USTAVNA REFORMA RAZPRAVA o republiški ustavni reformi gre h koncu. Od julija do konca tega meseca je bilo (in še bo) na tisoče sestankov, na njih pa so (in bodo) obravnavali predlagane ustav-ne spremembe v Sloveniji. Kakor je znano, je ustavna komisija skupščine SRS predložila 22 novih ustavnih dopolnil. Najvažnejše med njimi je vsekakor 25. ustavno dopolnilo, ki go-vori o Sloveniji kot državi, zasnovani na suve-renosti slovenskega naroda ter na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in delov-nih ljudi. Tako je Socialistična republika Slo-venija država, ki temelji na suverenosti slo-venskega naroda kot glavnega ustavnega ele-menta, ter na oblasti delavskega razreda in delovnih ljudi, ki dajejo tej državi razredno obeležje in vsebino. Slovenija torej ni klasična država z vsemi državnimi bistvenimi značil-nostmi. Je država, ki je nastala z revolucijo in graditvijo samoupravljanja. To je moderna država. Druga ustavna dopolnila pomenijo bolj ali manj izvajanje zvezne ustavne reforme, torej ustavnih dopolnil, ki jih je sprejela skupščina SFRJ in ki postavljajo republiko v popolnoma drugačen položaj, kakor ga je kadarkoli prej imela. Zato je potrebno zastaviti nekaj vpra-šanj in poiskati odgovore nanje. Najprej: KAJ IZRAŽAJO REPUBLIŠKA USTAVNA DO-POLNILA? Predvsem spremembe v družbeno-ekonomskih odnosov, nadalje spremembe, ki so nastale v zvezi s položajem in vlogo republike y federaciji, s spremenjeno vlogo federacije itd. Dopolnitev republiške ustave je torej y skladu z dopolnitvami zvezne ustave ter pri-speva k njihovi izvedbi, k njihovemu uresni-čevanju v življenju in praksi. To pomeni, da je sedanja razprava o republiški ustavni re-formi sestavni del procesa ustavne reforme, ki smo mu dali ime — prvo razdobje. Prihod-nja razdobja so šele pred nami. To, kar sedaj delamo z dopolnitvami republiške ustave, se nanaša pravzaprav na izvajanje najvažnejših dopolnil zvezne ustave, predvsem pa 21., 22., 23. in 24. dopolnilo, ki določa vlogo delovnega človeka in temeljnih organizacij združenega dela ali družbenoekonomske odnose. Šele pred nami je veliko delo v zvezi z ustavno reformo, ko bo potrebno precej iznajdljivosti in aktiv-nosti. Gre za spremembe v pravosodnem si-stemu, v skupščinskem sistemu in kornunal-nem sistemu. Na koncu bomo tako dobili novi ustavi, tako na ravni republike kakor tudi federacije. KAJ VSEBUJE PRVO RAZDOBJE USTAVNE REFORME? Kakor smo videli doslej, je prvo razdobje na ravni federacije zajelo spremem-be v odnosih med republikami in federacijo ter spremembo v položaju federacije. Na rav-ni republike pa obsega prvo razdobje ustav-nih reform izvedbo teh sprememb, in to v času, za katerega so značilne naslednje stvari: • republike prevzemajo odgovornost za svoj razvoj, torej za razvoj vseh dejavnosti in re-publike kot celote, kakor tudi odgovornost za razvoj in uresničenje vloge nove federacije in delovanje njenih organov, ki delajo v spreme-njenih razmerah, • taka vloga republike ne izhaja samo iz zvez-nih ustavnih sprememb, ampak imajo repu-blike tako vlogo že nekaj mesecev, posebno od prve seje konference ŽKJ, • republika je postavljena pred »izvršeno dejstvo«. Organizirati se mora tako, kakor ustreza njeni novi vlogi in odgovornosti, mora se torej spremeniti do take mere, da bo to odgovornost in te naloge uresničevala brez formalnih in stvarnih ovir, • dalje je zelo važno, da so ustavna dopol-nila iz zvezne ustave postavila samoupravlja-nje kot temeljni proizvodni odnos, torej kot tisti odnos, ki omogoča delovnemu človeku uveljavitev, pa je to razlog več, da se tudi re-publike v tem trenutku hitro in vsestransko prevrstijo in usposobijo za izpolnjevanje, brez pretiravanja, velike vloge. KAJ SE JE DOSLEJ SPREMENILO V POLI- TTČNEM SISTEMU? Zelo malo, če gledamo na ta