Moravče. Leop. Podlogar Iz zgodovine kranjskih trgov 10. Moravče. (420 m, 283 prebivalcev.) Ni je kmalu prijaznejše doline na Gorenjskem, kakor je moravška. Lepe vasice slone ob zelenih holmih, skrite večinoma med ko- šatim sadnim drevjem; dobro obdelane njive se vrste s temnimi bukovimi in sivimi borovimi gozdi in logi. Po dolini teče mirna - in počasna Drtijščica, ki jo 0br0bljajo zeleni travniki, Iznad višjih vrhov, ki varujejo ta dol, migljajo bele ccrkvice v zeleno ravnino, sredi katere stoji veličastna moravška dekanijska cerkev, ki o nji poje domača pesem: Prelepa je moravška fara, ki na Kranjskem nima para, cerkev je sv. Martina, dva rdeča turna ima, ¦ Okrog cerkve se razvija prijazni tnoravšfki trg, ki šleje s Trznom le 283 duš. Osbčina Moravče spada pod kamniško glavarstvo in pod sodnijo na Brdu. K občini spada še tudi 13 vasi jn šteje vsa soseska 2090 prebivalcev. Župnija je pa veliko veoja in šteje 4721 duš. Dušno pastirstvo oskrbuje v Moravčah župnik, ki je obenem dekan moravške dekanije, z dvema du-hovnima pomočnikoma. Šola v trgu je štirirazrednica in enorazredna za oddaljene kraje. Šola v Moravčah se omenja že 1. 1777. Dvorazrednica je na Vrhpolju. Dofeila je novo poslopge 1. 1905. V zasebni hiši pa se je po-učevalo od 1. 1850. Šola pri sv. Trojici se je zidala 1. 1893. Pri Sv, križu je pa od istega leta redna ekskurendna šola. Razen lepe naravne lege nima trg Moravče nič posebnega na sebi; tudi trških pravic ~ne more pokazati, dasi uživa te od bogve kdaj. Dobro obiskovani moravški semnji so od nekdaj na glasu. V moravški župniji, v soseski Sv. križa, v vasi Zagorica na Vehovem je bil rojen slavni matematik, podpolkovnik Jurij baron Vcga dne 23. marca 1. 1754. Dne 26. septemibra 1802 so pa mrtvega potegnili iz Do-nave v Nussdorfu poleg Dunaija. Kot dijak se je pisal »Veha« ali »Vecha«, v vojaški šoli se je pa začel podpisovati Vega. Na trgu pred oerkvijo ima Vega spomenik, na rojstni hiši v Zagorici pa vzidano spominsko ploščo. Na njegovem rojstnem domu živi zdaj popolnoma drug rod. Imel je Vega eno sestro, ki se je omožila preko Save na Dolenjsko. Njencga zaroda pa ni bila mogoče dozdaj izslediti. V Kosezah pri Moravčah je ibil pa rojen Ivan Vesel dne 12. septem-bra 1798. Umrl je kot višji kameralni (finančni) svetnik v Trstu dne 26. marca 1884. Kot pesnik si je nadel ime »Koseski«, po svoji rojstni vasi. L. 1844. je prišla na svetlo njegova naijboljša pesem: »S 1 o v e n i j a c e -s a r j u Ferdinandu«, V nji so znane besede: Hrast se omaja in hrib — zvestoba Slovencev ne gane. Slavo kmetu je opel v pesmi: Kdo je mar? Ko je izšla ta pesem 1. 1846. v Novicah, je Slovcnce silno navdušila. Več pa nego izvirnih pesmi je Veselovih prevodov. Povsod na&topa kot mojster dovršenih heksame-trov in pentametrov in v prijetni ritmiki. Njegove pesmi so imele nekdaj velik vpliv na probujenje narodne zavesti in na duševni preporod sloven-skega naroda. Oglašal se je Koseski v časopisu, ki ga je tedaj izdajal oče slovenskega naroda, Janez Bleiweis, v N o v i c a h. Imenujejo ga slov-stveniki »klasika Novic«, kar pomeni: pesnika prve vrste v tedanji dobi, ko so izhajale Novice in so prinašale že njegove prve pesmi. Kakor je širom vojaškega sveta znan Vega, širom slovenskega lite-rarnega sveta Koseski, tako je znana širom Slovenije Limbarska gora ali gora sv. Valentina, na katero veže verao slovensko ljudstvo legeodo o sv. Valentinu in Pcregrinu. Severno te gore vede široka državna Dunafska cesta iz Ljubljane v Celje. V položnem stnncu se vije po dolini Ra-domlje. V Lukovici pri Brdu, sevcrozapadno od Limbarske gore, pritcče v Radomljo Drtijščica. Ob tej se razvija drtijska, raoravška dolina, ob tej vodi tudi cesta rz Lulkovice do trga »Moravče«. Ime Moravče je razlagal že učeni jezikoslovec Jernej Kopitar (1780—1844), rojen v Repnjah na Gorenjskem, ki je poznal to dolino. Pisal je, da so imeli ob času kneza Svatopluka v tej dolini svoj talbor Moravani in tudi utrdbo proti napadom Madžarov. Svatoplukova oblast se je