CELOVEC ČETRTEK VESTNIM Stoisič in Posch o zakonu za dvojezične vrtce ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV, p. o. Pliberk SPD »EDINOST« v Pliberku vabita na pohod na Komeli * im CDORAiMCi/n c\/cr amact no r\n\ rrmn Im1 v nedeljo, 20. julija 1997 Na voljo sta dve različno dolgi poti; na prvi (7 km) je odhod ob 9.30 od Apovnika v Borovju 32, na drugi (3 km) od gostilne Pistotnik ob 11.30. Po svečanosti »b,3'“'ib°^S^PriS^ IN SPOMINSKO SVEČANOST OB 53. OBLETNICI PADLE DOMNOVE ČETE | Prisrčno vabljeni! Slovenija: Ratifikacija pridružitvenega sporazuma z EU ^^RŽAVNA poslanka Zelenih l^in govornica za manjšine pri stranki mag. Terezija Stoisič je nad ozkogledno odločitvijo boroveljskega občinskega sveta glede dvojezične skupine v otroškem vrtcu globoko razočarana. Odločitev je težak udarec za vsa prizadevanja pri odstranjevanju konflliktov med večinskim narodom in manjšino, prav tako tudi za uveljavljanje večjezičnosti, ki naj bi bila vsakdanja normalnost. Tako ne more iti naprej. Svet Evrope se zavzema za večjezičnost od rojstva dalje, zvezna vlada bi podprla občino z 200.000 šilingi, starši so za dvojezično skupino v vrtcu, občinski svet pa blokira, pravi poslanka. Stoisičeva predlaga za Koroško poseben zakon o otroških vrtcih po modelu na Gradiščanskem, ki obstaja že od leta 1989. Tam je v vrtcih dvojezičnih občin predvidenih najmanj šest tedenskih ur v hrvaščini oziroma madžarščini, občini pa je prepuščeno, da to ponudbo po potrebi tudi razširi in ponudi veliko več ur. Precej občin, ki so zazrte v bodočnost, se te razširjene možnosti tudi poslužuje. Po mnenju Stoisičeve bi bilo tudi na Koroškem mogoče najti rešitev na deželni ravni in z njo preprečiti etnično polarizacijo ter sramotna glasovanja po občinah. Jezikovna in kulturna raznolikost veljata danes za pozitivni vrednoti. Zatorej je naloga odgovorne politike, da potrebe manjšin jemlje resno in da jih v okviru odprte in tolerantne družbe tudi uresničuje. Tudi SPÖ za novelizacijo Državni poslanec Walter Posch (SPÖ) in govornik za manjšine se je prav tako izrekel za novelizacijo koroškega zakona o otroških vrtcih. Odločitev boroveljskega občinskega sveta proti dvojezični skupini v okviru občinskega vrtca, ki ne upošteva številnih prijav in kljub temu, da so zagotovljena sredstva, ni v duhu odprtosti in tolerance te združene Evrope. Po mnenju poslanca je nujno potrebna novelizacija zakona, ki bo omogočila, da v bodoče ne bodo več mogli agirati proti tako eklatantni želji staršev. Boroveljski odločitvi pa je očitno botrovala »zastarela nacionalistična usmeritev«, pravi Posch. • Večjezičnosti, odprtosti in toleranci je treba v bodočnosti dajati veliko več pomena kot pa ozki nacionalistični miselnosti, saj bo znotraj EU večjezičnost vedno večjega pomena že iz konkurenčnih razlogov. Medtem pa Slovenci v Borovljah razmišljajo, kako iz zagate. Misli na otroški vrtec ne nameravajo opustiti, zato trenutno preverjajo možnosti, če bi ne bilo najpametneje v lastni iniciativi organizirati potrebno skupino. Vendar bi bila to le zasilna rešitev, saj je država, dežela ali pa občina - kdo neposredno, je navsezadnje že vseeno - dolžna izpolniti zahteve staršev in zagotoviti predšolsko izobrazbo (kar vrtec slej ko prej je) otrokom v občini tudi v slovenskem jeziku. S. W. Prava zgodnjepoletna klima z vsemi nevšečnostmi od žgočega sonca do nenadnih neviht z gromom in strelo in celo s točo se je v preteklem in v začetku tega tedna naselila v slovenskem parlamentu. Odločilni 8. julij, ko so na zasedanju Nata v Madridu objavili tri države za prvi krog sprejetja v to vojaško obrambno zvezo, se je za Slovenijo iztekel z razočaranjem. Kljub temu pa so se politiki, vlada, parlament in stranke še z večjo vnemo vrgle na spreminjanje ustave in v okviru le-te na sprejemanje zaščitne V Borovljah igrajo na prostem Koroškega Slehernika, eno od mnogih variant te večne tematike, ki so se je v svetovni književnosti vedno znova posluževali. Večerne predstave na glavnem trgu privabljajo predvsem sladokusce na gledališkem področju. Pri tej predstavi je prišlo tudi do sodelovanja med boroveljsko skupino Theater WalTzwerk in šentjanškim »Teatrom brez...« Foto: sv ■ Pravzaprav to ni vprašanje, bolj začudenje. Po obisku držav- danjih zagnanih aktivistov za kulturo in slovensko besedo. ne sekretarke Logarjeve, ki je jasno in brez ovinkov potrdila, da ni upanja na zboljšanje polotaja, kar zadeva finančne podpore, se nas je polastila mora. Samostojna Slovenija ne zmore podpirati svojih manjšin v zado- s mo na prelomnici? Slovenija je lani sklenila resolucijo, z njeno uresničitvijo pa naj bi se položaj Slovencev izven matičnih meja zboljšal. Ta načrt bo seveda nemogoče uresničiti ob nenehnem krčenju dotacij. Poleg voljivi meri. Res je, da vir ni (še) £isto usahnil, a kljub temu bo občutno manj dejavnosti. Manj podpore za gledališke predstave, za koncerte, za vzdrževanje kulturnih domov, farnih dvoran in podobno. Na Tržaškem se strukture že krepko rušijo. Uslužbenci slovenskih ustanov dobivajo plače zelo neredno, v kolikor jih sploh dobijo. Letargija se polašča nek- tega so tudi stiki med Slovenijo in manjšino bolj na strankarskih nogah kot na državnih. Začel se je boj, kdo bo bolj spreten v postavljanju zahtev, komu bo uspelo pridobiti več strankarske naklonjenosti, čigav koncept naj bi bil edino zveličaven. Tepli se bomo za denar. Bomo ob tem boju lahko delali še kaj drugega? S. l/l/. VABILO Koroški večer v campingu Rosental Rož na Kočuhi v petek, julija 1997, ob 20.00 ■ Nastopajo Vaščani pojo. Mešani zbor iz Šmarjete v Rožu, instrumentalni trio z Bavarskega ■ Prisrčno vabljeni! zakonodaje v zvezi z zahtevano liberalizacijo o prodaji in nakupu nepremičnin. To pa je bil tudi pogoj za potrditev pridružitvenega sporazuma z EU. Politiki so se sestajali, stranke so usklajevale sporazume, kresalo se je okrog razprodaje slovenske zemlje, očitki so leteli vsenavzkriž. Pretekli konec tedna je parlament vendar sprejel t. i. zaščitno zakonodajo, v torek tega tedna pa s kar precej urno zamudo tudi spremenil sporni 68. člen ustave in takoj zatem potrdil pridružitveni sporazum. Debata v parlamentu resda ne more biti v čast slovenski državi, a korak dalje je mukoma storjen. O tem pa več v komentarju na tretji strani. J. R. Novi pri SAK V novem članskem moštvu SAK je kar devet novih igralcev. Ti so: Vinko Vrabac, najuspešnejši strelec (14) v lanskem slovenskem prvenstvu, legionar Dejan Hajdina, Danny Roy (obramba) od Trga, sredinski igralci Mario Koreimann (VSV), Christian Kuttnig (SV Spittal), Günther Kircher (Šentvid) in Aleks Lesnik (Železna Kapla). V napadu naj bi Vrabcu pomagal Harald Kudler, vrata pa branila Udo Mallegg iz Wietersdor-fa in Selan Erich Oraže. Srečno! Iz vsebine SLOVENIJA O narodu in narodnosti Politiko ustvarja inteligenca naroda. Jan Makarovič je napisal knjigo, ki z vidika samostojne Slovenije osvetljuje vrednost oz. položaj narodne pripadnosti. Andrej Leben je prispeval kritične misli na strani 2 EKSKURZIJA S študenti po Krasu Docentka Katja Sturm-Schna-blova je dunajske sloveniste popeljala po literarnih poteh na slovenskem Krasu. Zanimiv opis študijskega izleta po prelepi pokrajini je na strani 4 ŠPORT Med profesionalce? Tokrat si lahko kaj več preberete o Petru Wrolichu, mladem Slovencu iz Loč ob Baškem jezeru, ki sodi v vrh avstrijskih športnikov. Njegova »kolesarska« pot, uspehi in pričakovanja, morebiten prestop med profesionalce, vse to na strani S 1m /ečinska odlo-W čitev boroveljskega mestnega sveta proti ustanovitvi dvojezične skupine v tamkajšnjem otroškem vrtcu je udarec proti našim prizadevanjem za sožitje in mir, proti evropskim integracijskim tokovom, proti konceptu prekomejnega sodelovanja in še in še bi lahko naštevali. Navsezadnje je to tudi udarec za sosvet, ki je dvakrat sprejel soglasen sklep, v katerem priporoča ustanovitev dvojezičnih otroških skupin povsod tam na veljav-nostnem območju dvojezičnega šolstva, kjer obstaja otroški vrtec in kjer je najmanj 5 prijav. Tudi vsi avstrijski sosveti so v svoji spomenici poudarili pomen izobraževanja in prav zaradi tega so zapisali kot prvo zahtevo prav ustanovitev dvojezičnih otroških skupin. Vse to je mestni svet ignoriral. To toliko bolj začudi, ker so občinski sveti v petih občinah (Bilčovs, Pliberk, Bistrica nad Pliberkom, Globasnica in Železna Kapla) brez problemov ustanovili dvojezične otroške skupine. Odločitev mestnega sveta je bila večinska s 16 proti 11. Pred recimo desetimi leti bi bila odločitev najbrž 25 proti 2. Koroški mediji so sklep mestnega sveta ostro obsodili, kar se pred leti najbrž ne bi zgodilo. In tildi koroška politika v tem vprašanju ni enotna. Ausser- winkler, Posch, Blatnikova in Stoisičeva so sklep kritizirali in zahtevajo, da se zadeva razreši konstruktivno. Sklep je poleg tega v nasprotju z obstoječimi zakonskimi določili. Koroški