DELAVSKA POLITIKA izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrarikirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 18 Sreda, 6. marca 1935 Leto X Zdaj bo lahka izbira! (Beseda vsem intelektualcem.) »Jaz, ki sem dvanajst let bil delavec na polju slovenske kulture, sem se z dobro vestjo in z jasnim prepričanjem pridružil socialni demokraciji. Komur je do prave svobode in do prave kulture, bo storil isto!« — tako je pred vso javnostjo izpovedal največji slovenski pisatelj Ivan Cankar (glej zbr. spise, XI. zv.) 5. maja bo imela priliko naša inteligenca, da se opredeli, da pokaže svojo zvezanost z delovnim ljudstvom, iz katerega je izšla in ki prispeva levji delež za vse naše kulturne ustanove. Do zdaj so se mnogi opravičevali: saj bi šli z vami, ko pa je v vaših vrstah razdor in se človek ne spozna med vašimi strujami. Zdaj tako opravičevanje, tak izgovor odpade: Proletariat v vsej državi nastopi z enotno listo s programom, ki ga mora podpirati vsak intelektualec, ki mu je res pri srcu narodna kultura. Danes menda ne bo nobenega inte-ligenta, ki bi se sramoval delavske družbe. Saj Cankarjeve besede: »Kakšna pa je razlika med mezdnim delavcem in in-teligentom? Ta dobiva za svoje delo plačo, oni tedensko mezdo, obadva pa malo denarja. Jaz sem pisatelj! Toda kaj mi koristi, če se moja mezda imenuje honorar, ki je pa manjši kakor mezda delavčeva!« — te Cankarjeve besede, izrečene že pred svetovno vojno, še vse bolj v živo zadevajo danes kakor tedaj. Pa mi ne gremo v boj s samimi materialnimi zahtevami ročnih in duševnih delavcev, mi postavljamo smernice za vse naše gospodarsko, politično m kulturno življenje. Kakor čutimo najbolj pereče vprašanje brezposelnosti, tako nam je pri srcu naša vseučiliška knjižnica, razširjenje naše bolnice, ureditev modernega šolskega pouka, skratka vsa vprašanja, ki se tičejo kulturnega življenja našega naroda. Doslej je večina naše inteligence, ki je živela proletarsko življenje, šla za buržuazijo. Posledice tega svojega tavanja je občutila ne enkrat. Kakor prihaja spoznanje povsod, upamo, da pri-ae tudi tu. Javne bodo te volitve! Mi smo se vedno borili za tajno volivno pravico že tedaj, ko so se slovenski klerikalci >n liberalci odločno upirali, da bi navadno ljudstvo sploh smelo voliti. Če so oni dosegli končno javne volitve, gremo tudi v te, ker •ni hočemo odločati, aktivno posegati v javno življenje. Industrijski proletariat bo tudi pri javnih volitvah odločno manifestiral svoje zahteve. Pričakujemo te odločnosti tudi od tistih, ki so po svojem poklicu pozvani, da izobražujejo narod. Za ta del bodo javne volitve prav koristno merilo. Bomo vsaj točno videli, kdo je samo »tudi socialen v svojem srcu« — pri cvičku in kdo resnično čuti in hodi z ljudstvom. Pri tem trdno upamo, da se bo izkazalo v čast naše inteligence, da Cankarjevi pod Avstrijo spisani »Hlapci« veljajo v Jugoslaviji le za neznatno manjšino »razumništva«. Obravnava proti Rintelenu se je pričela dne l. marca. Sodi ga senat vojaškega sodišča. Obravnava bo trajala pet dni. Rintelen trdi, da ni kriv julijskega puča in ni v zvezi z umorom kanclerja Dollfussa. Pogum velja, ker Je pravica na naši strani! Bliskoma se je razširila vest o našem sklepu, da se udeležimo volitev z delavsko listo. Vest je bila sprejeta z velikim navdušenjem po mestih in po deželi. Delavci, nameščenci, obrtniki, vsi kažejo javno svoje navdušenje in svojo odločnost, kakršne še niso kazali. V tem boju imamo sicer težkoče. To vemo in še je bomo imeli. Nedosta-ja nam finančnih sredstev za potrebno propagando in organizacijo volilnega aparata. Nimamo dnevnika. Nasprotnikom je vse to na razpolago. Zato pa imamo program, ki agitira za nas in vsakogar prepriča, kdor ga čita in spada v delovne vrste, da se more pridružiti le nam. Naša požrtvovalnost in naše delo pa nadomesti pomanjkanje finančnih sredstev ter izpopolni naš volilni aparat s čimvečjo propagando. Težkoče so torej malenkostne. Alnogo volilnih bojev smo že pro-yedli ob težjih razmerah z uspehom. Še eno težkočo imamo, ki je važna, ki pa jo lahko z razredno zavestjo, pogumom in nebojazljivostjo premagamo. Sicer proletarijat nima orožja, da bi to pravico izvojeval na tem terenu. Nasprotnik odloča o tem. Nikdar pa proletarijat ni opustil boja za to pravico. Izredne so še težkoče; zlasti bojazen pred izgubo kruha napravi marsikaterega proletarca za boj nesposobnega in omahljivega. Nedvomno se bodo tudi ob teh volitvah pojavile kreature in poizkušale delavca, malega kmeta in obrtnika preplašiti, da bi glasoval proti svojemu prepričanju. Odkritih in tajnih groženj bo dovelj. Upniki bodo pritiskali na dolžnike, delodajalci bodo »svetovali« delavcem, kako naj volijo, češ, čegar kruh ješ, tako žvižgaj. Vse to bo. Delavci! Vi morate prodajati svojo deovno silo, nikdar pa ne smete prodajati prepričanja, za katero se borite. Grožnje pred volitvami so mogoče, l eta 1931. je v Ljubljani izšel celo seznam »nepokornih« volilcev, da bi se izvajalo maščevanje nad njimi. Toda javnost se je uprla temu grdemu rokov-njaštvu in gospodi prekrižala račune. Socialisti predlagajo uvadbo lanska volilna pravica Francoska zbornica za 2enskoenakopravnost Socialistični poslanec Bračke je predlagal dne l. marca v francoski poslanski zbornici predlog, ki zahteva popolno enakopravnost francoske žene. Predlog za uvedbo ženske volilne pravice je zbornica v načelu zopet sprejela. Načrt preštudira v kakih štirinajstih dneh odsek in K‘l vr'ie zbornici. V parlamentarnih krogih pa dvomijo, da bi predlog dobil večino. Ce bi se zahtevalo le volilno pravico za žene v občini, bi bilo prej mogoče. Modri parlamentarci menijo, da sc sme dati ženam svoboščine le v — etapah. Vedeli smo vse to. Zato smo zahtevali tudi pri dveh nosilcih režima jamstvo, da bo volilna borba v mejah veljavnega zakona svobodna, to je, da se naših kandidatov in agitatorjev ne bo preganjalo in da mora biti napram naši agitaciji izključena vsakršna samovolja preko zakona proti nam. Ne zahtevamo protekcije, ne pomoči, samo pravno varnost hočemo! To zagotovilo sta nam dala dva kompetentna režimska faktorja, oziroma sta samo pritrdila temu, kar določa zakon sam, ki zapreti s težkimi kaznimi onemu, ki bi omejeval svobodo volitev ali klical koga na odgovornost, ga odpustil, premestil itd. zaradi glasovanja. Če volijo na primer državni nameščenci v službenem kraju skupaj, se to ne sme razumeti tako, da bi smele kakršnekoli kreature voditi kontrolo, če volijo to ali ono listo. Neglede na vsa govoričenja, ki imajo namen ostrašiti volilce, volite popolnoma svobodno, sklicujoč se na zakon in jamstvo najvišjih vladnih mest. Tudi agitacija nacionalnih šovinistov, da smo delavci »državi nevarni«, naj nikogar ne preplaši. Za delavstvo bi bilo sramotno, če bi se opravičevalo zaradi takih lumparij ali dajalo kaka pojasnila. Pregovor sam že pravi, da zlobnež govori to o drugih, kar je sam! Po dobrem preudarku smo se odločili za volitve, in ker smo se zanje odločili, se bomo znali boriti tudi proti kršenju pravic, nasilstvu in kršenju svobode priznanja, če se bo kdo predrznil nas motiti v v tem oziru. Naše volilno navdušenje z razredno zavestjo, pogum in nebojazlji-vost skupaj, je ključ k boljši bodočnosti, za katero se bore vsi proletarci, vsi ročni in duševni delavci, mali kmetje in mali obrtniki. Vsi, ki hočete socialno pravico, enakost in svobodo, ki ste proti tiraniji fašizma in proti vojnemu hujskanju, ki odklanjate kapitalistično izkoriščanje samostojnih in mezdnih delavcev v mestu in na deželi, se združite v boju za kruh, enakost in svobodo! Italija in Abesinija V Italiji se jeze na Anglijo, ker je posvarila obe sporni državi, da naj sc sporazumeta. Olede Italije je celo izjavila, da bo Anglija v tem sporu čuvala svoje interese. Na vse to odgovarja Italija, da ne popusti od svojih načrtov v Abesmiji Če stopa Anglija v Društvu narodov na stran