ibaje raztezala celo tako daleč. Če se pa vendar ni, so pa semkaj pObegnili Moravani pred Madžari ali pa so bili tu sem poslani v ujetništvo Moravani kot ujetniki karantanskih vojvod. Za njim je razlagal ime Moravče še todi drug jezikoslovec, ki se je zanimal za moravško dolino in jo je dobro poznal. Rojen je bil ta jcziko-slovec v Tuhinjski dolini (Zg. Tuhimj). To je feil učeni frančiškan in pro-fesor na gimnaziii v Novem mestu, o. Lad^slav Hrovat. On ne bi bil imel nič proti razlagi Kopitarjevi, ko bi bila res oblast Moravanov segala do kranjske meje, tako pa ji žc z zgodorvinskega stališča ni mogel pritrditi. Nič se ne upira onim, ki menijo, da je korenska Ibeseda »mor« lastni pri-devek živalskih imem in 4>i »mor« pomenilo črnega vola. Ne more si pa misliti, da bf bili ljudje v tej dolini redilf le čmo živino, ker to nf odvisno od volje ljuidi, ampak od različnih drugih vplivov. Morav — pravi — na-hajamo pri vseh Slovanih čudo veliko. Imajo ibesedo Moravci, Srbi, in kar jih je vmes. Imajo jo celo Nemci, a so jo povzeli od Slovanov (March). Morava je občno ime in pomenja kraij, kjer se zbira voda po travnikih, po ravnini, ter dela potoke. Tako je tudi tukaj. Dolina je prostorna in ob de-ževju polna jarkov in luž. Vse se napolni in ab deževju steka v skmpni jarek, ki drči naprej.1 Moravška dolina je res kakor velika skleda, polna vode, in ima le malo odtoka. Zato je ravnina zelo mokra in ob deževju fakoj prenapolnjena z vodo. Še ibolj pa je zaostajala voda v tej dolini v stari dobi, ko si Sava še ni bila vrezala v živo skalo pod Zalogom tiste ozke in globoke struge, po kateri je potegaila za seboj neizmerno vodovje, ki je zalivalo prostrano gorenjsko kotlino. Bilo je tedaj todi res pravo močvirje, močvara (das Moor). Pa bodi temu kakoAoli! Zdaj jc moravška dolina lepa in prijetna; kako so pa prišle Moravče do tega imena, o tem naj ugibajo in se prepirajo jezikoslovci ali komur se ltjubi. Mi se ozrimo po zgodovinskem opisu Moravč in okolice. Mimo moravške doline je držala rim&ka ccsta, ki je vezala Emono (Ljubljano) s Celejo (Celjem). Ta cesta je imela na Kranjskem postaje: Mengeš (Ad quartodecimo), Gradišče pri Podpeči (Ad Publicanos) in na Trojanah (pri Sv. Ožbaltu ali Šent Gothardu) postajo Adraus.2 Po tej cesti so se nekoč pomikale na mejo rimskega cesarstva vojaške legijc, pa tudi rimski izseljenci, ki so iskali po naših krajih ugodniti mest za nase-litev. Veliko jim je bilo ležeče na tein, kakšen je bil svet na zunaj: li ugoden za trajno prdbivanje ali ne? Nič manj, ampak še veliko več jim je bilo ležeče na tem, kakšen je svet od zmotraj. Pregledali so, li ni na novi zemlji skritih zakladov? Niso pa mislili na take zaklade, kakršne so za-kopali ljudje v zemljo iz strahu pred tatovi, ampak iskali so, kam so skrili — tako so rekli — naravne zaklade zemljanom nevoščljivi bogovi. Iskali so rude, take ali take, vsaka bi jim bila všeč. In zraven želja po teh 1 Prim.: Danica 1863. 10. Dom in Svet 1891. 224. 2 Miillner, Emona 203. skritih zakladih je gnala Rhnljanfe, da so preiskali ne samo kožo, ampak tudi droib in kosti moravškega sveta. Učenjaki imajo dandanes dokaze, da so kopali že Rimljani v moravški dolini svinčeno rudo, in sicer v Škof-skein hribu, kjer so imeli dva svinčena rudnika.3 Na Vačah so staknili železno rudo. So li prišli ti ogledniki od Moravč, od koder drži na Vače cesta, ali od drugod — o tem se učenjaki še niso sporazumeli. Slovenci, ki so prišli v to dolino precej pozneje za Rimljani (po 568.?), se kot poljedelski narod niso radi pečali z rudarstvom. Stari rudniki so bili že zdavnaj porastli, Nad ijjimi so pasli svojo živino, prodajali brav, kože in izdelovali sukno. Suknarstvo v moravški dolini je bilo v 17. sto-letju že zelo razvito. Kmetje so s tem obrtom obogateli. Veliko podlož-nikov se je odkupilp od graščakov. Postali so samostojni, in marsikateri kmet je mogel odšteti svoji hčeri več dote kakor graščak, ki je bil prej njegov gospod.* Lepa moravška dolina je pa mikala tudi plemenito gospodo,