zakon govori jasno o tem, da ima otroški vrtec tudi nalogo, »da pripravi otroka na šolo«. Torej mora imeti tisti otrok, ki ga bodo kasneje starši prijavili k dvojezičnemu pouku v smislu člena 7 ADP, tudi že v otroškem vrtcu vso ustrezno pripravo. Na pra- vilnost te interpretacije kažejo tudi nekatere odločitve vrhovnih sodišč. Kot predsednik sosveta sem o teh pravnih osnovah seznanil zveznega kanclerja dr. Klimo ter deželnega glavarja dr. Zernatta in ju pozval, da podvzameta vse ustrezne korake, da se vsem tistim, ki v Borovljah želijo dvojezično otroško skupino v otroškem vrtcu, ta možnost tudi uresniči. Prepričan sem, da je sklep mestnega sveta iz formalnopravnega vidika napačen in ga bo treba spremeniti, še bolj pa je napačen iz moralnega vidika. Prizadevanja za dvojezično otroško skupino v Borovljah niso končana. Nasprotno, nadaljevati jih je treba. In vsak naj to stori na svojem mestu. ■ KOMENTAR Dr. Marjan Sturm Boroveljski sklep je protizakonit OBISK IZ SLOVENIJE Logarjeva na obisku pri SPZ in KKZ Pri Cingelcu na Trati je tekel zelo konkreten pogovor ^^RŽAVNA sekretarka in mJvodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaela Logarjeva je na povabilo Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze obiskala razstave obeh organizacij, ki so odprte v okviru deželne razstave. Spremljali sojo predstavniki Zveze kulturnih organizacij Slovenije: glavni tajnik Vojko Stopar, predsednik Franček Rudolf in predsednik Sklada za ljudsko kulturo Danijel Božič. V imenu SPZ so goste sprejeli tajnik Janko Malle in podpredsednik Božo Hart-mann, ki je tudi predsednik društva Glasbena šola. KKZ sta zastopala predsednik Janko Zerzer in tajnik Nužej Tolma-jer. Srečanje je bilo najprej v kulturno & komunikacijskem centru (k & k) v Šentjanžu. Po ogledu centra in razstave »Krivi lov« je sledil obisk razstave »Oblačilna kultura« v Svečah in Goršetove galerije, od tam pa so se gostje napotili v Borovlje, kjer so si ogledali umetniško razstavo v prostorih Posojilni-ce-Bank ter v prostorih stare posojilnice v Postgasse tudi raz- Zveza slovenskih organizacij je prejšnji teden na tiskovni konferenci v Ljubljani predstavila javnosti spomenico, ki so jo sprejeli vsi sosveti manjšin v Avstriji in ki vsebujejo vrsto zahtev v smislu zaščite avtohtonih manjšin. Pred konferenco so predstavniki ZSO, ki jih je vodil predsednik dr. Marjan Sturm, predali spomenico tudi državni sekretarki in vodji Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaeli Logarjevi. stavljeno dokumentacijo »Kultura - delavstvo - narodnost«. Pri Cingelcu na Trati pa so sledili pogovori o finančnem položaju obeh koroških osrednjih kulturnih organizacij ter potrebah za nadaljnje delovanje. Gospa Logarjeva, ki je sicer pokazala dokaj razumevanja za pričakovanja, pa je na žalost morala izjaviti, da je v Sloveniji proračun sklenjen in da ni pričakovati njegovega preseganja. Slovenija daje pač primorana varčevati na vseh koncih in krajih. To pa pomeni 40 odstotkov manj denarja za dejavnosti v prid kulturi, ki je seveda glavni in ponekod tudi izključni nosi-teli narodne zavesti in identitete. S. W. Razložili so potek nastajanja tega dokumenta in poudarili izhodišča, ki temeljijo na členu 7 avstrijske državne pogodbe. V slovenskem tisku je bil odziv na konferenco vsekakor pozitiven in objektiven, le dopisnik »nt« Jože Biščak in urednik pri slovenski reviji MAG je bil očitno na neki drugi tiskovni konferenci, kjer je menda slišal »napade« na Slovenijo in »hvaljenje« Avstrije, kakor lahko sklepamo vsaj z naslova v »nt«. ZSO VLJUBUANI Predstavitev spomenice ■ AN MAKAROVIČ pojmuje <3ustvarjalnost kot sposobnost združitve kar se da različnih elementov v neko novo celoto, kot nekaj, kar daje tudi smisel človekovi eksistenci. Izhaja iz predpostavke, da obstaja izrazita podobnost med psihičnimi ustvarjalnimi procesi in družbenimi razmerami, ki spodbujajo ali zavirajo ustvarjalnost. Pri tem razlikuje dve veliki skupini: predmetno ali psihološko ustvarjalnost, kjer ima ustvarjalec opraviti s stvarmi ali idejami, in družbeno ali socialno ustvarjalnost, kjer ima opraviti z drugimi ljudmi. Makarovič, sicer psiholog, osvetljuje predvsem socialne oziroma družbene komponente te konstelacije. Tako kot ob kreaciji pri ustvarjalcu predpostavlja dvoje nasprotnih psihičnih usmeritev, namreč odprtost navzven ter koncentracijo na oblikovanje neke enotnosti in notranje strnjenosti, izhaja tudi pri družbenih sistemih iz dvojih diametralno nasprotnih vidikov, ki da spodbujajo ustvarjalnost: Morajo biti odprti navzven in sprejemljivi za tuje vplive, na drugi strani pa avtonomni, jasno profilirani in notranje konsistentni. Te teze uporablja avtor za utemeljevanje slovenske državne in narodne samobitnosti in s tem se začenja ideologizaci-ja njegovih razmišljanj. Makarovič se izkaže kot zagovornik nekega kritično pojmovanega, razumnega nacionalizma, s katerim poskuša na eni strani dokazovati značilnosti slovenstva in njihovo zasidranost v Evropi, na drugi pa potrebo po odprtosti do tujine. Opozarja, da predanost narodu sama po sebi lahko pomeni utopitev posamez- no abstrakten rezultat predmet-no-družbene ustvarjalnosti - na narod. In ker je Slovenija majhna, novopečena država, je njen nacionalizem morda milejši in v službi samoohranjevanja? 0 slovenskih junakih in obzorjih ali Hvalnica slovenski borbenosti Zakaj sili nekatere ljudi v ustvarjalno udejstvovanje, medtem ko drugi živijo »preprosto« življenje? Kako da prihaja v družbah »nenadoma« do prelomnih sprememb? In kaj je v tem sklopu značilno evropsko? Po naslovu pričujoče knjige bi si pričakovali odgovore na taka in podobna vprašanja. Toda za evropske odnosnice v slovenski družbi gre samo ob robu. V ospredju niti ni toliko kreativnost posameznikov, temveč predvsem ustvarjalnost etničnih skupnosti na slovenskem ozemlju in samega slovenskega naroda. nika v kolektivu, odpoved individualnosti in fanatizem, - v povezavi z drugimi komponentami posameznikove osebnosti, kot sta poklic ali izobrazba, pa lahko pomeni njeno obogatitev. Makaroviču je narod »toplo zavetje«, češ da je posameznik sicer del kozmosa in človeštva, da pa so te celote in razne ideologije preobsežne, preveč abstraktne, da bi lahko človeka navdale z občutkom »domačnosti«. To ne pomeni nič drugega kot izrazita fiksiranost na poseb- Osamosvojitev Slovenije je Makaroviču seveda posebno ustvarjalno dejanje, ki naj bi nudilo tudi nove možnosti za razmah slovenske ustvarjalnosti. To upanje avtorju vlivajo raziskave, ki kažejo, da se pri narodih, ki so pridobili politično samostojnost, pogosto izrazito poveča stopnja ustvarjalnosti. V ozadju pa je čutiti njegovo bojazen, da bi Slovenci tonili v evropsko morje in se porazgubili. Sicer ugotavlja, da so možnosti lastne etnične ustvar- jalnosti za Slovence večje ko kdajkoli prej, da pa ta ustvarjalnost še nikoli doslej ni bila tako ogrožena, ker da veljajo zaostrene mednarodne zahteve. Zato mu je temeljni pogoj nadaljnjega razvoja »seveda ljubosumno varovanje slovenske nacionalne suverenosti, ob istočasni široki odprtosti v evropski in svetovni prostor.« Perspektivo sodobne Evrope vidi v »skupnosti svobodnih nacij«, pri čemer naj bi posamezna nacija ne želela nič drugega kot afirmacijo svoje lastne individualnosti ter priznavala isto pravico tudi vsem drugim. Razprava postaja vse bolj enostranska, ko se bliža sedanjosti. Izkaže se namreč, da avtor, po lastni definiciji kristjan in marksist, raziskuje družbeni razvoj od plemena do nacije, od prvih naseljevanj na območje današnje Slovenije do sedanjosti, ne samo, da bi označil slovenstvo, temveč tudi zato, da bi utemeljil slovensko vojaško tradicijo. Na primer tako: »Podobno kot puntarski kmetje so markirali mej£ slovenskega ozemlja s svojo lastno krvjo tudi Maistrovi borci, slovenski partizani in junaki desetdnevne vojne za Slovenijo v juniju 1991. Toda šele slednji so končno utrdili slovensko državno suverenost, priborili Sloveniji polnopravno mesto v družini evropskih držav in držav sveta.« Ob tej mitologizaciji daje slovenski borbenosti kar sveto- vne razsežnosti, češ da desetdnevna vojna za Slovenijo zasluži, da pride v svetovne anale vojaške zgodovine, podobno kot sedemdnevna jom-kipurska vojna med Arabci in Izraelom. In sicer zato, ker je neka razmeroma majhna vojaška sila v kratkem času ugnala daleč močnejšega nasprotnika. »Kaj takega pa ni mogoče brez »kreativnosti«, pravi gospod Makarovič. Kreativnost torej tudi pomeni: brani svojo državo in učinkovito preganjaj sovražne sile! Če gremo še korak naprej, pa je uspešen napad na bogve-koga prav tako »kreativno dejanje«. Kjer je družba kreativna v takem smislu, se tudi poveličuje in ponižuje. Tudi Gospod Makarovič ne izhaja brez tega in ima na piki predvsem Balkan. Meni, da bi uresničevanje jugoslovanske ideje o kulturnem poenotenju iz 80ih let pomenilo predvsem seznanjenje »s pretežno provincialno kulturo jugoslovanskih narodov«. Višek njegovega šovinizma pa je videti v sklepu: »Čim bolj se širi obzorje Slovencev, čim bolj svetovljansko postajajo, tem teže prenašajo balkansko zatohlost.