Abesinije, je s tem izpreinemla svoje prvotno stališče. V tem primeru si pridržuje Italija svobodo ravnanja in bo izvajala najskrajneje konsekvence. Iz tega sledi, da delajo gospodje v Društvu narodov kupčije, namesto, Ja bi delili pravico in dajali zaščito posameznim državam. Skrajne konsekvence Italije pomenijo najbrže izstop iz Društva narodov. Če ni to že namen? VoJaSkl krogi med seboj Revolucija v Griiji Nezadovoljnost s sedanj im režimom', ki vlada tudi v velikem delu grške vojske, je v soboto prišla do izbruha. Uporniški častniki in vojaki so se polastili vojaških arzenalov v Solunu in Atenah, kjer so se dobro založili z orožjem. Vladi zveste čete so jih sicer pregnale in mnogo polovile, ali istočasno se je uprla tudi skoraj vsa vojna mornarica, ki je odplula iz pristanišč na odprto morje. Središče upora, na čelo katerega se je postavil bivši ministrski predsednik Venizelos, je postala Kreta, kjer sc je zbrala uporniška mornarica. Vlada zagotavlja, da je gospodar položaja, vendar se njeno go-spodstvo omejuje na staro Grčijo, medtem ko so severovzhodna Grčija s Solunom in vsi grški otoki prešli na stran upornikov. Vlada je poslala proti Kreti nad uporno mornarico vojna letala in se je vnela tam huda bitka, v kateri so bile nekatere ladje hudo poškodovane, a tudi letala so imela precej izgub in so sc morala vrniti. Grčija se nahaja pred hudo državljansko vojno. KaKO viada kiarofatlsem 17 novih smrtnih obsodb v Avstriji V soboto, dne 2. t. m. je bilo pred solnograškim sodiščem obsojenih na smrt sedemnajst hitlerjevccv, ki so bili obtoženi vtihotapljenja orožja iz Nemčije, trije pa so bili obsojeni na večletno ječo. Grozovita obsodba krviželjnega klerofašizma. ki vlada danes v stanovski Avstriji z odobravanjem ostalega klerikalizma, je izzvala ogromno ogorčenje in zapre-paščenjc po celem svetu. Tako vlada klerikalizem povsod, kjer pride do moči. Z dalja pod kap Ogrska vlada je odstopila Na zadnji seji ogrske vlade je prišlo do spora med ministri zaradi volilne reforme. Notranji minister je že odstopil prej, dne 4. t. m. je pa Gombos podal demisijo cele vlade. Demisija je v glavnem uspeh grofa Bethlena, novo vlado pa je zopet sestavil Gombos, kar dokazuje, da Madžari še ne mislijo na demokratizacijo javnega življenja na Ogrskem. 5000 nezaposlenih v Beogradu Bratski list »Radničke Novine« poročajo, da se je nahajalo v Beogradu čez zimske mesece najmanj 5000 nezaposlenih. Mestna občina, ki bi morala predvsem skrbeti za te siromake, je votirala od proračuna v ta namen 50.000 Din. To je smešna vsota. Če bi te ljudi podpirali samo z 2 Din na dan, bi znašal strošek v treh mesecih skoraj en milijon dinarjev. Kje je obleka, čevlji, kurjava, stanovanje? Taka je usoda skoraj vseh nezaposlenih, lu ne bo boljše, dokler ne pride delavec v vseh forumih do besede. Mašinizacija Mašinizacija dela se mora kontrolirati in biti vezana z istočasno brigo za žrtve te mašinizacije. Dr. Ž. T. Dr. T. G. Masaryk Njegov 85. rojstni dan Jutri je njegov 85. rojstni dan. Burna in polna dela je življenjska doba čehoslovaškega pred.sed- ' nika republike drja T. G. Masaryka. Masaryk ni naš somišljenik, je pa filozof, socialni in kulturni politik ter največji zagovornik kulturne in politične demokracije. Masaryk je bil vseučiliški profesor. Zaradi njegovih nazorov so ga preganjali že pred vojno, zlasti pa je moral bežati med vojno v inozemstvo. Svoja načela je zastopal povsod, v parlamentih in tudi sedaj kot predsednik republike. Dne 21. decembra 1918 se jc vrnil v Prago, da je prevzel predsedstvo republike in ga vodi še danes. Izboljšajte demokracijo, postanite demokrati, ker le demokracija je oblika, ki odgovarja dostojanstvu človeka, je ves čas pravil Čehoslo-vakorn in tudi nam, vsemu svetu. Te dni se vrše na Čelioslovaškem in po drugih državah svečanosti za njegov rojstni dan. Prav in lepo je to. Poudariti je na treba na teh prireditvah, da je Masaryk učitelj demokracije ter da hočemo v resnici izvajati njegov velik nauk. Ne marajmo, da bi nam ta duševni velikan, sedaj dobri starček, mogel očitati nekulturo, nezrelost in zverinski instinkt. Ce hvalimo njegovo delo, njegove nauke poveličujemo, potem jih moramo izvajati, sicer smo hinavski licemerci. ^ Stavka natakarjev v Beogradu Originalen način boja Nedavno se je vršilo v Beogradu zborovanje podružnice svobodne strokovne organizacije kavarniških in gostilniških nameščencev (ne genfske zveze), na katerem so obširno govorili o položaju teh nameščencev. V Beogradu samem je okoli 800 nameščencev brez dela, zato so tudi službeni pogoji jako slabi. Večinoma zahtevajo podjetniki ob nastopu dela od nameščenca kavcijo od 5000 do 20.000 Din in se je že tudi dogodilo, da je podjetnik kavcijo poneveril. Zavednost nameščencev v Beogradu je pa večja kakor marsikje. Lastnik velikega restavranta »Ruski car« je uvedel novo plačevalno metodo mezd, pri kateri so nameščenci, ki prejemajo napitnino sigurno oškodovani. Zahtevali so, da novo metodo prekliče, pa tega ni hotel, so natakarji zastav kali. Iz te stavke je nastala velika solidarnostna manifestacija stavkujočih ni nezaposlenih. Že prihodnji dan, ko so odprli restavracijo, so v njej zasedli vse prostore stavkujoči in brezposelni natakarji ter pili ves dan sodavodo. Ko so prihajali v popoldanskih urah stalni gostje, so bile njih mize zasedene m sploh ni bilo nobenih prostorov. Ka-vamar je poklical policijo, da bi pregnala stavkujoče iz prostorov. Toda policija je odklonila intervencijo, češ, da mirno sedeči »gostje« ne dajejo povoda za postopek. Zaradi epidemije hripe so zaprli vse šole v Zagrebu in Sarajevu. Naš prvi volilni shod v Južni Srbiji Preteklo nedeljo se je vršil v Skeplju prvi večji volilni shod socialističnega delavstva, katerega se je udeležila velika množica delavcev in nameščencev, ki so z največjo pozornostjo poslušali in z navdušenjem odobravali izvajanja referenta s. dr. Topaloviča iz Beograda. S. Tcpalovič je v dveurnem govoru pojasnil razloge, ki so dovedli naš pokret do tega, da se teh volitev aktivno udeleži. Obrazložil je naš volilni program, kakor tudi stališče napram notranji in zunanji politiki. Na znotraj zahtevamo popolno svobodo, narodno vlado in notranji mir. Na zunaj mora biti naša politika mi- roljubna. Nadalje je govoril o potrebi pobijanja gospodarske krize in brezposelnosti, kakor tudi o potrebi dobre socialnopolitične zakonodaje, ki bo ščitila delavce in nameščence pred izkoriščanjem s strani kapitalizma. Odločno je zahteval izvrševanje javnih del na način, da se bo s temi deli koristilo brezposelnim delavcem in našemu gospodarstvu, ne privatnim špekulantom, kakor se je to dosedaj dogajalo. Navzoči delavci in nameščenci so referat s. Topaloviča dobro razumeli in se izjavili, da bodo z vsemi močmi agitirali za samostojno delavsko listo. Zenski dan Ženski dan bodi pobuda k ustanovitvi ženskega socialističnega gibanja po vsem svetu. Socialistična internacionala je vsako leto izdajala po avstrijskih socialističnih ženah spis »Zenski dan«. V njem so poročale sodružice vsega sveta o položaju žene v svojih deželah. Zal izostane letos proslava ženskega dne 7. marca v dveh prej pomembnih deželah, v Avstriji in Nemčiji, kjer je zavladai fašizem, največji sovražnik enakosti, bratstva in svobode in zasužnjevalec žene. Ta tragični poiav pa ne sme biii vzrok, da ne bi po deželah, kjer je še ‘ • * > svobode, manifestirali naj- dostojneje za zahteve: 1. za varstvo žene delavke in otrok pri delu; 2. za demokracijo, to je za glasovalno pravico vseh polnoletnih članov družbe; 3. za mednarodni mir in proti vojni. Zenski dan po drugih delih države se je vršil dne 3. marca, v Ljubljani se bo vršil v petek, dne S. t. m., v Mariboru pa v nedeljo, dne 10. t. m. Žene, delavke in sploh vse delavske in delovne žene naj se te prireditve udeleže. Manifestacija je izraz organiziranega strokovnega in socialističnega gibanja po vsem