih nosi zagon ndkakšne samoupravne romantike. ...
Mar.... (niso) omenjene institucije zaradi nuje, ki jo narekuje relativno pomanjkanje materialnih sredstev, vendarle prej nekakšni zakriti in decentralizirami
Postojnska jama 1966: nad pol milijona obiskovalcev
Lani je obiskalo Postojnsko jamo 560.000 obiskovalcev, od tega 372 tisoč tujcev, kar je za 113 tisoč več kot v letu 1965, ko jc obiskalo jamo 447 tisoč turistov. Rekorden obisk je bil avgusta meseca, ko si je jamo ogledalo 144.000 obiskovalcev. Mod tujci so na prvem mestu Italijani, za njimi pa se vrstijo Nemci, Avstrijci, Skandinavci, Angleži. V jami je preskrbljena vodniška služba v šestih jezikih.
Vic leta v Zagrebu
Pred prodajalni c o »Večernih no vositi":
Kolporter (na ves glas): »Jugoslovanska vlada — padla!"
Množica: »Bravo! Živivo!"
Kolponter (pritajeno): ......padla v Sloveniji...."
Množica: »Skoda....!"
proračunski mehanizmi, kakor pa resnični, razviti samoupravni organizmi?"
(Jože Goričar, NASI RAZGLEDI, 24. decembra)
(KOMENTAR: Vsi trije imajo prav — vsak do neke mere. Kakor mora vsaka družina skrbno premisliti im odločiti, kako bo najbolj smotrno porabila svoje dohodke, tako mora ravnati tudi vsaka širša skupnost v pogledu na svoje skupnost ne potrebo. Napaka njihovega sistema je v tem, da v okviru poediniih političnih skupnosti (občin, republik, zveze) nimajo svobodno izvoljenih ljudskih predstavništev, in da si centralna vlada v Beogradu še vedno lasti tudi nedogovorjeno oblast nad republikami in to po merilih gospodarsko in kulturno nerazvitih južnih predelov. Ko bi Slovenija mogla demokratično odločati o osnovni porazdelitvi svojega narodnega dohodka med zasebno in skupno porabo in v Okviru slednje za različne Skup mostne usluge, bi slovenska kultura, šolstvo, socialno zavarovanje, pa tudi železnice ne bile v taki finančni stiski kot so v njej danes. Najbolj sta jim potre b:n i resnična demokratizacija in dosledna konfederalizacija. — C. A. Ž.)
Vendar se že vračajo. Nekateri izmed njih že delajo v Metalni, nekateri pa so vložili prošnjo za ponovno zaposlitev."
(DELO 30. decembra)
(KOMENTAR: 450 visoko kva-I ificiranih gospodarskih ubežnikov iz enega podjetja je velika številka, ki da misliti. Razveseljivo je, da se pričenjajo vračati. Le zakaj ne povedo koliko in kako kvalificiranih se je vrnilo? — C. A. Z.)
Gospodarstvo in »negospodarstvo"
(Vkljub gospodarski reformi so komunisti v Ljubljani še vedno v zmoti, da skupnostne usluge, ki se no dajo iztržiti neposrednim koristhiikom, niso produktivne. Na drugi strani pa bi take isluge radi umetno »potržili" in s tem »pogospodarili" — primer: -meda, ki je nastala z osnutkom zakona o financiranju šolstva. Istočasno pa vztrajajo pri dogmi, da ne sme priti med reformnimi ori zadevan j i do osnovne prerazdelitve narodnega dohodka. Kaj torej?)
»Kljub stalnemu naraščanju izdatkov v sferi splošne potrošnje v preteklem obdobju nismo bili sposobni do kraja urediti najosnovnejših področij, kot so izo braževana dejavnost, celotno so ialno zavarovanje, kakor tudi •aznih drugih dejavnosti, ki se imamcirajo iz proračunov ali iz lodobnih virov.... Lahko povsem 'asno zaključimo da prekomerno, leracionalno in zato tudi neodgovorno trošimo sredstva tako v 'nvalidsko-poikojninskem kot v zdravstvenem zavarovanju.... Mi-ikn, da so povsem zgrešene vse .teorije", ki po komaj enem lotu uresničevanja reforme postavljajo globalne zahteve po ponovni prerazdelitvi narodnega dohod ka. .. Reforma predstavlja najbolj radikalno spremembo v delitvenih odnosih."
(Predsednik IS Slovenije Janko
Smole, DELO, 30. decembra)
»Nekateri med odgovornimi funkcionarji so.... kritikom kulturno prosvetne politike razložili, da je »potica že razrezana".... Teza o razrezani potici ni v korist.... Na vseh področjih, na nekaterih (dalje 6. kolotna zgoraj)
CANADA
DRŽAVLJANSTVO SE ISPLACA POSTANITE KANADČAN
Kanadsko državljanstvo lahko postane ključ, ki Vam bo odprl vrata za napredovanje.
V mnogih položajih se da prednost gih primerih pa je državljanstvo Kanadsko državljanstvo je zelo la ficirani. Državljanski uradi (Citiz Vam pomagati v sledečih mestih : tawa, Sudbury, Toronto, Hamilton, Windsor, VVinnipeg, Regina, Sask couver. Zakaj nebi Vi danes stopili najbližji?
kanadskim državljanom. V dru-predpogoj za dobivanje službe, hko dobiti za one, kateri so kvali-enship Courts) so pripravljeni Halifax, Moncton, Montreal, Ot-St. Catharines, Kitchener, London, atoon, Calgary, Edmonton in Van-v stik z uradom, ki Vam je
Ako želite pa lahko pišete direktno Registrarju za kanadsko državljanstvo (The Registrar of Canadian Citizenship), Ottawa.
Se izplača biti Kanadčan ! Odločite se sedaj !

Secretary uf Stale