« Komentar se zdi odveč. Jan Makarovič: Evropske korenine slovenske ustvarjalnosti; Založba Obzorja, Maribor 1996, 537 strani Andrej Leben rriEŽKO in naporno pot si je M izbrala Slovenija, da bi postala članica velike in močne družine: Evropske skupnosti. Zadnjo piko na i je v začetku tedna pristavil še slovenski parlament, ki je spremenil tisti člen slovenske ustave, po katerem tujci niso smeli kupovati nepremičnin. Ta korak je bil potreben skupaj s potrditvijo parlamenta za podpis oz. ratifikacijo evropskega sporazuma. Oboje pa predstavlja le majhen korak k končnemu cilju: to je članstvo v EU. Hladen tuš, ki ga je slovenska politika dobila ob zavrnitvi v članstvo NATO, se še ni polegel in tudi tolažilni obisk ameriške državne sekretarke v Ljubljani ni v ničemer zmanjšal razočaranja, tako opozicije kot vladnih strank. Zato je toliko bolj razumljiva napetost in prizadevalnje večine slovenskih politikov zadnje dni, da bi ujeli roke, ki bi omogočili Sloveniji vstop v EU med prvimi novimi članicami. Parlamentarne razprave so bile te dni večinoma usmerjene v tisto smer, ki bi jo lahko označili kot: pristali bomo na vse, kar zahtevate od nas, samo vzemite nas k sebi. Jasno in glasno so politiki na sončni strani Alp pristali na tiste pogoje, ki jih je pred leti zahtevala soseda Italija in ki so strnjeni v t. i. španskem kompromisu. Ves vic je v tem, da italijanski optanti, beri tujci, ki so kdajkoli živeli na območju Slovenije vsaj tri leta, po ustavni spremembi lahko kupujejo nepremičnine. Na prvi pogled nič strašnega in tudi velike bojazni ni, da se bo praktično kaj spremenilo v Sloveniji, ko je tudi parlament podprl vse, kar je bilo potrebno, da je Slovenija vstopila v čakalnico, kjer bo dobila nadaljnja navodila za naslednjih pet in več let, ki bo čakala na polnopravno članstvo. Bil pa je to idealen poligon za nekajdnevno nedsebojno obtoževanje in predvsem za napad na zunanjega ministra Thalerja kot tudi na predsednika vlade dr. Drnovška. Tako žolčnih debat in brezobzirnih napadov te dni nismo pričakovali, saj smo bili takih potez in razprav navajeni bolj v predvolilnih kampanjah. tudi s tem, ko so domala vsi politiki in stranke enotno podprli pridružitve-ni sporazum in spremembo ustave. Kaj pa na drugi strani, se vprašam in razmišljam, da bi se mi prav dobro zdelo že to, da bi po Evropi potoval brez potnega lista in samo z osebnim dokumentom v žepu. To pa res nič ne stane, samo gesto dobre volje, si odgovorim. Evropsko blaginjo in evropsko kruto resnico večina spoznava bolj počasi. Tudi tistih nekaj ljudi, ki se je te dni upalo povedati naglas, da niso navdušeni nad vstopom v EU, ni ostalo osamljenih. Še včeraj Korak bliže Evropi Slovenija že od pomladi živi v pravi histeriji po nujnosti povezovanja v NATO in EU. Neuspeh z NATO na srečo ni podrl volje in morale tistim, ki že od osamosvojitve naprej zagovarjajo prihodnost države skupaj z usodo srednje in zahodno evropskih narodov. Vprašanje je, do katere mere in na kaj vse bo treba pristati, da se bomo Slovenci enakopravno (če sploh) vključili v to zvezo. Prepričan sem namreč, da sta za trajnejšo zvezo poleg interesa potrebna še ljubezen in iskrenost. Biti pa morata obojestranska. Slovenija je pristala in rekla DA vsemu, kar so doslej od nje v Bruslju zahtevali in pokazala ljubezen in iskrenost so jih zmerjali, da če niso za EU, so pa gotovo za Balkan ali celo tihi petokolonaši oz. navijači za neko Jugo integracijo. Pa ni tako, samo v svobodni Evropi in svobodni Sloveniji, ljudje tudi vidijo, da le ni vse zveličavno, kar trenutna oblast narekuje. Pa tudi ta ne bo večna, samo kar zadeva vprašanje bodoče usmeritve razvoja in integracij Sle-venije, najbrž kmalu ne bo nič novega. Prav odločanje in debate prvakov strank ter poslancev v pralamentu, tako tistih na oblasti, kot opozicije, so si sila podobne. No ja, oni drugi bi se šli isto, samo zunaji minister bi bil nekdo drug, du o samem predsedniku vlade ne govorimo. ■ ■ Biljana Plavšič ima velike težave z Radovanom Karadži-čem. Od lanskega leta na zahtevo podpisnic daytonskega sporazuma o odstranitvi Radovana Karadžiča sicer v bosanski Republiki srbski uradno vlada Biljana Plavšič, vendar ima v ozadju še vedno odločujoč vpliv prejšnji vodja Radovan Karadžič. Prejšnji teden je prišlo do obračuna. Plavšičeva je hotela zaradi prevelikega Ka-radžičevega vpliva razpustiti parlament na Palah (oporišče bosanskih Srbov), vendar se je ta obrnil proti njej in poskušal celo izglasovati njeno razrešitev. Kolikor ne bi bilo daytonskega sporazuma, bi jo Kara-džičevi pristaši dejansko odstranili. Mednarodna skupnost sicer bdi nad izvajanjem sporazuma in odkar je ameriško zunanje ministrsvo prevzela Olbrighto-va, čete Esforja lovijo tudi vojne zločince, in razvoj gre v prid Plavšičevi, kajti največji osumljeni zločinec in hkrati njen rival Karadžič je baje z vročih bosanskih tal pobegnil v tujino. Verjetno v zaveznico Rusijo. Plavšičevi je pomoč ponudil tudi srbski predsednik Miloševič, vendar jo je odklonila. Je že vedela zakaj! \ ■ Srbski predsednik Slobodan Miloševič kljub stodnevnim demonstracijam v lanskem decembru in letošnjih prvih treh mesecih krepko obvlada položaj. Še več, ta čas sedi kar v dveh predsedniških stolih in vsaj v enem bo ostal tudi nadalje, saj ga je v torek kot edinega kandidata za predsednika Zvezne republike Jugoslavije izvolil jugoslovanski parlament. Mandatna komisija parlamenta je namreč zavrnila vseh pet njegovih tekmecev, češ da njihove kandidature niso ustrezale volilnim zakonskim predpisom. Od torka dalje je Miloševič torej dvakratni predsednik, srbski in hkrati jugoslovanski. Za jugoslovanskega je kandidiral zaradi določila srbske ustave o možnosti le dvakratnega mandata, kar pa je že izkoristil. Nedvomno bo po novem federalna zveza Srbije in Črne gore prav zaradi Miloševičevega predsed- nikovanja dobila večje pristojnosti kot doslej. O njegovem odstopu s položaja srbskega predsednika iz Beograda ne poročajo. ■ Varnostni svet Združenih narodov je podaljšal mandat mirovnim silam v Vzhodni Slavoniji, kajti razmere še zdaleč niso urejene. Urejanje odnosov med Hrvati in srbskim prebivalstvom poteka prepočasi, hrvaške oblasti prerečujejo vračanje srbskih beguncev, civilna oblast kljub pred dvema mesecema izvedenim volitvam še ne deluje. Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Anan je izrazil nezadovoljstvo nad Tudjmanovo politiko predvsem v zvezi z vračanjem beguncev, saj se podobno kot v vzhodni Slavoniji le redki Srbi upajo vrniti tudi na svoje nekdanje domove v Kninsko krajino. ■ Poljska,Češka, Madžarska, Ciper, Slovenija in Estonija so v prvem krogu pogajanj EU za bodoče polnopravno članstvo. To je v torek v Bruslju na predlog evropske komisije sklenil njen ministrski svet. Prioriteta bo sprejeta v decembru. J.R. LKOHOL je botroval zadnji parlamentarni seji političnega leta 1996/97 v minulem tednu: 0,5 ali 0,8 promila alkohola v krvi kot meja za voznike na avstrijskih cestah; to je bilo vprašanje, ob katerem so se kresala mnenja med parlamentarci, ki naj bi - izjemoma - ob glasovanju smeli poslušati le svojo vest in ne strankarsko zapisane linije. Ta zadnja seja letošnje politične sezone očitno ni okrepila zaupanja ljudstva v parlament in zlasti še v trenutno koalicijo socialnih demokratov in ljudske stranke, ki ji mnogi politični opazovalci ne prisojajo več kdove kakšne bodočnosti. Parlamentarne počitnice so to koalicijo še enkrat rešile pred spopadom in propadom. Seveda ni šlo za golo vprašanje promilov: vsakemu parlamentarcu mora biti jasno, da glasuje za prometno varnost, če glasuje za znižanje mere alkohola za volanom in s tem za znižanje števila prometnih žrtev na avstrijskih cestah, ki jih je pri nas v primerjavi z ostalo Evropo nadpovprečno veliko. Šlo je za več: avstrijska ljudska stranka s svojim strategom Andreasom Kholom je na novo hotela dokazati svojemu koalicijskemu partnerju, socialdemokratom, da ima v parlamentu skupno s svobodnjaki meščansko večino in da je pripravljena, da se te možnosti tudi posluži, kadar bi bilo to potrebno. Očiten namig močnejšemu partnerju, naj preveč ne nateza živcev ljudske stranke. In ta uspeh je ljudska stranka nujno potrebovala. Po izgubljeni bitki v avstrijskem bančništvu (Bank Austria /CA), v katero je nesrečni Schüssel visoko stavil in vse izgubil, po njegovem na- stopu pred forumom NATO, kjer je prav ponižno prosjačil za vstop vanj in se nevarno približal deliktu veleizdaje (vse ankete povedo, da večina prebivalstva ni pripravljena opustiti nevtralnosti), po arogantnem nastopu Fassl-abenda v vprašanju nakupa novih vojaških letal, končno pa še po kabaretističnih (če bi ne bile že kar rasistične) izjavah Schüssla ob »zajtrku v Amsterdamu«: nemški bančni direktor je debela svinja, nizozemski notranji minister cepec, ukrajinski ministrski predsednik »kuminov Turek« - po vsem tem je ljudska stranka kratkomalo potrebo- vala vsaj en političen uspeh za javnost. Treba je bilo pomiriti svoje zadnje pristaše, pomiriti vodilno dvojico Schüssla / Khola ter črne deželne cesarje in cesarico na Štajerskem, Nižjem in Zgornjem Avstrijskem, ki so že večkrat dali vedeti, da se s trenutno zvezno politiko ljudske stranke ne morejo spoprija-zniti. Dokaz je uspel in bo moral dati misliti vsem, ki jim je pri srcu liberalna republika: zelenim, liberalcem in socialdemokratom. Trenutno prevladuje meščanska koalicija, to pa verjetno celo pod vodstvom Haiderjevih svobodnjakov. Pošteno se bo treba potruditi, da v primeru propada trenutne koalicije ali pa tudi v primeru regularnih volitev doseže hipotetična semaforska koalicija levoliberalnih strank vsaj aritmetično večino v parlamentu, kajti v nasprotnem primeru je koalicija Haider - Khol verjetno neizogibna. Pa lepe počitnice želim! Dr. Franci Zwitter Zaključek par la men tarne sezone ■ Pismo bralca »Hvala lepa, dr. Sturm.