svetu. Ženski dan je bil sklenjen na mednarodni ženski konferenci v Kodanju leta 1910. Takrat se je ta konferenca vršila ob priliki mednarodne konference socialistične internacionale. Sklenjeno je bilo, da se vsako leto prireja po vsem svetu meseca marca ženski dan kot propaganda za varstvo žene, varstvo otrok in kot propaganda proti vojni. Zenski dan in njega namen je v delavskem gibanju velikega pomena. Svoboden in zaveden delavec, svobodna in zavedna žena sta predpogoj uspešnega boja in lepše bodočnosti! Dr. Ivo Štempihar: Slovenec* in — oportunizem »» ... Nedeljski »Slovenec« se je dotaknil ip-tervjuva dopisnika »Jutranjega lista« z notranjim ministrom Popovičem iglede namere vlade, da ne prepove nobene liste, ki bo vstrezala zakonitim predpisom. Mimogrede naj izrazim domnevo, da je že dopisnik *Jo-tranjega lista« n opravilno opisal izjavo ministra, iker ipo volivnem zakonu ne uraduje napram listam vlada, t. j. politična uiprava, temveč kasacijsko sodišče, ki trni je treba liste predložiti, da ,jih oceni gltede vstreza-nja zakonu ter zavrne ali potrdi. Iz tega sledi, da je hotel minister Popovič zavrniti širjenje vesti, kakor da 'bi hotela vlada one-moigočevati in preprečevati sestavljanje list, kot neosnovane. Nedeljski »Slovenec« je spravil to vest v zvezo z dejstvom, da nastopa delavstvo skupno z vsemi izkoriščanimi stanovi samostojno, ker ga verjetno boli, da se uprav delavstvo, proletariat, svobodoljubni pripadniki vseh starnov sipfoh in ibrez razlike ne zadovolje z vlogo prive-sika, pa naj bo to potem vlasja prjveska katerekoli tradicionalne politične skupine. In 'da da svoji verjetni bolečini izraza, izreče osumitev, da bodo »socialdemokrati« prevzeli oportunistično vlogo. Mislim, da ie na mestu ostra zavrnitev takega osuimnrče-vanja, posebno ako izreče to dnevnik, katerega uvodniki so se v zadnjem času izrazito gibali v oportunistični vodi. Ako bi hoteli oni, ki gredo z delavstvom in proletariatom skupno v volilni boj, igrati oportuniste, ne bi z vso silo podiprli težnjo delavstva, da nastopi samostojno. Ako bi hotel proletarijat samo igrati oportunista, ne bi z resničnim soglasjem v svojih vrstah izdal parole, da gre v boj samo za samostojno listo, temveč bi se boril za korist soudeležbe pri listi g. Jevtiča, kakor se borijo za to korist mnogi, o katerih bi nam lahko »Slovenec« kaj več povedal. »Slovencu« je torej oportunizem že samo dejstvo, da se je delavstvo o>b razpustu skupščine takoj znašlo in da ni s svojo odločitvijo prav nič oklevalo. To se je namreč zgodilo mnogim, ki bi jih smeli imeti za avtorje »Slovenčevih« uvodnikov ali za njegove reporterje iz »notranje politike«. Naj bo »Slovenec« brez skrlbi! Slučaj Mohorič se ne bo ponovil nikdar več. Ta slučaj pa se ni pripetil sedaj; temveč v času, ko delavstvu sploh ni bila dana prilika lastnega orientiranja. Nehonetno je, ako se dejstvo, ki je logični nasledek od sedanje vlade zagotovljene zakonitosti in v »Slot vencu« z gostimi besedami pohvaljene zadevne izaigototvitve, obremenjuje brez vsakih resničnih pogojev z očitkom, da je samostojni nastop takorekoč že vnaprej plačan — oportunizem. Okolnost, ‘da je delavstvo sposobno postaviti lastno listo, dočim tega o »Slovenčevem« krogu doslej še ne vemo, ne kaže, .kakor cika »Slovenec«, na to, da je bilo ijzvršeno nekakšno barantanje, temveč samo na to, da še ne vemo, ali se bo nekim drugim ljudem posrečilo barantanje ali ne. Ali sl 2e poravnal naroC* nlno? Ako Se ne, stori takoj svojo dolžnosti Doma in po svetu AH bodo pristaši bivše SLS šli na iisto g. .Jevtiča? Beograjsko »Vreme« poroča, da so se tc dni vršili razgovori med ministrom g. Marušičem in bivšima ministroma gg. Gosarjem in Vesenjakom glede kandidiranja na Jevtiče vi listi ter da so ti razgovori že tako daleč, da bodo nekateri teh gospodov gotovo kandidirali. Ako ta vest odgovarja resnici, se s tem samo potrjuje vesti, da so se klerikalci razgovarjali na eni strani z vlado, na drugi pa z opozicijo, samo da bi dobili nekaj poslancev. — Na kateri listi jih dobe, je postranska zadeva. Tudi ni verjetno, da bi se bila ta dva gospoda dogovarjala z vladnimi pristaši brez vednosti g. dr. Korošča. Prenerodno lažejo slovenski Star-hembergovci. - Razpoloženje kr-ščansko-socialnih delavcev, da glasujejo za edino in enotno delavsko listo, je prišlo tudi do ušes »Slovenčevih« urednikov, ki v nedeljskem »Slovencu« izjavljajo, da krščanskosocialni delavci ne bodo volili delavske liste. Kajne, gospodje iz Kopitarjeve ulice, ravno vas in vašo banko bodo vprašali delavci, ali bodo volili svojo listo. »Slovenec« pravi, da je iz načelnih razlagov ne bodo volili. E, pa bas iz načelnih razlogov se bodo odločili za n jo. Saj je sam »Slovenec« z. dne 21. febr. povedal, da bo ta lista izražala »splošno socialno gibanje«- in da je njen program podoben programu angleške delavske stranke, ki jo podpira delavstvo vseh struji Ali naj morda delavstvo ostane doma iz golega sožalja, ker je gospoda iz Kopitarjeve ulice dognala, da Ji tudi zavezništvo turškega polumeseca nič ne pomaga. Zakaj ste pa misfili samo na bege in age. tako da morate biti danes zadovoljni v tem, da se vam! jc rešil v Ljubljani en sam1 skromen jarc?! Božji in naravni zakon zahtevata, da prejmete za tako politika primerno plačilo od tistih svojih pristašev, ki misli}©' res krščanko hi s svnjn glavo. Čudovita »Delavska pravica« — Sklep, da se postavi enotna delavska lista za vso državo, je vzbudil veliko navdušenje med vsem delavstvom — tudi krščansko-socialnim. Naš proglas je splošno delavski, niti najmanj ne žali verskega čuta, jasno pove: pustimo vso filozofijo ob strani in se borimo za svoje pravice! Pa glej: krščansko-so-cialno vodstvo, ki izdaja »Del. Pravico«, niti z eno besedo ne omenja tega, da bo postavljena ena delavska lista — pač pa je v zadnji številki prinesla volivni proglas neke druge skupine. Tako postopanje vodstva J SZ je naravno izzvalo veliko ogorčenje med krščan-sko-socialnim delavstvom, ki uvideva potrebo skupnega delavskega nastopa proti vsem meščanskim skupinam. O tem nam pričajo dopisi samih krščan-sko-socialističnih delavcev iz Vevč, Kranja in Tržiča, ki nas prosijo, da povemo v našem listu, da so oni za enotno delavsko listo, čeprav imajo z drugimi delavskimi skupinami še vedno neka sporna vprašanja. Če hrani podjetnik delavske prihranke. Hranjenje pri podjetniku ni prav priporočljivo. To dokazuje primer v dupliški tovarni vpognjenega pohištva pri Kamniku. Podjetnik tovarne je Tone Maček: 145 Stucaf UutnbecQec Pri Zavškovih ni bilo nikjer nikogar videti, kakor da je vse izumrlo. Samo v hlevu je krava zateglo za-mukala. Hišna vrata so bila zaprta ih povsod vse tiho. Ce pa si natančneje pogledal proti oknom, si mogel opaziti množico ljudi, ki so se skrivali za cvetlične lončke in zvedavo gledali na dvorišče. Godec je začel rentačiti: .Hej, kaj pa je to? Ni nikogar doma?« in začel je z vso silo bobnati po vrat j Ji. Vrata so se odprla in na pragu se je pojavil nevestin starešina. »Kaj želite dobri ljudje? Kdo pa ste ?« »Ubogi popotniki smo, ki smo se zgubili v temni noči in prosimo sprejema in oddiha.« »Kakšni popotniki ste, kam vas vodi pot in kaj'je vaš namen?« »Iščemo rožo Libanonsko, ki jo je angelj Gabrijel v sanjah pokazal in obljubil temule mladeniču,« pokazal je na Janeza. »Jc pa ta mladenič tudi vreden takega zaklada?« »Da, pravičen je in pošten in sam Bog mu ga je namenil.« »V čem ste spoznali božjo voljo?« »Poslal nam je prelepo zvezdo, ki naj nas vodi, da jo najdemo. V temnem gozdu smo pa zvezdo zgubili izpred oči in pot zgrešili. Ko stno končno prišli iz gozda, smo zopet zagledali zvezdo pred seboj. Šli smo za njo in glej, ustavila se je ravno nad to hišo. To pomeni, da mora roža Libanonska biti pod to streho. Prosimo, da nam jo izročite.« »Kaj pa nam date za njo?« »Mi vam damo kar imamo: pest rozin, povrh cekin.