sistem v celoti, in zelo veliko, če gle-damo na ta sistem samo v luči reforme fede-racije. Na zvezni ravni deluje namreč zvezni izvršni svet v spremenjenem položaju. To je organ, ki »upravlja« posle, ki so jih republike prenesle »nanj« oziroma, ki so jih republike prostovoljno prenesle na federacijo. To so zu-nanja poiitika, narodna obramba, skupno tr-žišče, denarna politika, zunanjetrgovinski si-stem, devizni režim itd. Poleg tega delajo ob zveznem izvršnem svetu tudi medrepubliški odbori in komisije, ki se dogovarjajo. Spre-menjena je tudi vloga zvezne skupščine. Tu je potem še predsedstvo SFRJ. Na zvezni rav-ni so torej nastale precejšnje spremembe v političnem sistemu, čeprav te spremembe res-da niso kompaktne, saj niso zajele tudi sub-jektivnega dejavnika, torej vloge Zveze komu-nistov, Socialistične zveze, Zveze sindikatov, Zveze mladine, Zveze borcev in drugih. V republiki pa ni nobenih sprememb v poli-tičnem sistemu, če gledamo na to skozi repub- (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) liške okvire oziroma če je to v zvezi z republiko kot celoto, ko jo gledamo izločeno iz federacije. Spremembe, ki so nastale v republiki, so sa-mo tiste, ki so neposredno povezane s spre-membami v federaciji. Tako v republiki ka-kor v federaciji bo potrebno posvetiti več po-zornosti reformi celotnega političnega sistema, torej vseh njegovih glavnih, bistvenih značil-nosti, predvsem pa subjektivnega dejavnika in njegove vloge. ČESA SPREMEMBE NISO DOVOLJ UPOŠTE-VALE? Prcdvsem izkušenj iz samoupravne prakse delovnih organizacij, organizacij zdru-žencga dela, občin in republike kot celote. Tu ni dovolj poudarjena niti praksa samouprav-nih skupnosti itd. Prav tako ni zadostna po-zornost posvečena niti izkušnjam krajevnih skupnosti. KAJ VSEBUJEJO USTAVNA DOPOLNILA? Rekli smo že, kaj vsebuje 25. ustavno dopol-nilo. V tej zvezi velja povedati še to, da je re-publika z njim določena kot socialistična, sa-moupravna, demokratična skupnost. To ustav-no dopolnilo izraža vso enakopravnost med slovenskim narodom, italijansko in madžarsko narodnostno manjšino ter pripadniki drugih jugoslovanskih narodov. Kajpak tu ni bilo mo-goče mimo dilem, kaj določiti kot prvo, suve-renost slovenskega naroda ali pblast delav-skega razreda in delovnih ljudi. Eni so se ogrevali za prvo, in ti so bili y večini, drugi pa za drugo in so bili v manjšini. Toda to ni važno, kajti marksistična teorija o državi pra-vi, kakor jc znano, da prevzema delavski raz-red državo, ko se organizira kot država, samo zato, da jo v zgodovinskem procesu dokončno tudi ukine. Pet naslednjih ustavnih dopolnil je prevzetih iz prvih štirih dopolnil zvezne usta-ve. Njihova vsebina je v glavnem enaka zvez-nim, razen nekaterih novosti in posebnoti, ko teče beseda o skladih in ko je rečeno, da je republika proti pospeševanju starih in seda-njih skladov y republiki in občinah, torej pro-ti koncentraciji državnega kapitala. Trideseto ustavno dopolnilo govori o osebnem delu; je zelo zanimivo in je vzbudilo v dose-danjih razpravah veliko pozornosti. To je lo-gično. Večjo pozornost so pritegnila tudi u-stavna dopolnila, ki govore o Narodni banki Slovenije, o SDK Slovenije, o republiškem načrtu, davčni politiki, skupnem tržišču itd. Prav tako je bilo na raznih mestih precej po-membnih razprav še v zvezi s 36. ustavnim dopolnilom, ki se nanaša na zadovoljevanje potreb v krajevnih skupnostih. Pozomost je pritegnila še razprava v zvezi z ustavnimi do-polnili, ki se nanašajo na narodno obrambo, sodelovanje z dmgimi republikami, izvolitev članov predsedstva SFRJ iz Slovenije, zunanjo politiko, varstvo občana kakor tudi na pred-sedstvo skupščine SRS in izvršnega sveta. O razpravi, ki gre v naši občini šele sedaj h koncu, pa se bomo oglasili v naslednji šte-vilki. V.K.