« V pismu v SV 3. julija pod zgornjim naslovom, podpisanim od podžupana Bernarda Sadovnika Huberta Kordeža in Bernardke Kordesch, med drugim beremo: »Tudi generalni konzul dipl. inž. Jože Jeraj in državna sekretarka Mihaela Logar sta za Republiko Slovenijo zavzela jasno odklonilno stališče. Za to korajžno držo jima velja vsa zahvala, ker s tem ščitita nadaljnji obstoj koroških Slovencev.« Jaz sem pa tudi toliko korajžen, da tema korajžnima svetujem, naj se ne vtikata v notranje politične zadeve koroških Slovencev in da naj podpirata krepitev in razvoj slovenstva v zamejstvu, ne pa le oseb, ki so njihovega kova. Podpisnike tega pisma bi rad pobaral, ali jim je znano, da so njim podobni že pred leti hoteli ZSO izgladovati, ko je bil v Ljubljani številka 1 še » ta mihn Peter«. Podžupana Sadovnika pa bi rad tudi pobaral, ali med predstavniki LIF hvali tudi tistega politika, ki je kot minister pred leti na dunajskem letališču sprejel vojnega zločinca, ki si je med vojno pridno nabiral »punkte« v boju proti partizanom. Ne, hvala, to je pa vse ver-Kert! Kristi Marinjak, Kotmara vas EKSKURZIJA DUNAJSKIH SLOVENISTOV S kraških poti Že petič so študentke in študenti slovenistike na dunajski univerzi pod vodstvom univ. doc. Katje Sturm-Schnabl obiskali Slovenijo. Tokrat jih je pot peljala na Kras. O potovanju poroča Andrej Leben. V srednjeveškem Štanjelu prirejajo poletne prireditve in mnoge razstave Foto:sv Na povabilo Zveze kulturnih organizacij za Kras so se slovenisti in prijatelji slovenščine z Dunaja tri dni mudili na Krasu. Do obiska je prišlo zgolj po naključju. Pred nekaj meseci je Aleksander Peršolja, predsednik Zveze, ob razstavi o Krasu in slik Lojzeta Spacala v Korotanu doc. Katji Sturm-Schnabl spontano predlagal, naj pride s svojimi študenti na Kras. Gostoljubno vabilo je seveda rada sprejela in za konec maja napovedala ekskurzijo v Sežano in njeno okolico. Za uspel kulturni in kulinarični spored so poskrbele domače kulturne organizacije. Obleka narave Kraški svet sodi s svojimi naravnimi čudeži med najzanimivejše in najlepše kraje Slovenije. Pred leti je bil ustanovljen celo poseben inštitut, ki se ukvarja izključno s preučevanjem Krasa. Podzemlje se zdi ena sama votlina, saj raziskovalci najdejo vsako leto čez dvajset novih jam. Hribovito nadzemlje označujejo ponikajoče reke, skalovje, rdeča prst, vinogradi in mediteransko obarvane vasi. Kdor dandanes prepotuje Kras, si bo komaj mogel predstaviti, da je pokrajino še pred nekaj desetletji pokrivalo le nizko grmičevje in kamenje. Po dolgoletnem pogozdovanju se zdaj kaže v svoji novi zeleno-rdeč-kasti obleki. To je bilo opaziti že na poti v Sežano, kjer smo se nastanili v hotelu Tabor. (Da gospa Schnablova na Dunaju stanuje ravno v Taborci, je zgolj naključje). Sežana, mesto z okoli 4.000 prebivalci, je center regije, ki sicer ni posebej industrializirana. Kamena kultura Na popoldanskem sporedu prvega dneva je bil obisk Štanjela, srednjeveškega mesta na majhnem griču, ki nudi čudovit razgled. V Štanjelu, nekoč pomembni postaji na trgovski poti z morja proti severu, živi danes samo še peščica ljudi, večina prebivalstva se je naselila v udobnejša stanovanja v dolini zunaj starega mestnega obzidja. Štanjel je predvsem zaradi svoje enkratne arhitekture pomemben kulturni spomenik. Čeprav so mesto v drugi svetovni vojni zasedli Italijani in Nemci, ter ga partizani deloma minirali in uničili, je njegov srednjeveški značaj dobro ohranjen, tako da se obiskovalci in strokovnjaki lahko prepričajo o funkcionalnosti hiš in spretnosti ljudi v obdelavi kamna. Nekdanji grad je bil preurejen v kulturni center, kjer se nahaja stalna razstava kraškega slikarja Lojzeta Spacala (*1907). Še do 31. avgusta pa je na ogled razstava o arhitektu, urbanistu in vizionarju Maksu Fabianiju (1864-1962). Fabiani je bil dolga leta štanjelski župan in je tudi arhitektonsko posegel v podobo mesta. Ob izredno dobro obiskanem odprtju razstave je bila predstavljena knjiga »Vizije prostora«, bogato opremljena monografija o življenju in plodnem delu Fabianija, ki jo je napisal Marco Poz-zetti. Prijetni večer se je iztekel na grajskem dvorišču ob klepetu in petju in bogatem bifeju, kjer seveda niso smeli manjkati kraške špecialitete: pršut, beli kruh in kraški teran. Vinska kultura Kraški svet ne dovoljuje intenzivnega poljedelstva. Le tu in tam je v dolinah videti kakšno majhno polje. Tem bolj pa uspeva grozdje. Znameniti kraški teran ima na tem kamenitem terenu najboljše pogoje za rast. Prvotno je bil teran zelo trpko domače vino, ki je raslo na eni sami trti na dvorišču domačij in se je zato pridelovalo v zelo skromnih količinah. Danes je povsod videti vinograde in teran je postal nezanemarljiv gospodarski steber regije, čeprav Kraševci sami, kot nam je zaupal Aleksander Peršolja, raje pijejo belo vino. Svetovna kultura Življenju in delu Srečka Kosovela je bil posvečen dobršen del drugega dneva. Rojen leta 1904 v Sežani se je kot študent slavistike, romanistike, filozofije in umetnostne zgodovine razvil iz kraškega pesnika samotne mladosti v umetnika, ki je sledil takrat najnovejšim tokovom v svetovni literaturi: ekspesionizmu, futurizmu in konstruktivizmu. Kraševci so zelo ponosni na svojega pesnika, ki je komaj 22-leten telesno izčrpan umrl za menengitisom. V njegovi rojstni hiši v Sežani - v šoli, kjer je poučeval njegov oče Anton - so domačini s požrtvovalnim delom uredili spominsko sobo v konstruktivi- stičnem slogu. V stranski sobi je na ogled majhna razstava s fotografijami družine Kosovel, knjigami in pesmimi najmlajšega sina. Kako radi imajo Kraševci svojega Srečka, je razvidno iz tega, da je več kot 200 njegovih pesmi uglasbenih. Ljudje se zavedajo mnogostranskosti svojega pesnika in je v njihovi zavesti prisoten tako kot pevec s Krasa kakor kot socialno angažiran eksperimentalni pesnik. Srečko Kosovel je hkrati eden redkih umetnikov, pri katerem se prepleta ljudska z visoko kulturo, pri čemer se ljudje identificirajo z obojim. Kakor je na Krasu čutiti odprtost do morja in do Alp, je tudi čutiti, da živi podobna odprtost v ljudeh samih, pa najsi to zveni romanitčno. V Tomaju, nekoliko severozahodno od Sežane, smo se ustavili pri bosanskem pisatelju Josipu Ostiju, dobitniku literarne nagrade Vilenica leta 1994, ki se je pred nekaj leti preselil iz Sarajeva na Kras. Sploh umetniki odkrivajo Kras vse-bolj kot prijetno zatočišče. V prafari Tomaj je Srečko Kosovel preživel svoje zadnje dni in je tudi pokopan. Trenutno prazno hišo Kosovelovih nameravajo preurediti v atelje za pisatelje, ki naj bi se financiral iz posebnega sklada občine in ministrstva. Po kosilu in kratkem ogledu vinske kleti, ki ima prav po kraško tudi odprtnino v neko jamo, smo iz Hruševice krenili proti Gorjanskemu, kjer je bil doma Karel Štrekelj (1859-1912), slavist in etnolog svetovnega slovesa, ki je med drugim urejal dragoceno zbirko »Slovenske narodne pesmi I-IV«. V gostoljubni hiši, bivši gostilni, Štrekljevi še danes živijo in cadi pripovedujejo o svojem predniku, saj ga samostojna Slovenija zdaj spet odkriva in se o njem poučuje tudi v bližnji šoli, ki je poimenovana po njem. Malo izven vasi se nahaja vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne, ki spominja na to, da je v bližini potekala soška fronta. Ranjene vojake in mrliče, ki so jih peljali tam mimo, je videl tudi mladi Srečko Kosovel in ni čuda, da je v njegovih pesmih Kras rdeče barve. Na pokopališču stoji komaj še kak nagrobnik na prvotnem mestu. Vendar ostanki kažejo, da so grobove ločili po narodnosti mrličev. Nekoč so pokopališče oskrbovali Italijani, v času Jugoslavije je bilo zanemarjeno, zdaj pa ga spet