« Tedaj se je starešina okrenil v vežo in privlekel na prag kuharico, ki jc imela zavihane rokave in mastne roke, ki jih je skrivala v predpasniku in se je z narejeno sramežljivostjo prižela h godcu. Ta ji je dal prgišče rozin, pomešanih z lešniki in jc dejal: »Hvala vam starešina tudi z^ to, jaz sem z njo zadovoljen, ker zna gotovo dobro kuhati, ali roža Libanonska, ki jo iščemo, to še ni, zato prosimo, da nam jo izročite.« Starešina je zopet posegel v vežo in privedel na prag družico. Godec jo je sprejel in porinil drugu, ki ji je poklonil kot darilo bel izvezan ba-tistast robček. »Lepa vam hvala za to cvetlico, je zelo podobna roži, ki jo iščemo, a Libanonska roža še to ni, zato še enkrat prosimo, da nam1 jo izročite.« Končno jc starešina privlekel za roko iz veže nevesto in jo je z mnogimi lepimi opomini izročil ženinu kot najlepši zaklad, ki naj ga čuva vse življenje. Ženin je izročil nevesti svoje darilo, cekin za pet goldinarjev, nevestin oče in mati sta pristopila k njemu in mu v dobrodošlico stisnila roko. S tem je bila domača poroka že opravljena. Manjkal je še samo župnikov blagoslov. Godec je raztegnil harmoniko k koračnici in svatje so paroma odšli v hišo, kjer je bil pripravljen zajtrk. Ljubljana priporočil, da delavci del svojega zaslužka puščajo v tovarni kot prihranek. Upreti se niso upali. Ko je podjetnik prišel v denarne težkoče, se je uvedlo poravnalno postopanje in podjetnik je tudi denar delavcev porabil v svoje poravnalno postopanje. Vprašanje je, koliko dobe delavci od svojih prihrankov. Nemčija prevzame Posaarje. Dne 1. marca sta pohitela v Posaarje kancler Hitler in grof Papen ter sta na cere-monielen način prevzela Posaarje, ki je prešlo s tem popolnoma v nemško upravo. Zopet politični umor v Rusiji. V noči od 28. februarja do 1. marca je bil v bližini Novorosijskega umorjen Truhšumov. Umoril ga je bivši bogat kmet. Preiskava bo izvršena takoj in obsodba izrečena najkesneje v desetih dneh. Angleški zunanji mi« niiter posreduje Simon pojde v Berlin Angleži kažejo do Nemčije posebno ljubezen. Ali izvira ta ljubezen iz kupčijske politike ali iz strahu pred nemško zračno vojsko, ni prav gotovo. Iz Berlina bo potoval Simon v Moskvo, če se glede obiska sporazume z Rusijo, ali če ne bo dobil v Berlinu pojasnil, ki mu narekujejo, da iz oportunitete ne potuje v Rusijo. Z obiskom Rusije tudi Angleži niso prav zadovoljni. »Nacionalni sociali« zem“ v ogSedalu Po vse/m svetu dobro poznani skener a'p: je bil /po požigu nemškega parlamenta dolgo 'časa povod sledeči šaljivi berlinski pripovedki: Ko je vzplamenel nemški parlament, je sedel gospod >v neki »boljši« kavarni v lepem /berlinskem delu »Unter den Linden«. Naenkrat se pojavi ordonanca, razburjena in zasopljena, prihiti k generalu, ter /mu v vojaškem stavu javi: »Exelenca! Parlament je v plamenu!« Nato vzdigne general roko, pogleda na uto in vpraša v zategnjenem tonu: »Že?« V tej šali, ki je prišla iz ust naroda, teži 'bridka resnica. Danes je poznano že celemu svetu in vsi /dobro vedo, kdo je resnični požigalec. Upajmo, da smo se iz tega primera naučili, da takim ljudem — požigalcem, lainjivcem i obrekovalcem — ne moremo več zaupati, jim ne smerno več verjeti, Tega ne smemo nikdar pozabiti! Ako 'danes v Nemčiji še kakšen delavec specijalist« dobi zaposlenje v kakšni tehnični, kemični, mašinski ali kakšni dtougi tovarni, pripravni za izdelovanje vojnega materijah, je najprej podvržen vsestranskemu izpitu o zanesljivosti in politični pripadnosti. Nato dobi v podpis dokument, kateri vsebuje zelo stroge in tajne naredbe. Tako n. pr. dotični /delavec pod smrtno kaznijo ne sme nikomur povedati s čim -je zaposlen, pa niti svojim lastnim družinskim članom. Ako je n. pr. zaposlen pri tokaremju granat, tedaj mora izjaviti, da dela »thermos« steklenice in podobno. Dctični dokument vse-fciuje precej paragrafov in za prekršaje preti smrtna kazen. Razen tega podpisa pa mora delavec še priseči, da o vsebini tega dokumenta ne bo niti črhnil. Ugledna kampanja pa /se usti /pred celim svetom in hoče ves svet prepričati o svoji miroljubnosti. Kdo še veruje tem frazam? Kdo ne misli na .laž o požigu, nemškega parlamenta? V Švici so »nacionalni socialisti« predložili zvezni vladi svojo kandidatno listo za bodoče volitve. V to svrho bi morali imeti Po tamkajšnjem zakonu določeno število Podpisov od volilcev, da je lista sploh veljavna. Seveda so zakonske pogoje pridno izpolnili. Kakor pa /javlja švicarska vlada v radio, je dognano, da so se pobirala podpisi s .strani »nacionalnih socialistov« na tak način. da je vlada primorana izvršiti obsežno preiskavo. Podpisi so se namreč pobirali na vse mogoče nedovoljene načine, kakor: z izsiljevanjem, /podkupovanjem, goljufijo, obrekovanjem itd. Torej zopet laž in goljufija. Svet ne sme otopeti, ako dnevno sliši o kakih hvalevrednih činih »nacionalnih socialistov« in podobnih bratcev, ampak takim lažnjivcem, goljufom, obrekovalcem in ubijalcem je treba energično stopiti na pot, ako se hočejo ostale dežele rešiti kuge in če se hočemo ubraniti barbarstva in suženjstva. Predrznost »nacionalnih socialistov« sega res že čez meje. Poglejmo še ta-le primer: inženjer Fornies, ki je izstopil \z ,na_ cionalno-socialistične stranke, ker je izdala svoj socialni program in je sedaj v zadnjem času živel na Češkem, je bil na brutalen način umorjen. Ugotovilo se je, da so ga umorili plačanci »ruja.vcga« fašizma. Gotovo so se imenovanega Forniesa bali in jih je bilo strah, da ne bi svetu izdal njihove črne namene. In tako se daljšajo členi verige zatiranja, ubijanja, požiganja, konfiniranja in obrekovanja. Veriga raste vsaki dan za veliko število členov. To verigo, s katero se ljudstvo oklepa, pa ljudstvo tudi čuti. Kmalu bo prišel dan, ko bo ljudstvo dovolj močno, da pretrga suženjske vezi. Zavedlo se bo, da mu ni rešitve v raznih vrstah fašizma, ampak da je rešitev le v pravem in brezkompromisnem marksizmu. F. F. Redni letni občni zbor podružnice »Svobode« se bo vršil v petek, dne 8. marca t. 1. ob 20. uri zvečer v mali dvorani Delavske zbornice (Čopova ulica 3, pritličje). Dolžnost vsakega člana in članice je, da se občnega zbora točno in sigurno udeleži. Družnost! Ustoličenje ljubljanskega župana. Minuli teden so ceremonielno ustoličili' novega ljubljanskega župana dirja. Vladimirja Ravniharja. Ob tej priliki so poveličevali velike zasluge bivšega župana, sedanjega bana dravske banovine drja. D. Puca za ljubljansko mesto. Ljubljana je napredovala, to je resnica. Temeljni načrti in tudi mnogo dela je pa bilo opravljenega za napredek Ljubljane že za časa kratkega županovanja drja. Periča. Takrat se je pričela stanovanjska akcija, takrat je bil organiziran socialni odsek, takrat so se primarno regulirale plače mestnih nameščencev itd. V dobi komisarjev in prejšnjega župana pa so se znižale plače mestnih uslužbencev in uvedle velike nove indirektne davščine na kon-zuvn, d o čim so se davščine posestnim slojem, če že ne po občini, pa vsaj vobče znižale. Z dohodki iz kaldermine, iz indirektnih davščin in posojil se je Ljubljana res ■polepšala pa tudi znatno zadolžila, kar je indirektno povedal tudi novi župan, češ, da ni zato, da se ^preveč obremenjuje pozniejše rodiove. Nimamo sicer pregleda, kako so obdavčene razne mestne občine, vendar se ne motimo, če trdimo, da spada Ljubljana med najbolj obdavčene ter da nosijo v (pretežni večini bremena konzumenti. Novi župan je apeliral na ljubljansko »meščanstvo«, da naj ga podpira v vodstvu občinskih poslov. Prav! Tudi mi želimo isto. Ali v Ljubljani nimamo samo meščanstva; imamo idelavce in nameščence in druge male lijiudi, ki k napredku Ljubljane prispevajo levji del in imajo zaradi tega tudi moralno in dejansko pravico, da v občini soodločajo. Po ustavi dz leta 1931 in občinskem zakonu o mestih upamo, da se ta pravica kmalu uresniči. Ljubljansko občinsko gospodarstvo sloni na ogromni davčni obremenitvi konzu-mentov. Če