nekoliko urejajo. Jamska kultura Proti večeru smo prispeli v jamo Vilenica, ki je bila obiskovalcem na ogled že v 16. stoletju. Na svojčasni turizem spominja samo še soj na kapnikih, ker so jamo nekoč osvetljevali z baklami. Kljub svoji lepoti Vilenica danes ne šteje preveč obiskovalcev, ker je teže dostdpna kakor so to Postojnska ali Škocjanske jame. Toda zdravniki so nedavno odkrili novo posebnost Vilenice. Jamski zrak je namreč čistejši kakor v operacijski sobi in razmišljajo o tem, da bi jama služila kot zdravilišče za pljučne bolezni. Prve take poskuse so že izvedli v sežanski bolnišnici v umetnem rovu in rezultati so dokaj zadovoljljivi. V Vilenici, kjer baje do današnjega dne živi dobra vila, že od leta 1986 podeljujejo literarno nagrado za srednjeevropsko literaturo. Dobitniki so bili med drugim Fluvio Tomizza, Peter Handke, Peter Esterhazy, Jan Skacel, Milan Kundera in Josip Osti. Zaključna svečanost vedno poteka v »plesni dvorani«, ki je nekdaj dejansko služila kot plesni prostor za domačine. Slikarska kultura Poleg ekspresionista Toneta Kralja (1900-1975), kije v teh krajih poslikal čez 40 cerkva, in Lojzeta Spacala je Avgust Černigoj (1898-1985) tretji pomembni kraški slikar. V Lipici, kjer je živel sedem let, smo se domov grede ustavili in si ogledali njegovo galerijo. Černigoj je bil evropsko razgledan človek. Študiral je v Weimaru ter bil v stiku z avantgardistično skupino »Bauhaus«. Bilje tudi Kosovelov prijatelj in sodelovala sta pri konstruktivistični reviji »Tank«. Pozneje je bil učitelj na Krasu in v Trstu. V majhni galeriji je razstavljeno okoli 600 njegovih del iz dvajsetih do sedemdesetih let. Slike pričajo o tem, daje bil Černigoj zelo mnogostranski slikar in je sledil malodane vsem tokovom v svetovnem slikarstvu. Zadnja postaja ekskurzije pa je bila Kopriva, kjer ima svoj atelje mlada kiparka Mateja Belle. Njene harmonično-oble skulpture so po njenih besedah praviloma avtoportreti. Kamen, ki ga obdeluje, pa je seveda iz enega izmed treh koprivških kamnolomov. Josip Osti, nagrajenec Vilenice 1994, v družbi z gostiteljem ekskurzije Aleksandrom Peršoljo in doc. dr. Katjo Sturm-Schnabl Foto: sv Aristofanova Lizistrata na dobrolskem odru j» tene pomladi 411. leta pred #^Jezusovim rojstvom. V Dionizovem gledališču na južnem bregu Akropole je premiera Aristofanove satirične komedije Lizistrata. Avtor sedi v prvi vrsti, zraven njega avtorja Sofokles in Evripid, pa tudi zdravnik Hipokrat in filozof Sokrat sta med gledalci. In šestnajstletni Platon ... Atiška dežela je sredi vojne vihre: Atenčani se kosajo s Špartanci v klanju, kateri bojo hujši in si zaslužili večji spomenik junaštva. A kakor v evropski tridesetletni vojni, kakor v' vojni naših dni na Irskem, na Bližnjem vzhodu in v Bosni, preti nazadnje ista katastrofa obojim: premagancem in zmagovalcem: oboji krvavijo, oboji so lačni vojni invalidi. Le da imajo stari Grki večjo srečo, se pravi socialno kritičnega, politično angažiranega odrskega avtorja Aristofana. Ta stisne državni krmili v roke dvema mikavnima, duhovitima, vendar amazonsko strogima ženskama -pri Atencih je to Lizistrata, pri Spartancih pa Lampito. Ti dve, že davno siti vojnega pomanjkanja, zbereta okrog sebe vse ženstvo v pravo zaroto, z zaprisego (ne Zeusu, kije tudi samo moška šleva, ampak Afroditi, boginji ljubezni), da bojo ugrabile iz moške oblasti državno blagajno, kajti brez denarja ni orožja, brez orožja pa ni vojske. Pa še nekaj važnega sklenejo: da bojo odklanjale moške, dokler se ne nehajo vojskovati. Iz odlične predstave Aristofanove Lizistrate. V poduk in opozorilo moškim! Tukaj nekaj Lizistratinih pacifističnih gesel oblastnemu Mestnemu svetniku v fris: Mestni svetnik (Lizistrati) Politika je stvar za moške, / so vedeli že dedje naši, / kadar folk tičal je v kaši. / Zenska pa naj Štirna svoje joške. Lizistrata (Mestnemu svetniku) Če vzdigneš zoper mene en sam prst, / bo to prav gotovo zadnje, / kar se ti je kdaj že vzdignilo! Peslajnar ti skurni, kaj nam MOHORJEVA ZALOŽBA Uspešna predstavitev na Dunaju Ni treba biti bogve kakšen prerok, če se napove, da je Mohorjevi založbi - v novem času s sedežem Celovec-Ljubljana-Dunaj - z izdajo publikacije »Kärntens braune Elite« (Rjava elita Koroške) izpod peresa Alfreda Elsteja, ki se zapisuje tematiki polpretekle zgodovine, uspela prava uspešnica na knjižnem trgu. To je dokazal obširen odmev na dunajsko predstavitev te knjige, na katero je vabila Mohorjeva založba skupno z Avstrijsko ligo za človekove pravice in Združenjem socialdemokratskih borcev za svobodo in žrtev fašizma. Alfred Elste - v krušnem poklicu srednješolski učitelj v Spittalu ob Dravi - po izobrazbi zgodovinar, filozof, psiholog in pedagog ter predvsem tudi avtor številnih publikacij na tematiko nacionalsocializma v Avstriji, predstavlja v svojem delu biografijo dvajsetih vodilnih koroških nacionalsocialistov, pravi NSDAP-jevski who is vvho Koroške iz leta 1918-1945, in osvetljuje na zelo skrajšanem prostoru, neemo-cionalno, vendar precizno, poreklo in politično kariero ter življenjsko pot bistvenih mogotcev bivše nacionalsocialistične elite na Koroškem. Napeto čtivo na 250 straneh (vključno s številnimi fotokopiranimi dokumenti ter strokovnim imenskim registrom), ki nudi nove in še do danes nepoznane vire o vstajenju nacionalsocializma na Koroškem. Biografije posameznikov -od (priznam, meni doslej neznanega) Erwina Aichingerja, znanstvenika na področju bota-'nike, ki seje zapisal ideologiji in politiki nacionalsocializma, vendar si svojih rok ni umazal s krvjo, do Odila Globočnika, enega najhujših krvnikov nacionalsocializma ne samo na Koroškem, marveč po celotni Evropi - so tema Elstejeve študije. Seveda najdemo tudi Slovencem posebno znana imena: Steinacher, Maier-Kai- bitsch, Rainer. Elstejeva študija, spremno besedo je napisal prof. Anton Pelinka, bo skrbela za odmev in bo našla svoje bralce: vsi tisti, ki so ta čas še zavestno doživeli - bodisi s te ali one strani - bodo segli po njej, mlajši rod pa naj seže po takih publikacijah že zato, da ve, odkod je prišlo, kar danes še ali spet straši po Avstriji. ELSTE, Alfred: Kärntens braune Elite. Celovec-Ljubljana-Dunaj, 1997, 251 str. F. Z. čvekaš! / Vojna gre vsaka na ženski rovaš! / Kaj niso vsi sinovi naši, / že v krvavi tvoji črni maši? Poslušaj, starec, ti pokrita rihta, /kaj je vojna: moški vsi gredo adijo! / Kako se smilijo mi vsa dekleta,/ki v cvetu svojih rosnih let / samevajoča v posteljah se starajo, venijo. Kakšen jezik! Nikoli nikjer frivolen, čeprav z brizgajočimi krepkimi izrazi. Kako spoštljivo, zlasti pa pesniško cika na neznosno trpeče vojščake, ljubezni žejne Janeze Trdine, nesrečne dopustnike, ki jim ljubice in žene dosledno neusmiljeno odrekajo kakršenkoli objem. Mestnega svetnika igra uradno dostojanstveno »naš« človek, dvojezični gledališki talent Hanzi Prilasnik s severnega brega Drave, kakor je pred letom dni nepozabno odigral Plavtovega Milesa Gloriosusa. Foto: Jagoutz Satirsko poskočni Helmut Lechthaler pa prepričljivo svari nedostopne, nepopustljive ženske, da ga bo zdaj zdaj razneslo od same boleče otrdelosti. Njegov resignacijski krik »Leck Oarsch« je fundamentalen, olimpijsko dokončen, pretresljiv izbruh ranjenega moškega ponosa, njegova ontološka slepa ulica, popolna onemoglost. Sele zdaj se satirična komedija sprevrže, razvozlja v predvidljivi srečni konec, kajti katera resnica na svetu je še bolj verjetna kakor ta, da je ljubezen lepša kakor vojna? Kakor bi trenil, se obe vojskujoči se mesti odločita za sklenitev mirovne pogodbe. Jörg Schlaminger, avtor nemške priredbe in hkrati njen režiser, virtuozno obvlada odrski jezik, je briljanten ustvarjalec besednih iger, namazan z vsemi teatrskimi žavbami. In je imel izredno srečno roko pri iz- biri številnega ansambla amaterjev v najlepšem pomenu besede. Glavni, se pravi najtežavnejši vlogi igrata Andrea Bachmann in Klaudia Weber, suvereno, prepričljivo, saj se lahko zaneseta na soigralce in soigralke. Kulturni referent dobrolske občine Rudi Vouk se jim v gledališkem listu v obeh (!) jezikih prisrčno zahvaljuje za poučno razvedrilo, ravnatelj H. Rohr-meister pa prav tam spodbuja Dobrolke, naj si v letu žena zanesljivo ogledajo ta ženski referendum posebne vrste, da bi se po potrebi znale po robu postaviti moškim oblastnežem. No, zakaj ta nasvet samo Dobrolkam? Vse koroško ženstvo naj bi v tem poletju poromalo tja na dvorišče benediktinskega samostana, kjer igrajo najzabavnejšo in najaktualnejšo družbenokritično komedijo tega mizemega sveta, da si naberejo potrebne samozavesti! Prej kdaj se je govorilo samo o Spittalu ob Dravi kot koroškem središču poletnih iger - zabavne Wochinzeve com-medie dell'arte, zdaj so usmerjeni žarometi tudi na antimili-taristično satirično komedijo v srcu Podjune, takšno, da se ti po predstavi samo od sebe vsiljuje vprašanje, le zakaj ga vsa Slovenija ni imela in ga nima avtorja - dramatika, ki bi si kakorkoli že izbral kot temo sramotno štiriletno vojno v Bosni v Aristofanovem in Zupančičevem duhu: Veš, poet, svoj dolg? Namesto da so se tam doli dali toliko let krmiti in trapati s plehkim pompoznim in opolzkim ameriškim revijskim tamtamom kakega supermegacoolega Pandurja ... Jaz sem mu iz celovškega Mestnega gledališča ušel sredi predstave. Janko Messner BOROVLJE Koroški Slehernik na prostem Pred obličjem smrti se grešnik zave svojega življenja REŽIJI Maximilliana w Achatza in v organizaciji in igri Thetara WalTzwerke v začetku tega meseca doživel premiero »Kärntner Jedermann« -Koroški Slehernik na glavnem trgu sredi Borovelj. Tematika, ki jo pozna vsakdo: grešnik, ki v cvetu življenja ne misli na smrt, vdaja se zabavi in posvetnemu uživaštvu, se pred obličjem smrti spreobrne, iskreno pokesa in rešen je za večnost. To prispodobo iz svetovne književnosti so igrali skozi stoletja in boroveljska uprizoritev je seveda namenoma podčrtala to po eni plati staroversko in po drugi večno temo z vsemi klišejskimi pripomočki, ki neogibno spadajo zraven: nadangel Mihael z ognjenim mečem v roki, Lucifer kot prefrigan/a zapelivec/ka, satan je tako demonski, da ga bi prepoznalo dete, Marija vsa očarljiva in materinska, angel kot..., no, ja, kot angel pač. Zanimiv aspekt pa je vendarle odkriti v tem koroškem sleherniku: rešiteljica, priprošnjica je mati božja in v tem je videti tako rekoč slovanski / slovenski element bogaboječnosti. Pri uprizoritvi sta sodelovala tudi dva igralca šentjanškega odra »Teatr brez ...«: Magda Kropiunik (Marija) in Aleksander Tolmajer (nadangel Mihael), režiser Marjan Bevk pa je amaterjem strokovno stal ob strani. Igro na prostem si lahko ogledate še 18., 19., 23., 25., 26. in 30. julija ter I. in 2. avgusta, vselej ob 21. uri na boroveljskem Glavnem trgu. S. W. PRIREDITVE PETEK, 18. 7. KOČUHA, Camping Rož-družina Küpper 20.00 Koroški večer. Sodelujejo: Vaščani pojo, Mešani zbor iz Šmarjete in instrumentalni duo z Bavarske; SOBOTA, 19. 7. TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete 9.00 Slikanje ikon. Vodita: mag. Silva Deskoska in mag. Ljubčo Deskoski; traja do 26. julija, do 13. ure SETIČE, - DSG Sele 10.00 Maša in pohod na Setiče BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 16.00 Srečanje ljudskih glasbenikov treh regij ZGORNJE ŽAMANJE, gostilna Picej-Tedl - SPD Vinko Poljanec 19.00 Tradicionalno kresovanje. Nastopata MoPZ »Vinko Poljanec« in kvartet »Škocijanski fantje«; za ples igra »Podjunski trio« NA GORI, v gostilni pri Kokeju - SPD »Zvezda« 20.00 Veselica na Gori. Igra ansambel »Toni Hervol« iz Slovenije; vstopnina 50 šil. DOBRLA VAS, v samostanski cerkvi - SPD Srce 20.30 SOLO E PENSOSO. Izvaja Ensemble Hortus Musicus NEDELJA, 20. 7. KOMEU, - ZKP Pliberk, SPD »Edinost« 9.30 Pohod na Komelj. Zbirališče ob 9.30 pri Apovniku na Borovju ali ob 11. uri pri gostilni Pistotnik na Komlju DOBRLA VAS, kmetija Potočnik v Mokrijah - KIS 10.00 Poletna fešta na kmetiji (do 16. ure) in občni zbor KIS OBIRSKO, pri Jerebu - Alpski klub Obir 14.00 8. mednarodno srečanje harmonikašev SPODNJE RUTE, pri Poderšniku - SPD Radiše 14.00 Tekma koscev TINJE, v domu - Katoliški dom prosvete 20.00 Ekskurzija za čebelarke in čebelarje »Kako čebelarijo v Sloveniji?«; vodita: Anton Rozman in dir. Mirko Srienc ŽITARA VAS, v kulturnem domu - SPD Trta 20.30 Poletni koncert. Sodelujejo: MoPZ »Trta« iz Žitare vasi; »Kranjski kvintet« iz Slovenije in Vokalni kvintet iz Velikovca PONEDELJEK, 21. 7. ŠKOCJAN, v ljudski šoli 20.00 6. Škocijanski kulturni dnevi - Koncert »Mladi umetniki«. Nastopata: Mädchenterzett Grafenstein in Jauntaler Geigenmusik SOBOTA, 26. 7. NA GORI, pri Košarju - Vaščani pojo 20.30 Koncert »Poper in sol«. Nastopajo »Vaščani pojo«; sodelujeta Staffa musi - Rosenheim, Bavarska in Trio Drava PONEDELJEK, 28. 7. REBRCA, v Mladinskem centru - Krščanska kulturna zveza Teden mladih umetnikov, čas: od 28. julija do 2. avgusta 1997; prijava do 11. julija na KKZ;tel: 0463/516243-22 SOBOTA, 2. 8. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 19.30 Film »Od zrna do drobtine«. Nato veselica z glasbo NEDELJA, 10. 8. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 18.00 Gledališka predstava »Divji lovec«. Nastopa: Gledališka skupina SPD Borovlje PONEDELJEK, 11.8. TINJE, v domu - Katoliška dom prosveta 20.00 Odprtje razstave Haralda Meindla. Razstava je odprta do 29. septembra 1997 NEDELJA, 17. 8. Prireditelj: Katoliški dom prosvete Izobraževalno potovanje v Švico. Voditelj: dr. Johann Sturm iz Linza; potovanje traja do soboto 23. avgusta NEDELJA, 24. 8. MONOŠTER NA MADŽARSKEM, - Slovenska prosvetna zveza Likovna kolonija mladih, čas: od 24. do 30. avgusta; za otroke med 9. in 15. letom; število prijav je omejeno; upoštevali jih bomo po vrstnem redu; prijave: SPZ, tel.: 0463/514300-20 SOBOTA, 6. 9. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 20.00 Koncert klasične glasbe PETEK, 12. 9. Prireditelj: Katoliški dom prosvete Izobraževalno potovanje na Dunaj. Spremljevalka Heide Maria Hoffmann; potovanje traja do nedelje, 14. septembra SOBOTA, 13. 9. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 16.00 Otroški popoldan z animatorjem Janijem Kovačičem NEDELJA, 14. 9. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje 18.00 Gledališka predstava »Divji lovec«. Nastopa: Gledališka skupina SPD Borovlje KMEČKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST (KIS) vabi na »Poletno fešto na kmetyi« - OBČNI ZBOR KIS - Kje: na kmetiji Potočnik, Mokrije pri Dobrli vasi Kdaj: nedelja, 20. julija 97, od 10. do 16. ure Kaj vas čaka? ■ Ogled Potočnikove kmetije (hlev za prosto rejo živali, klavnica in predelovalnica za meso, prodajalna, točenje mošta) ■ Občni zbor: poročila, volitev predsednika in odbora ■ kosilo, družabno srečanje in zabavna glasba (pujsek na žaru, solate, pijače) Višek poletne feste pa bo • pokušanje in ocenjevanje kmečkih salam (sodeluje lahko vsak/a udeleženec/ka) • podelitev nagrade: »kralj/kraljica južnokoroških kmečkih salam« • Po pozdravnem prigrizku in pozdravni pijači vas po svoji kmetiji vodita gospa Ulli Potočnik in gospod Peter Potočnik. Tudi za otroke bo poskrbljeno! PROIZVAJALCI SALAM, POZOR! Prinesite s seboj svoje salame! Najboljše proizvajalce čaka velika podelitev nagrade! Na družabno srečanje vabimo vse prijatelje KIS z družinami! Da bi ne zmanjkalo jedi in pijače, vas vljudno prosimo za prijavo! (Telefon KIS: 0463/54864) OGLAS Dr. Franc Wutti, zdravnik splošne prakse v Borovljah, sporoča, daje njegova ordinacija zaradi dopusta do 27. julija zaprta. NAPRODAJ sanjska parcela neposredno ob Hodiškem jezeru (južno od Vrbskega jezera) -2.817 m2, 51 m jezerske obale. Podrobnejše informacije prejmete na telefon: 0427312370 in 04228/2225 la POSOJILNICA-BANK Bilčovs-Hodiše-Škofiče POSOJILNICA-BANK Podjuna Pliberška cesta 6, 9141 Dobrla vas išče sodelavko / sodelavca Pogoji: ■ Zaključena trgovska akademija/gimnazija ■ dobro obvladanje obeh deželnih jezikov ■ morebitna praksa v bančništvu ■ pripravljenost za izobraževanje MESTA ZA KVALIFICIRANO VZGOJITELJICO ALI VZGOJITELJA V VARSTVU KROŽKA STARŠEV ABCČ Pogoji: • zaključena izobrazba • pisno in ustno obvladanje slovenščine in nemščine • zanimanje za inovativno pedagoško delo z otroki Vaša vloga za namestitev naj vsebuje tudi kratek življenjepis in potrdila o izobrazbi; pošljite jo do 31. julija 1997 (datum poštnega žiga) na tale naslov: Krožek staršev ABCČ, Mikschallee 4, 9020 KlagenfurtICelovec SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA objavlja razpis za likovno kolonijo mladih v Monoštru (Szentgotthard v Porabju na Madžarskem) od 24. do 30. avgusta 1997 za otroke med 9. in 15. letom. Število prijav je omejeno in jih bomo upoštevali po vrstnem redu. Prijave SPZ: TarviserStr. 16 9020 Celovec, tel 0463/ 514300-20, fax -71) Oswald Wrienz iz Vinogradov - rojstni dan; Johej Škof iz Gluhega lesa - 60. rojstni dan; Vera Sticker iz Šentjakoba -osebni praznik; Nanca Roš iz Železne Kaple - 90. rojstni dan; Amalija Pečnik z Reke pri Šentjakobu - rojstni dan; Fridl Matevčič iz Lovank, Marija Paulič z Dobrove, Andrej Polcer iz Spodnjih Vinar in Mirko Srienc iz Grabalje vasi - osebne praznike; Manuela Karničar z Obirskega - rojstni dan; Irmi Standmann z Moš-čenice pri Bilčovsu - osebni praznik; Fridi Ogris iz Branče vasi - rojstni dan; Hannes RADIO KOROŠKA SLOVEBISKE ODDAJE ČETRTEK, 17. 7. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja PETEK, 18. 7. 18.10 Kulturna obzorja SOBOTA, 19. 7. 18.10 Od pesmi do pesmi -od srca do srca NEDEUA, 20. 7. 6.08 Dobro jutro, Koroška / Guten Morgen, Kärnten! (Anton Rozmarič) 18.00 »Za vesel konec tedna« PONEDELJEK, 21. 7. 18.10 Kratek stik TOREK, 22. 7. 18.10 Otroška oddaja SREDA, 23. 7. 