se občina baha, da ima samo 50 ali 60% doklad na direktne davke, je to sicer res-nično, ali davščine na konsumente so tako velike, da bi znašale izpremenjene v doklade morda celo več kakor 1000%. Podlžuipan je sedaj izjavil novinarjem, da bodo proračun še črtali, da morda ne bo treba zvišati doklad in ne znižati plač nameščencem. Celje Zaključek zaupniškega tečaja, katerega je vodil s. Pliberšek iz Trbovelj, se je izvršil na vse svečano. V polni dvorani hotela Union je bilo za zaključek predavanje o nastanku premoga, na katerem je s. Pliberšek s svojim temeljitim znanjem razjasnil vse iaze naravnega procesa, kako je premog nastajal. Po končanem predavanju je v imenu medstrokovnega odbora nagovoril s. Pliberška s. France Svetek, ki se mu je v toplih besedah zahvalil za trud in ljubezen, s katero se je posvetil temu 14 dnevnemu tečaju. Med drugim je povdaril s. Svetek, da so mnogi v delavskem pokretu mnogokrat prav napačno tolmačili delo in žrtve posameznika, misleč, da mu skupnost ni treba zanje biti dolžna nobene zahvale in nikakršnega priznanja. Celjani s to tradicijo zavestno prelomimo. Naše geslo: »Vsi za enega« bi ne bilo popolno, če bi se glasilo samo: »Eden za vse«. Po govoru s. Svetka je izročil predsednik Medstrokovnega odbora s. Vodopivec spominski kipec s. Pliberšku z željo, naj ga nese v sajaste Trbovlje in naj se pri pogledu nanj vedno spomni na celjske delavce in delavke, ki so posečali njegov tečaj in ki mu ostanejo za lepe nauke trajno hvaležni. Sodražica Roj-nlkova je pa v imenu ženskih slušateljic tečaja izročila predavatelju z jako lepim nagovorom šopek rdečili nageljnov. Po razdelitvi priznanie tečajnikom se je vršilo skupno fotografiranje. Tečaj je obiskavalo 153 slušateljev in slušateljic, ki so pridobili za zaupniško službo mnogo' praktičnega znanja. Stavka v Samotni tovarni v Štorah. Vodstvo Samotne tovarne je nekako pred mesecem odpovedalo delavstvu kolektivno pogodbo. Ker podjetje ni hotelo sestaviti nove kolektivne pogodbe, so delavci že prejšnji teden demonstrativno zapustili delo. Na intervencijo sreskega načelnika je bilo sklenjeno, da se . bodo vršila tozadevna pogajanja v soboto 2. ni. 1935 na Sreskem načelstvu, delavci so se pa po tej obljubi podali na delo. Napovedana pogajanja so se preteklo soboto res vršila. Na pogajanjih so zastopali delavstvo za Delavsko zbornico s. Kopač, za oblastno tajništvo SMR.l s. Leskošek ter obratni zaupniki. Ta pogajanja pa niso mogla roditi uspeha, ker je podjetnik predložil svoj osnutek kolektivne pogodbe, pa katerem bi se delavske plače še celo znižale, na drugi strani se je pa branil skleniti pogodbo z organizacijo, temveč je silil, naj bi pri sklepanju kolektivne pogodbe sodelovali le delavski obratni zaupniki. To stališče ni hotel spremeniti na vse prigovarjanje, da delavski zaupniki sploh niso poklicani sklepati kolektivnih pogodb, ker Obrtni zakon jasno in precizno predvideva sklepanje kolektivnih pogodb ie prostim strokovnim organizacijam. Ker podjetje tega stališča ni sprejelo, so se pogajanja razbila in delavstvo je kompaktno zapustilo tvornico ter stopilo v štrajk. V nedeljo, ob priliki poseta kospoda ministra za socialno politiko, .ie posebna deputacija stavkujočih predložila g. ministru spomenico, v kateri je obrazloženo stališče delavstva. O vsebini spomenice in poteku stavke ter o izdajanju letakov s strani podjetja proti delavcem bomo prihodnjič zavzeli svoje stališče in temeljito opisali to nezaslišano gonjo. Spomenico gospodu ministru socialne politike ob priliki njegovega nedeljskega poseta so predložili tudi brezposelni delavci, ki se potegujejo za delo pri Savinji. Tudi o njihovem upravičenem odporu bomo prihodnjič obširnejše pisali. Pri tej priliki popravljamo le pomoto, ki jo je zagrešil tiskarski škrat v zadnji naši notici, v kateri smo konstatirali, da se plačujejo delavcem pri delih iz Bednostnega fonda za osemurno delo Din 25.—in ne Din 20.—, kakor je bilo pomotoma poročano. »Navadni človek« je naslov izborni Nuši-čevi komediji, katero vprizori celjska Svoboda 10. marca ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Kdor se hoče dobro zabavati in zdravo nasmejati in vse to za mal denar, naj te predstave ne zamudi. Vloge so v zelo dobrih rokah. Režira s. Pobec. Hrastnik Kmet čuti z delavcem. Nek /mali kmet iz Hrastnika nam piše: »Nisem tovarniški delavec, ampak mali kmet, ki se tu/di težko b/orim za svoj obstoj. Usoda nas malih posestnikov, zlasti v našem kraju, je ozko povezana z usodo delavstva, kar .zlasti občutimo v dobi krize. Ni čuda, ako se zanimamo za težnje delavcev, ki so naseljeni tudi okoli naših domov in z nami v neposredni zvezi. 20, februarja pa sem bil slučajno priča dogodka, ki ga ne bom z lepa pozabil. Po opravkih sem se mudil pri g. H., ko sem opazil, da se pred steklarno zbirajo velike mase razburjenega delavstva,, ki je skoro na to v veliki povorki krenilo proti gostilni Domitrovič. Radoveden, kaj se je zdo-d;ilo, sem tudi jaz stopil za povorko. Pred gostilno prišedši pa sem potem samo poslušali In moram Vam reči, meni se je zde-lo' vse to, kar sem slišal iz ust delavcev, naravnost nepojmljivo. Kako je mogoče na tak način nastopati proti delavcem, kot je to storil ravnatelj, ob priliki intervencije delavskih zaupnikov, tki so prišli k njemu le radi povračila protipostavnb odtegnjenega davka in drugih delavskih zadev? Ne tajim pa, da sem se razburjene mase nekoliko prestrašil, in kar verjeti nisem mogel, ko se je vse mirno končalo, da se zna delavstvo tako obvladati. V/prašal pa sem se, kaj res ni zakonov, ki bi preprečili krivice, kateTe se delavstvu gode? Saj so državljani in gospodarsko odvisni kot so, v resnici zaščite potrebni. — Pa kaj se čudim in vprašujem! Saj tudi mi mali kmetje doživimo marsikaj, kar bi človek ne mislil, da je mogoče. Raj- Harlbor Vabimo Vas na predavanje »Svobode«, ki se bo vršilo v sredo, dne 6. marca 1935 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Maribor, Sodna ul. 9-11. Predaval bo prof. Stipan o gospodarskem in političnem vplivu Tihega oceana (Japonska, Amerika). Pridite v polnem številu. Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije, podružnica Maribor, sklicuje za nedeljo, dne 10. marca 1935 ob 9. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice, svoj REDNI LETNI OBČNI ZBOR s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in kontrole. 2. Volitev novga odbora. 3. Razno. — Da pride volja članstva do popolnega izraza, je želeti, da pride sleherni član na občni zbor in na tem mestu pove, komu naj se v bodoče poveri upravo podružnice, ter kdo naj ga predstavlja napram javnosti. — Vsak član naj prinese s seboj člansko izkaznico, katera mu služi kot legitimacija. — Na svidenje 10. marca točno in zanesljivo. Družnost! — Odbor. Ženski dan. Mariborske delavske žene priredijo v nedeljo, dne 10. t. m. s pričetkom ob 15. uri proslavo mednarodnega ženskega dne, ki se bo vršila v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul. 9/If. Opozarjamo vse sodružice in sodruge na to prireditev. Ivan Kopič umrl. Minuli torek se je vršil na pokopališču v Pobrežju pogreb s. Ivana Kopica, žagnega mojstra v pokoju. Pokojnik je /preminul v 69. letu svoje starosti. Pripadal je oni vrsti starejših delavskih zaupnikov, ki so od svoje mladosti, pa dokler jim ni smrt prekinila nit življenja, požrtvovalno in nesebično delovali v vrstah razredno zavednega proletariata in se borili za izboljšanje delavskih pravic. Kako priljubljen je bil preminuli med dela/vci in znanci, je najbolj pokazala velika udeležba pri pogrebu. Delavstvo bo ohranilo pokojnemu sodrugu-bojevniku trajen s/po/min. Žalujočim preostalim izrekamo naše globoko sožalje. Kdo pa je to pogruntal? »Večernik« poroča, da je neki g. Radolič, predsednik odbora obratnih zaupnikov Mestnih podjetij. Kdo je »Večerniku« to natvezil, ne vemo. Vedel pa bi lahko »Večernik«, da so bili