18.10 Glasbena mavrica 21.04 Večerna glasbena oddaja PRAZNUJEJO Ressmann iz Ledine - rojstni dan; Margareta Pogačnik z Dobrove - osebni praznik; Hanzi Oraže s Šajde, Rudi Mlečnik in Jaki Mlečnik -rojstne dneve; Hermi Singer iz Loč - rojstni dan; člani društva upokojencev Pliberk Zalka Černič iz Dvora, Ignac Jernej iz Črgovič, Metka Bricman iz Strpne vasi, Marta Riedl iz Nonče vasi, Franc Schliesser z. Bistrice in Antonija Kulmeš s Suhe - osebne praznike; Greti Sitter z Obirskega - 75. rojstni dan; člani društva upokojencev DOBER DAN, KOROŠKA NEDEUA, 20. 7. 13.30 ORF 2 PONEDEUEK, 21. 7. 2.05 ORF 2 (Ponovitev) 15.55 TV SL01 (Ponovitev) I Učimo se iz zgodovine: mladi iz Nemčije spoznavajo doprinos Slovencev k osvoboditvi narodov I »Prelepa naša si dežela ...«: Po koroških poteh! I 22. mednarodni grafični bienale v Ljubljani: Več kot 1000 listov, nad 300 avtorjev iz 50 držav I Slovenski atletski klub z novimi igralci v novo sezono I Pa še to: štirje lačni kljunčki trkajo na vrata Šentjakob Mici Böhm iz Pod-rožce, Mici Krištof iz Velike vasi, Zora Ferm iz Šentjakoba - osebne praznike; Albert Hafner iz Večne vasi - rojstni dan; Blaž Miki iz Zgornjih Rut na Radišah - 60. rojstni dan; Ana Karničar z Obirskega - rojstni dan; Katarina in Mateja Ker-bitz iz Vogrč - rojstni dan. ■ Matina Müller, hči Irmi in Hanzija Müller s Struge pri Kožentavri, je na univerzi v Gradci zaključila študij farmacije. Veselimo se skupaj z njeno družino in ji iskreno čestitamo! SLOVENSKI VESTNIK Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. tel. 0463/514300-0 • faks -71 DEŽURNI TE ŠTEVILKE.............Jože Rovšek ODGOVORNI UREDNIKI Jože Rovšek ( 30) ... kultura, slovensko zamejstvo Mirko Štukelj (-32).............šport, oglasi Sonja Wakounig (-34)...politika, manjšinska družba Poslovodstvo.............Mirko Messner (-50) Tajništvo................Urška Brumnik (14) Naročniška služba...........Milka Kokot (-40) Prireditve............Andrea Metschina (-22) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Zveza slovenskih organizacij na Koroškem TISK Založniška in tiskarska družba z o. j. DRAVA tel. 0463/50566 ------------------VSI-------------------- Tarviser Straße 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec PODEN - SLOVENJI PLAJBERK Odšel je Andrej Lausegger - Ožekar Prejšnji petek, 11. julija, smo ob veliki udeležbi pogrebcev na farnem pokopališču v Slovenjem Plajberku položili k večnemu počitku znanega in uglednega kmeta ter gostilničarja Andreja Lauseggerja, po domače Ožekarj^ iz Podna. Pokojni je umrl v 77. letu starosti za kapjo in je vse do zadnjega delal na vzorno urejeni gorski kmetiji ter bil v veliko pomoč svojemu nasledniku, sinu Viliju. Rajni Ožekar ni bil gostobesednež, ampak mož dejanj ter dela. Kot je v poslovilnem govoru dejal občinski odbornik VS Borovlje mag. Peter Waldhauser, je Andrej Lausegger globoko ljubil svoj kraj in svojo slovensko materino besedo in pesem ter z ženo dajal te vrednote naprej svojim osmim Pogreb Andreja Lauseggerja otrokom, katere sta vse spravila h kruhu. Dolga leta je bil slovenski občinski odbornik ter zastopnik kmetov v bivši plaj-berški občini. Bil pa je tudi nad petinpetdeset let cerkveni pevec. Pogrebne obrede sta opravila župnik Franc Hudi in diakon Herman Kelich, pel pa je domači moški cerkveni zbor. Družini in svojcem pokojnega izrekamo naše sožalje! ~w Tzadnjih tednih sem brala W v dnevnikih dve vesti, ki sta mi dali misliti in me spodbudili, da k njima dodam svoje stališče še jaz. Prva je bila, da je neka 63-letna ženska postala še mati. Sicer ne na biološki način, temveč s pomočjo zdravniške umetnosti, ki je ob tem rojevala kar posebne cvetke: jajčece neke mlajše sorodnice so oplodili in ga vsadili v maternico 63-letne, najbrž Že babice, ker si je le-ta pač tako iz srca zaželela na stara leta še enega otroka. Druga vest pa je bila ta, da so v Bologni v Italiji zdravniki poizkusili novo metodo, kako bi ukinili nezaželjene nosečnosti. In sicer tako, da zarodek, ki od matere ni zaželjen, na podoben način kot lovimo ribe, potegnejo iz maternice in ga zmrznejo. Na ledu pa naj zarodek potem počaka tako dolgo, da IZ ŽENSKEGA VIDIKA piše dr. Štefka Vavti starši pridejo po njega, ker so si slednjič le namislili, da otroka želijo - seveda pa starši embrio lahko tudi nekomu podarijo ali »prodajo« kakšnemu drugemu parčku, ki si želi otroka in trpi zaradi nerodo-vitnosti. Tehnološke rešitve za vsak problem Odkrito povedano me oba-dva razvoja strašita in res ne vem, ali je dovoljeno oziroma ali smemo dovoliti vse, kar je s pomočjo modeme tehnologije in z modernimi medicinskimi aparati mogoče? Sicer pa si tudi v tako imenovani bioetični komisiji niso edini, ali je ta metoda ukinitve nosečnosti dobra? Na eni strani stoji tveganje, ki ga zdravniki prevzamejo z dvo-kratnim preseljevanjem zarodka: kaj če je navsezadnje otrok zaradi teh medicinskih poizkusov pohabljen? Če trpi njegovo zdravje? Kdo bo v tem slučaju skrbel zanj? Ali bo potem smel vegetirati v kakšnih domovih? Na drugi strani pa zagovarja predsednik bioetičnega sveta metodo, češ da je in mora biti dovoljen razvoj »življenskega projekta«. Ne morem si pomagati, ampak imam težave akceptirati te nove medicinske dosežke, ki izhajajo iz dejstva, da je - preko narave - enostavno vse mogoče in dovoljeno. Pikica na »i« pa nas morda še čaka. Te dni sem brala, da je z malenkostno genetično-tehnološko spremembo mogoče, da bo človek kmalu živel več kot 400 let. » f okviru programa PHARE, w ki ima cilj čim bolje pripraviti čakajoče države na vstop v združeno Evropo, potekajo številni projekti. Izhajajo iz vizije premagovanja državnih in drugih meja za sodelovanje med ljudmi in ustanovami. Eno od področij je preko-mejno sodelovanje regij oz. »crossborder« program, v katerem so bili podprti projekti kot čistilna naprava, novi mejni prehodi ali kolesarska steza, torej povsem konkretne stvari, ki prebivalce ob meji zanimajo. In v tem okviru že dobro leto teče projekt »Sodelovanje med poklicnimi šolami Slovenije in Avstrije«, katerega nosilec je POKLICNO ŠOLSTVO OBMEJNIH REGIJ Sodelovanje šol za pretok dela Izobraževalni center SMERI z Raven na Koroškem, vodi pa ga Ana Pavše, dipl. org. izobraževanja. Zrcalni projekt na avstrijski strani ima naslov »Povečanje možnosti za absolvente poklicnih šol«, poteka pa pod okriljem Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. Kot je med drugim povedala Pavletova, v prvi fazi ugotavljajo možnosti sodelovanja, temu pa bo sledilo izmenjavanje učiteljev, učencev oz. vajencev in preučevanje šolskih programov; prisotna je tudi težnja po izena- čevanju priznavanja izobrazbe na meddržavnem nivoju. Na konferenci k projektu, ki je potekala 27. maja v Celovcu in so se je udeležili vladni predstavniki in strokovnjaki obeh držav, je podrobni predstavitvi sistemov poklicnega izobraževanja sledilo dogovarjanje vodstev šol, ki so glede na razmere vključene. Na avstrijski strani gre za tri poklicne šole, iz Celovca, Velikovca in Beljaka. Vključene šole iz Slovenije so tokrat iz Koroške regije: ravenska Srednja strojnokovinarska m i 2 3 4 5 ■ 6 7 8 9 10 n ■ Tl 13 ■ 14 15 ■ 16 17 ■ Ti 19 ■ 20 L 21 ■ 22 23 ' 24 ■ 25 26 ■ 27 28 ■ 29 30 ■ 31 ■ 32 33 ■ 34 ■ Tl 36 M 37 38 39 ■ 40 41 M 42 ■ 43 44 ■ 45 46 ■ 47 48 4^ ■ 50 ■ 51 52 53 ■ 54 ■ 55 56 ■ "57 VODORAVNO: 1. drugo največje mesto na Koroškem 6. kuhinjski insekt II. največja ptica v Alpah 12. zdravilo 14. odmerek, tudi konzerva 15. največji sesalec 16. večje prozno delo 18. ličinka 19. okrajšava za »starejši« 20. odrska uprizoritev z zabavno vsebino 22. am-nesty international 23. roman švicarskega pisatelja C. Aneta 25. smučanje na daljše proge 27. rariteta 29. tako kot 31. vrsta letala 32. naplačilo, nadav 34. slovensko ime ital. reke Po 35. zakup 37. drugo ime za krta 40. grški junak pred Trojo 42. ženin ali možev oče 43. okr. za »tega meseca« 45. pisec analov 47. nadležen zajedalec v laseh 48. neokusno okrasje 50. dodatek k pogodbi 51. reka na Pelo- ponezu 52. veliko jezero v Aziji, ki se je posušilo že za dve tretjini 54. angleško »Jože« 55. apel, poziv 56. vas ha Gurah blizu Celovca, kjer stoji spomenik izseljencem 57. kisel, rumen južni sadež NAVPIČNO: 1. športnik s pestmi 2. pokrajina v Etiopiji 3. gibanje po zraku 4. Jack London 5. mesni izdelek 6. preostanek pri polaganju ploščic 7. član, tudi okončina 8. držaj, ročaj 9. ime pesnika Pounda 10. ribja jajčeca, pripravljena kot hrana 13. oblika imena Emilija 16. zgodaj 17. neizobražen, neveden 20. kaktus 21. vrsta sira, imenovana po meniškem redu 24. nenadna misel, domislek 26. sredozemska rastlina 28. trčenje 30. pesem hvalnica 33. člen v slovnici 35. morska žival, ki je iz samih nitk 36. hrana, ki je padala Izraelcem v puščavi 38. ruska tiskovna agencija 39. vas na Dolenjskem, rojstni kraj Primoža Trubarja 41. podobe v snu 44. ime slovenske pisateljice Mihelič 46. krajše »Leopold« 47. tekoč izloček iz teles