v Mestnih podjetjih izvoljeni vsega skupaj štirje zaupniki plave barve, katero zastopa g. Radolič in da zato g. Radolič kot zastopnik neznatne manjšine, ne more postati predsednik ogromne večine zaupnikov. V ostalem pa bo imel g. Radolič pri avtobusnem podjetju toliko dela, da se bo težko brigal še za ostala podjetja in vršil vse ostale važne funkcije, ki jih zavzema. Osemurni delovni čas je bil po dolgem času zo/pet uveden v delavnici državnih železnic. Doslej so delali v delavnici samo 7 ur dnevn.o. Kakor se domneva, bodo uslužbenci v delavnici .polno zaposleni vsaj do 5. /maja t. 1. Sestanek tekstilnega delavstva, zaposlenega v tovarni Zelenka in Co., 'ki. ga je minulo nedeljo sklicala Splošna delavska strokovna zveza, je bil dokaj dbbro obiskan. Poročal je o bednem položaju tekstilnega delavstva s. Vidovič, govorili pa so še s. Jelen in obratni zaupniki te tovarne. Zborovalci so sklenili, da se bodo oprijeli svoje organizacije, ker le na ta način se bodo lahko uspešno bra/nili in izboljšali svoj mi-zerni položaj. Burno obrtniško zborovanje. Minulo nedeljo se je vršila v zgornjih prostorih hotela Orel konferenca mariborskih obrtnikov, ki je bila dobro obiskana. Navzoči so bili člani obeh društev, t. j. društva Jugoslovanskih obrtnikov in Slovenskega obrtniškega društva; konferenci pa je prisostvoval podpredsednik zbornice za obrt in industrijo g. Rebek iz Ljubljane in delegati iz ostalih krajev. Na konferenci so nameravali postaviti kandidate za predstoječe volitve v Narodno skupščino. G. Rebek in g. Vahtar Sta razvijala svoj program, pojavila pa se je naenkrat huda opozicija. Ko so zahtevali zastopmki Jugoslovanskih obrtnikov bese-ix- * *ia J'Jn hila podeljena, je nastal trušč, tako da se je konferenca razšla brez vnukih konkretnih sklepov. — Polagoma veudar-le prodira tudi med obrtnike zavest, da so njihovi interesi ozko spojeni z interesi delavstva, saj so mali obrtniki danes že skoraj na robu propada. ^ Cela vrsta delavskih družabnih prireditev se je vršila v soboto zvečer v Mari-hotoi in njegovi 'bližnji okolici. V igo/rnji dvot-rani hotela »Orel« so imeli obratni zaupniki svobodnih strokovnih organizacij svoj družabni večer, rua! /katerem je neumorno koncertirala godba »Glasbenega društva železničarskih delavcev in uslužbencev« z dirigentom Schonherjem. Obisk je /bil zelo številen in tudi miadina je prišla pri plesul na svoj račun. — Istočasno je težkoatletska sekcija športnega kluba »Svobode« priredila v spodnji kazinski dvorani boksaško tekmo z ljuhljančani. Z/bralo se je rekordno število mariborskega športnega občinstva. Po tekmah se je razvila neprisiljena •družabna zabava. — Delavsko pevsko društvo »Enakost« je priredilo v d/vorani Špure/ v Studencih običajno pustno veselico/. Prišlo je mniogo mask in najlepša je /prejela nagrado. Občinstva se je kar trlo. Agilno pevsko društvo je -pod taktirko namestnika pevovodje, s. Sagadina, prav lepo. zapelo več moških zborov. — Istočasno' se j;e vršila v dvorani Mraz v Studencih tudi lepo obiskana pustna veselica I. delavskega kolesarskega društva v Studencih, a pobrežko I. delavsko kolesarsko društvo je imelo svojo veselico pri Korenu v Pobrežju. — To/rej pet delavskih prireditev v Mariboru na isti večer, ki so bile vse izredno dobro obiskane, to je pač rekord. Delavstvo išče pozabe, in stikov in /pobud za /bodoče boje. ! Občni zbor dTuštva za podporo revnih učencev v Mariboru se je vršil minuli teden. Društvo je v pretekli poslovni /dobi obdarovalo 740 otrok. Dohodkov je imelo društvo nad 65.000 Din, ki izvirajo iz prostovoljnih darov raznih tvrdk in posameznikov, V odbor so bili znova izvoljeni po večini dosedanji odborniki. Smrtna kosa. V splošni bolnici v Mariboru je dne 1. t. m. preminul 20 letni ključavničarski pomočnik Maks Roškar. Pogreb preminulega mladeniča se je vršil minulo nedeljo na pokopališču v Pobrežju. Žalujočim ostalim naše sožalje. Člansko zborovanje. Prvo delavsko kolesarsko društvo v Mariboru sklicuje za nedeljo, dne 10. t. tri. ob 9. uri dopoldne v društvnem lokalu gostilne Vernik na Tržaški cesti 1 veliko člansko zborovanje. Na dnevnem redu je priprava za predstoječi občni zbor. Podružnici Studenci in Pobrežje se naprošata, da pošljeta delegate. Pridite točno in polnoštevilno. — Predsednik. Radi suma žpijonaže je bil te dni aretiran neki bivši trgovec. Brezposelni, ki stanujejo v Maribora, naj divignejo legitimacije pri socialno-poli-iičneni uradu mesthe občine mariborske. Mestno poglavarstvo razglaša: Naborni obvezniki roj. letnik 1908—1915, ki stanuje;« v Mariboru, niso pa v Maribor pristojni, vendar želijo udeležiti se nabora v Mariboru/, se pozivajo, da se od 4. do 12. marca Zglase v mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11, desno, soba št. 4, med uradnim časom. Na tri leta robije je bil te dni pred malim senatom tukajšnega sodišča obsojen Ivan Miko, ki je bil obtožen, da je ukradel 35.000 Din zakoncem Stanislavu in Tereziji Koruznjak. Njegova žena pa je bila oproščena. Obsojeni je zanikal vsako krivdo in se bo proti kazni pritožil. Mariborsko gledališče. Torek, 5. marca ob 15. uri »Janko in Metka«, otroška predstava, znižane cene. Sreda, 6. marca ob 20. uri »Veseli kmetič«, red. A. Glasbeno društvo železničarskih delavcev in uslužbencev v Mariboru bo imelo v nedeljo, dne 10. marca ob 15. uri v dvorani hotela »Orel« svoj 10. redni letni občni zbor. Ribnica na Pohorju Produktivna zadruga kamnosekov r. z. z o. z. v Ribnici na Pohorju sklicuje za dne 10. marca 1935 s pričetkom ob pol 10. uri dopoldne v zadružni pisarni v Ribnici svoj redni letni občni zbor z dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika ustanovnega občnega zbora; 2. poročilo načelstva o poslovanju zadruge in računskem zaključku za 1. 1934; 3. poročilo nadzorstva: 4. volitev načelstva in nadzorstva; 5. predlogi in 6. razno. Načelstvo in nadzorstvo. še človek ne razpravlja o tam, da hi se znova ne razburil. Samo eno pa pravim: delavec in moli kmet spadata skup! Trbovlje Pustite, kar vas ne peče! Ta naslov bi tudi lahko nazaj zadel, če ne bi imeli povoda, da ga napišemo. Gre se namreč za to-le: Glasilo krščanskih socialcev »Delavska pravica« se prav rada obregne ob marksiste in njih organizacije. Tako je v .predzadnji številki ugotovila, da marksisti trdijo, da so krščanski socialisti zakrivili poraz druge rudarske stavke. To. prvič ni .mogoče radi tega, ker so krščanski socialci tako brezpomembni med radarji, da tega ne zmorejo pa čeprav bi hoteli. Dragič, ne samo vodstvo Zvez« rudarjev, temveč zdrav razum enega dela rudarjev je sam dovolj jasno, in odločno .pokazal krivca. V zadnji številki »Delavske .pravico« se pa nek dopisnik zgraža nad pretepom na sihodru v Trbovljah, katerega je sklicala Zveza rudarjev, podružnica Trbovlje. Ugotavlja kako se marksisti pobijajo sami med seboj in da jih ibo kmalu konec. Res je, da tudi mi nismo .zagovorniki medsebojnega fizičnega razračunavanja, vendar če krščansko trobilo misli, da so bili to marksisti, ki so ijiilh pravi marksisti postavili pod kap, potem, naj ve, da se pravi marksisti nikdar ne ipretepaiva-jo med seboj. Tudi nemirneži na trboveljskem shodu so najbližji tisti vzgoji, katero »Delavska .pravica« še vedno tako zvesto zagovarja. Kakor klerofašisti napovedujejo konec .marksizma, tako tudi naši krščanski socialci. Kogar živega pokopavajo, še pogrebce pne živi! Dobrava pri Vintgarju »Strašne vesli« iz naše mirne vasi. Tistega človeka, ki je pri našem sodrugu kradel drva, pri čemer je za kurivo porabna pridržal zase, najvrtana in s smodnikom napolnjena pa nosil k sosedu, ki je mimogrede omenjeno znana oseba v nacionalnem gibanju, še vedno niso dobili. Kakor se vidi z« sled zelo doibrso zabrisana. O podrtem štedilniku in v strop vrženem kosilu pa govori še vedno vsa okolica. Jesenice Kdor trka se mu odpre ... V odgovor »Delavski Pravici« (Konec.) Podpore za teh pet reducirancev prepustite nam samim, bomo že sami z njimi uredili, v kolikor še nismo. Da ste nam pa prav po vseh pravilih skočili v hrbet, to moramo ponoviti in se tudi jasno vidi iz naslednjega: Ko se je vršil v Delavskem domu shod radi javorniškega slučaja, je prinesel kurir g. Gaserja na shod vest o deputaciji D. Z., ki da je šla na banovino intervenirat proti Strajku. Kakšen nainen je imelo raznašanje takih vesti v tistem kritičnem času? Pač samo to, da razburi in razpali čustva radi postopanja podjetja do skrajnosti ogorčenega delavstva. Kar se pa tiče podlistka »Pod tremi prapori«, bo pa že »Repoštev« sam odgovoril. Trditev, da je bilo vse kričanje le za strah, je zlobna. Naj se dopisnik potrudi na Javornik, pa saj mn tega niti ni treba, ko je tako vedno najbolje informiran in naj poizve, kaj je že začela tretja šilita z znanjem javorniške JSZ in da je le prej omenjena, po kurirju na shod poslana vest, razdrla vse. Tisto o igranju z odprtimi kartami pa sporočite nosilcu bele liste. Ko je dotičnik prisostvoval nekemu sestanku, na katerem se je tretiralo vprašanje osemurnika in njegove zlorabe, na drugi strani pa skrajšani delovni čas, je bil tako zagrizen v agitacijo za volitve, da je pozabil na sklep in soglasno sprejeto resolucijo proti kršitvi zakona o zaščiti delavcev in osemurnika ter je na tozadevni razpravi pri ravnatelju govoril ravno nasprotno, kar je hotelo članstvo in sklenil obratni sestanek. Biti socialni zakonodaji v lice in gaziti osemurnik, na drugi strani pa kazati usmiljenje za razne žrtve, je zadeva, ki jo priporočamo v razmišljanje vsem tistim, kateri so volili zaupnike čistili rok, kakor je pisala »Pravica«. Sicer pa o temi še prihodnjič. O volitvah samo še toliko, da so se skušali kupovati tudi glasovi, tako kakor se nas je hotelo kupiti dne A. aprila 1932 v Krekovem ali Aljaževem domu za glasovanje v prid neki resoluciji, da bi dobili to, kar je bilo za namene vsega jeseniškega delavstva zbrano in po božjem naključju dodeljeno gotovi skupini. Na Javorniku so mojstri vašega kova prigovarjali delavcem, naj volijo »vašo« in so se delavci potem prišli k nam opravičevat, da so radi mojstra morali tako voliti. Nek tak navdušeni mojster je zbiral svoje ljudi še iz drugih oddelkov na nedeljski šilit, pa se ni bal za zveličanje teh delavcev, ki niso mogli k maši. Tako daleč je šla zadeva, da je moral glavni zaupnik posredovati pri ravnateljstvu, da se je s tem nehalo. Končno še besedo o masti. Bolje bi bilo, da bi je ne omenil. Kajti od citiranih 1(10 kg je prejel dopisnik ravno tako kot plavi, po ključu pač.'Zanimajte se rajši za brezposelne delavce, ki so kopali pod Možakljo k.u-luk, pa niso imeli dobrega gospoda na strani, da bi jinii za slično delo dal od svoje bere vsaj cvička za žejo! Tako, pridi še, in povrnem se! Delavce je nabasal na tovorni avto in jih odpeljal na sodišče V Šoštanju, dne 28. febr. Te dni se je odigrala pred našim sodiščem prav zanimiva stvar, ki je značilna za žalostne razmere, v katerih živi tukaijšnje delavstvo. V bližnjem Velenju1 ima nek lesni industrij alec zaposlenih nad 15 delavcev ter je vsled tega po zakonu o zaščiti delavcev dopusten za nije.gov obrat le osemurni delavnik. Klj.uib teinu morajo delavci služiti premožnemu podjetniku, čez osem ur dnevno, tudi ‘dio. 12 ali še več, ne da bi dobili za to delo zakoniti 50% povišek. Nekateri so se radi tega pritožili na Delavsko zbornico in inšpekcijo dela, ki je uvedla preiskavo. Posledica pritožbe je bila, da sio bili nekateri delavci odpuščeni in so se nato obrnili na sodišče, da bi dobili od podjetnika plačano svojo mezdo. Ko je podjetnik dobil od sodišča tožbe, je sklical svoje delavce, ki so še zaposleni, jih naložil na tovorni avtomobil in odpeljal k sodišču v Šoštanj, da bi tam podpisali izjavo, s katerp se odrečejo vsakemu zahtevku za nadurno delo. in da so z vsem prav zadovoljni. Delavcem je za ta dan celo plačal polni šiiht, čeprav s.o se med delovnim časom prevažali s .podjetnikovim avtomobilom in diruigi, ki niso imeli .prostora na avtu, z vlakom od Velenja do Šoštanja in nazaj. P.ri sodišču pa so industrijalčavo dapu-tacijo sicer ljubeznjivo sprejeli, a vendarle odslovili brez 'protokola. Sodnik je podjetniku raztolmačil, da so naši socialni zakoni prisilnega značaja, ki se v škodo delavstva ne morejo spraviti s sveta z nobenim zapisnikom tudi ne s sodnim. Tega podulka so bili veseli tudi delavci in tudi sivoje vršile tozadevne tekme, svetu ipokazali kaj znajo. Jeseniška občina oz. njen cestni odsek, ki so jima, kakor je danes videti, ceste zelo pri srcu, bosta pa tedaj žela — slavo! Mar ne? Toda, nam pač ni za tako slavo naše občine in gospodov, ki vladajo na nje), marveč nam je za osebno varnost. Smo proti padcem in njih posledicam. Zatorej kličemo občini, da naj stori svoje in da da led' .po cestah razkopati in kjer to ni mogoče, vsaj posuti ceste. Ljudi, ki bodo s tem dobili ipošten zaslužek, je tudi na Jesenicah še vedno dovolj. Gospodje, zganite se vendar. Mesečni spored v kinu »Radio«, Po informacijah, ki smo jih dobili ipri upraivi kina Radia, bodo na sporedu ta mesec v kinu Radio sami veliki filmi, ki jih bodo Jeseničani in okoličani z veseljem pozdravili. Od 8.—10. marca eden izmed največjih filmov te sezone »Kraljica Kristina« z Greto Garbo, od 17.—19. marca bo. .gospodoval na Jesenicah Tarzan, gospodar pragozda, od 22.—25. marca bosta pa zabavala Jeseničane nova Pat in Patachon — Olvoin Stanlio v »Fra Diavolu«, h koncu meseca, t, j. od 29.—31. marca bo ipa zaipel eden izmed najboljših tenorjev sveta »Pesem o sreči«. Naj nihče ne zamudi teh velikih filmov. Pri visakem sporedu so seveda še dodatki. Črnomelj Delavcem je treba plačati mezdo v bolezni. V Črnomlju imamo lesno industrijsko družbo »Jugoles«, pri kateri se do zadnjega časa nihče ni zmenil za važne določbe zalka-medtuje v korist delavstva. Lani pa sc je začelo delavstvo zavedati in organizirali v podružnici »Lesnih delavcev in sorodnih strok za Jugoslavijo«. Piričela je borba za boljšo mezdo in upoštevanje obrtnega zakona in zakona o zaščiti delavcev. Vse intervencije organizacije in delavske zbornice pa so bile brezuspešne. Delavci so zato morali nastopiti sodmo pot in vložiti tožbe za plačilo mezde za čas bolezni in za nadurno delo. Ta teden s.o bile izdane prve sodbe in mora tvrdka Juigoles plačati samo desetim c'e la ve cm okrog Drn 7000.— po § 219 o. z., ki pravi, da mora delavec dobiti po 14-dnev-nem službovanju v bolezni plačano mezdo za en teden in se mu ne sme odtegniti niti to, kar je prejel v tem času od bolniške blagajne. Na tem krasnem uspehu, ko bodo dobili delavci samo za bolezenske tedne po Din 1000.—, vidimo, kakšnega nedoglednega pomena je strokovno organiziranje delavstva. Do tega pokreta se v Črnomlju še nobenemu delavcu sanjalo ni, da morajo dobiti plačano miezdo za en teden, tuidi takrat če so dlorna bolni. O kakem zakonitem delovnem času tudi ni bilo ne sluha ne duha. Sedaj se pričenja uvajati red, a osemurnega delovnika delodajalka še vedno noče poznati. Šoštanj V volilni boj. Volitev v Narodno skupščino se po objavljenem proglasu udeležimo tudi mi delavci. Pokazati hočemo jaivnosti, da nismo bili zadovoljni z dosedanjimi zastopniki, kateri so nas uboge delavce, kmete in obrtnike zastopali v zadnjem parlamentu. Ti ljudje niso bili naši, radi tega tudi ni bilo nobenega uspeha za nas trpine. Sedaj pa bomo šli delavec, kmet in obrtnik skuipno v boj za naše pravice in si bomo poiskali kandidate iz svoje srede, pravega domačina, kateri je vsak dan med nami in kateri tudi sam občuti gorje, katerega vsi občutimo. •— V kratkem bo srezki volilni odbor sklical srezko konferenco. Konferenca mora biti dobro .pripravljena, na niej se bodo določili predstavniki naše liste na vseh voliščih v srezu. In kar je najbolj važno, da bo na tej konferenci zastopana vsaka vas, sploh delavec, kmet in obrtnik. Od zore do mraka izgarana kmet in obrtnik sta menda že tudi spregledala, da ni drugega izhoda, ni druge rešitve kakor da se združijo z delavcem, si obljubijo večno zvestobo in da gredo v boj za bratstvo, enakost in svobodo vseh ljudi. Na vse diuge obljube pa mič ne damo. Pripravite se na srezko konferenco', ki jo bomo pravočasno objavili. Do tedaj .pa na delo od moža do moža, od delavca do kmeta in obrtnika. KoSaki pri Mariboru Občni zbor naših viničarjev. Minulo nedeljo se je v Košakih pri Mariboru vršil občni zbor viničarske organizacije, ki je bil zelo dobro, obiskan. Poročilo o delovanju organizacije v pr.ošlem letu je podal predsednik organizacije s. Ulbl. Organizacija je izplačala pet posmrtnin, in sicer: 4 po 500 Din, eno pa po 350 Din, 7 bolniških podpor po 50 Din in eno porodniško podporo po 50 Din. Predsednik je zastopal viničarje pri 25 viničarskih komisijah in pri 5 razpravah pri srezkem načelstvu. Tudi sicer je organizacija lepo napredovala in ustanovila v mnogih krajih svoje podružnice. Po podelitvi razrešnice je bil soglasno izvoljen stari odbor z novo tajnico s. Ledinek Julko, kar je najboljši znak, da so že tudi viničarji spregledali, da je treba pritegniti k sodelovanju tudi žene. Nato je predaval s. dr. Reis-man iz Maribora o viničarskem redu, ki je v lahko razumljivem govoru tolmačil zakonite pravice viničarjev, izvirajoče iz viničarske uredbe in ostale socialne zakonodaje. Govornik je pozval viničarje, da se pridno oklenejo svoje organizacije in čitajo delavske časopise. Priglasilo se je lepo število novih naročnikov »Delavske politike«, nakar je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor. Tezno pri Mariboru Zahvala. Podpisani .se zahvaljujem vsem svojim sodelavcem, kakor tudi (g. ravnatelju mestne plinarne za denarno pomoč v znesku Din 163.50, katero so mi naklonili v času moje težke .bolezni. — Vitez Josip. Ptuj Vlak razmesaril železniškega uslužbenca. V .petek, dne 1. marca se je na postaji v Ptuju zgodila strašna tees>rieča, ki je terjala življenje mladega družinskega .očeta. Pri izstopu iz vlaka je po nesrečnem naključju padel pod kolesa Zcre Avgust, zvaničnik dirž. železnice. Kolo mu je razpolovilo telo. Ponesrečenec je bi! 29 let star, oženjen in oče dveh nepreskrbljenih otrok v starosti od 5 do 8 let. Ta žalostni slučaj znova prikazuje, kako nevarna in odgovorna je železniška služba. O vzgoji kmečke mladine je bilo zadnjič predavanje v »Svobodi«, kjer je s. Juvančič poročal o neznosnem položaiju kmeta. Prihodnje predavanje bo »o socializaciji medicine«, mogoče se bo spet našel kdo, ki bo trdil da je to nepotrebno, vendar upamo, da se ga bo delavstvo polnoštevilno udeležilo. Književnost Antologijo češke socialne poezije izda Rudolf lllovy v praški založbi Svecenj pod naslovom' »Baklje«. Obsegala bo štiri zvezke in bo izvrsten priročnik in pripomoček za recitacije pri delavskih kulturnih prireditvah. Prvi zvezek, ki je izšel te dni,, se deli v naslednja poglavja: delo, kapital, vojna in mir, priroda itd. Drugi zvezek bo vseboval socialne balade, govorilne zbore in satire, v tretjem zvezku izidejo delavske pesmi (rudarji, tkalci, poljedelci in drugi), v četrtem zvezku pa izidejo priložnostne pesma (na primer za prvi maj, za obletnico ustanovitve republike, za razne spominske slučaje in tako dalje). — Takale zakladnica za delavske prireditve bi bila tudi slovenskemu delavstvu potrebna. Mnogo imamo socialne in prigodne poezije razmetane po raznih starih delavskih revijah. Kdo nam jo bo zbral in katera založba bi jo hotela izdati? Zlatkov Balokovič se je vrnil s svoje koncertne turneje po Sovjetski Rusiji zopet v Zagreb. Koncertiral je v Moskvi, Leningradu, Odesi in v Kijevu, povsod navdušeno sprejet. Pravi, da je ruski godbeni naraščaj obilen, vsestranski in prvovrsten. Vprašan po gospodarskih, socialnih in kulturnih razmerah v današnji Rusiji, se je izjavil zelo povoljno. Zveza gradbenih delovodij in risarjev Jugoslavije v Zagrebu prosi vse poklicne tovariše v Dravski banovini, da se javijo gornji zvezi v Zagrebu, Iliča št. 53 radi evidence. ŠPORTNA RUBRIKA Mariborski S. K. »Svoboda« zmaguje. Mariborska »Svoboda« gre, kakor vse kaže, boljšim časom naproti. Svoj spomladanski šport je te dni pričela z mnogim elanom in presenetljivimi uspehi. V soboto zvečer je priredila njena težko-atletska' sekcija boks-borbo z ljubljanskimi boksači in je to borbo ob nabito polni dvorani in ob velikem navdušenju njenih 'prijateljev odločno odločila v svoj prid v razmerju 2:1. Podrobno poročilo o rezultatih v posameznih kategorijah priobčimo drugič. Dejstvo je, da ima ta sekcija veliko bodočnost in da bo lahko šla s svojo prihodbjo prireditvijo mednarodnega značaja v mnogo večjo dvorano. V nedeljo sta se pa vršili d've važni prvenstveni tekmi, pravzaprav prvi v Sloveniji in sicer je igrala prvič na domačem igrišču* rezerva »S.vobcde« proti rezervi »Maribora« z repultatom 3;3, polčas 2:1. Če pomislimo, da tekmuje rezerva »Svobode« šele dve teti v prvenstvenih tekmah, je to gotovo znaten us,peh. Takoj nato se je pa odigrala prvenstvena tekma obeh prvih moštev, ki je končala z zasluženo zmago »Svobodašetv« 4:2 (2:1). V »Svobodi« vlada trenotno odličen duh, mnogo volje in ljubezni do kluba, ter je ta rezultat le logična posledica teh vrlin. Če ostane tako tudi naprej, bodo imeli v bodbče vodilni slovenski klubi s »Svobodo« še mnogo posla. V »Svobodi« so se odlikovali vsi igralci, eden je skušal prekositi dru-gega, tri gole je zabil Tičar, ki ga kar ni bilo, moči prepoznati, enega Štern. Vratar je odlično branil. Krilci so ustvarjali vedno znova vidno premoč za »Svobodo«, da je tako ta zmaga tudi moralno čisto upravičena. Sodil je g. Kašper v obojestransko zadovoljstvo dobro in objektivno, to kar od sodnikov navadno pričakujemo. —k. Najvažnejši zaključki slavne skupščine JNS. Na skupščini JNS je bilo zastopanih 615 klubov od 67S, kolikor jih je včlanjenih v JNS-u. Upravnemu odboru je bil soglasno dan absolutorij za njegovo delo, vse poslovanje komisarijata pa bo pregledal poseben odbor treh oseb, ki bo podal svoje poročilo prihodnji skupščini. Nov upravni odbor JNS-a je bil izvoljen s 4S5 : 77 glasovi. Ljubljanski nogometni podsavez zastopa v tem odboru dr. Dovgan iv o. Državno prvenstvo se bo igralo po dosedanjem sistemu s to dopolnitvijo, da bo tvorilo državno ligo 10 klubov (BSK, Jugoslavija. BASK. Hašk, Primorje, Slavija-Osijek in Sarajevo ter Konkordija, Gradjan-ski iz Zagreba in splitski Hajduk), 'l a predlog je bil sprejet z 276 : 218 glasovi. Predlog, da bi se ligaški klubi vrnili nazaj v podse vezi« prvenstvo je bil odklonjen s 367:200 glasovi. Odgodena je bila sprememba pravil in pravilnikov, katero vprašanje se bo obravnavalo na izredni skupščini, ki se bo vršila še po dosedanjih predpisih. Ukinjena pa je bila avtonomija sodnikov s 313 : 131 glasovi ter bodo sodniki sedaj podrejeni direktno savezu odnosno podsavezu. ki bo imenoval tozadevne odbore. Skupščina je nadalje sklenila, da se vo-tira Din 20.000.— za odobritev podpri; klubom. ki so za podpore prosili, nadalje Din 20.000.— za podporo zagrebškemu in cetinjskemu podsavezu. Enako ,ie bilo odobreno vsakemu podsavezu po Din 5.000.— za odpis dolga odnosno nov kredit. Klubom, ki so dobili odobrena posojila za zgradbo igrišč in se nahajajo v težkem položaju, bo JNS odobril daljše odplačevanje, iz vrnjenih posojil pa bo novim prosilcem' odobril nadalina posojila. — Ugodno so bili rešeni protesti SSK Maribora radi verifikacije tekme z Ilirijo 3 : 0, nadalje protesti Rapida in podsa-veza proti odloku, da Rapid ni smel igrati prvenstvenih tekem leta 1934 in je dobil tako Maribor, kakor podsavez popolno zadoščenje. Za območje policijskega rajona Ljubljana je sprejet sklep, da se eno leto ne sprejme noben nov klub v članstvo. I 11 Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen ▼ Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.