ljudi ali živali 49. država v centralni Afriki 51. ilovica 53. rimsko 51 55. kilometer 54. dolga pesnitev 56. okrajšava za »znotraj« šola, Center srednjih šol iz Slovenj Gradca in Srednja šola Muta. Sodelovanje pa bo potekalo na področju kovinarskih in elektro poklicev, mizarstva in lesarstva, trgovine in gradbeništva. Podrobneje bodo možnosti sodelovanja preučile delovne skupine, ki sojih imenovala vodstva šol; naloga pa zajema: vsebinski del, metodološko izvedbo, sodelovanje z delodajalci, učno osebje in po- dobno. Tako izoblikovani zaključki pa bodo odgovorili na vprašanje, katera bodo področja sodelovanja. Kot je še povedala Ana Pavše, bi v skladu z načrti že v prihodnjem letu lahko potekale izmenjave med poklicnimi šolami in vajeniškimi centri obmejnih regij Avstrije in Slovenije. S tem bi se začel uresničevati cilj povečevanja možnosti absolventov poklicnih šol in njihove večje mobilnosti na trgu dela. S. Š. HUMEC PRI ŠENTILJU Goriški zbor na pranganju V nedeljo, 6. julija, je bilo v šentiljski podružnični cerkvi na Humcu humško pranganje. Da bi bilo čimbolj privlačno, je naš župnik lovro Petričič poleg domačega mešanega pevskega zbora, ki ga vodi prizadevni Rudi Gröblacher, povabil k sodelovanju še mešani pevski zbor Podgora iz Gorice v Italiji, pod vodstvom dr. Mirka Špacapana. Oba zbora sta se v bogoslužnem obredu lepo ujemala in s privlačnim petjem veliko prispevala, da je bilo tokratno pranganje pravi užitek. Po pranganju so goriški gostje pred cerkvijo zapeli vrsto narodnih pesmi in bili nagrajeni z navdušenim aplav- zom. Domači pevci so jih nato povabili na kosilo h Krajcvirtu v Podjerberk, kjer so ob izvrstni jedači in pijači in po starem načelu, da pesem združuje, navezali prisrčne stike, in goriški pevci so Šentiljane že povabili na povraten obisk v jeseni. Prepričani smo, da je bila z nedeljskim srečanjem na humškem pranganju vzpostavljena trdna prijateljska vez, ki se bo v bodoče prav gotovo potrjevala v nadaljnjih pevskih srečanjih. Obema zboroma želimo v tem smislu uspešen nadaljnji potek, župniku pa izrekamo prisrčno zahvalo, da je vzpostavil te stike. L. V. ■ Pismo bralca Jeseniški gasilci v Rožeku V nedeljo, 17. junija, so gasilci iz Rožeka vabili na blagoslovitev novega modernega gasilskega vozila. Vabili so tudi gasilce iz sosednjih občin ter pobratene gasilce z Jesenic. Po maši in blagoslovitvi so sledili številni govori častnih gostov. Kot zadnji izmed njih je spregovoril tudi zastopnik gasilcev z Jesenic. Čeprav je bil navzoč pri maši, pri kateri je slišal tudi slovensko besedo, ni spravil pri svojem govoru v zelo klavrni nemščini iz ust niti ene slovenske besede. Čudno, čud- no!. Kaže, da se je prilagodil uradni liniji rožeških gasilcev. Po govoru sem še nekaj časa kot okamenel obsedel in nisem mogel prav verjeti, da zastopnik jeseniških gasilcev, ki hkrati predstavlja tudi Slovenijo, v svoji uniformi ni hotel na javni prireditvi v Rožeku spregovoriti tudi slovensko. Moram priznati: pričakoval sem moralno oporo, dobil sem jo po glavi! Pozneje sem zvedel, da se je podobno godilo še nekaterim drugim! Mag. Mirko Oraže občinski odbornik EL SLOVENSKI VESTNIK SPORT PORTET TEDNA: PETER »PACO« WROLICH Na svetovno prvenstvo in nato med profesionalce Doma je v Ločah ob Baškem jezeru, kolesari pa po vsem svetu in se bori za nove športne uspehe na mednarodnih tekmovanjih. Peter »Paco« Wrolich je svojo uspešno športno pot na dveh kolesih začel kot mlad dijak na slovenski gimnaziji v Celovcu, doslej največji uspeh 23-letnega športnika pa je bil nastop v ekipi avstrijske kolesarske reprezentance na poletnih olimpijskih igrah 1996 v Atlanti (ZDA). Športna kariera Ločana v majici dunajske ekipe Tel-Wolle-Mineral se tudi v letošnjem letu uspešno nadaljuje. Prvi športni višek študenta prava in člana športne akademije avstrijske zvezne vojske v dunajskem športnem centru Südstadt je bila klasična dirka Du-naj-Gresten-Dunaj. V izredno močni mednarodni konkurenci je kot prvi kolesar avstrijske kolesarske zveze po uvedbi enotne licence za amaterje in profesionalce stal na najvišji stopnički dirke evropskega ranga: premagal je vrsto kolesarjev z zvenečimi imeni iz vse Evrope, ki si služijo svoj denar v milijonsko težkih ekipah. Novo poglavje uspeha je Wrolich zabeležil junija letos na 49. krožni dirki po Avstriji, katere so se po novih mednarodnih pravilih udeležili poleg amaterjev tudi profesionalci. Ti - in tu je treba v prvi vrsti omeniti italijansko ekipo Mapei - so zmagali na šestih od devetih etap in imeli z Italijanom Nardellom tudi zmagovalca v skupnem seštevku, Avstrijci s »Pacom« Wrolichom pa so profesionalcem močno otežili tekmovanje in zmage. Prav »Paco« je z odličnimi uvrstitvami dokazal in hkrati prepričal zveznega selektor Gün- Peter »Paco« Wrolich: »Moj cilj je uspešno profesionalno kolesarjenje.« therja Luxa, daje športnik, kateremu so odprta vrata do še večjih mednarodnih uspehov. Z uspehi je Wrolich nadaljeval tudi v zadnjih tednih: na kolesarskem kriteriju v Kranju je v izredno močni konkurenci in ob prisotnosti vse slovenske kolesarske elite osvojil odlično sedmo mesto, le nekaj dni za- tem pa nastopil v na avstrijskem prvenstvu v okolici Innsbrucka na Tirolskem. Pretekli teden je vozil na veliki preizkušnji - krožni dirki po nemški zvezni deželi Rheinland-Pfalz. Za Wrolicha je to bil že četrti nastop na tej zahtevni dirki, na kateri je v preteklih letih dosegel dve drugi mesti, dve četrti mesti ter več uvrstitev med prvimi desetimi. Tudi letos mu je šlo dobro: po treh etapah se je dvakrat uvrstil med prvo deseterico, enkrat celo na šesto mesto, potem pa je moral zaradi obolelosti odstopiti. Največji letošnji cilj mladega kolesarja iz Loč, ki seje s temi rezultati dokončno uveljavil v mednarodni konkurenci, je nastop na svetovnem prvenstvu v San Sebasti-anu v Španiji, še letos -najkasneje pa prihodnje leto, pa hoče dokončno prestopiti v tabor profesionalcev. »Trentuno imam zelo dobre stike v Italiji, Švici in tudi v Španiji, pri čemer mi seveda pomagajo moji dobri letošnji rezultati in seveda tudi moj uspešen nastop na 01 v Atlanti ‘96. Na vseh teh tekmovanjih so me pozorno opazovali športni menedžerji raznih tujih ekip,« pravi Wrolich, in dodaja, da za zares dobro pogodbo potrebuje še ta ali drugi vrhunski rezultat na eni od prihodnjih letošnjih mednarodnih dirk. »Poskušal bom vse, kajti s 23 leti nimam več veliko časa - morda še dve leti - da bi uresničil svoj veliki cilj o uspešnem profesionalnem kolesarjenju. I. L. Skupen obisk zamejskih športnikov pri Logarjevi Predstavniki Slovenske športne zveze (SŠZ) in Združenja slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) so preteklo sredo na slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve v Ljubljani opravili skupen predstavitveni obisk pri novi državni sekretarki za Slovence v zamejstvu in po svetu Mihaeli Logar. Predsednika obeh strešnih športnih organizacij Marijan Velik in Jure Kufersin ter člana predsedstev posl. tajnik Ivan Lukan (SŠZ) in Miriam Žagar Prijatelji nogometa in navijači SAK pozor! Prva tekma Slovenskega atletskega kluba v jesenski sezoni bo že prihodnjo soboto, 26. julija, v Mariji na Zilji s tamkajšnjim domačim nogometnim klubom. (ZSŠDI) so novo državno sekretarko seznanili s široko dejavnostjo in tudi s težnjami in problemi slovenskih športnih struktur na Koroškem kot tudi v Italiji. Ob tem so izrazili pričakovanje, da bo Slovenija še naprej imela posluh za težnje športa v zamejstvu. Pomembna tema pogovora so bila skupna prizadevanja SŠZ in ZSŠDI za izboljšanje finančnega položaja slovenskega športa v zamejstvu. Predsednika sta ob tej priliki predala novi vodji urada skupno sprejeto resolucijo, v kateri SŠZ in ZSŠDI slovensko državo pozivata, da iz podpornih sredstev za Slovence v Avstriji, Italiji in Madžarskem namenja najmanj deset odstotkov proračuna za potrebe športa v zamejstvu. S tem bi -vsaj v sedanji situaciji - slovenska država skrbela in zagotovila obstoj zamejskih živ- ljensko potrebnih športnih struktur. 10 odstotkov sredstev si SŠZ kot strešna organizacija 22 slovenskih športnih društev s približno 2500 aktivnimi športniki in nad 300 sodelavci pričakuje tudi iz avstrijskega proračuna, o katerem odloča sosvet za koroške Slovence. Državna sekretarka Mihaela Logar je v pogovoru s predstavniki zamejskih športnih organizaciji izrecno pozdravila dejavnost le-teh. Izpostavila je njihov prispevek h krepitvi slovenskega življa v Avstriji, Italiji in na Madžarskem, njihovo tesno medsebojno sodelovanje in krepitev stikov s športnimi strukturami v Sloveniji, pozitivno pa je ocenila tudi skupno nastopanje zamejskih strešnih športnih organizacij. Zagotovila jim je podporo, kolikor bo to v njeni pristojnosti. /. L. VESLANJE Cop zmagal v svetovnem pokalu Slovenija ima novega športnega junaka. Mladi Blejčan Iztok Čop je v nedeljo zmagal na tretji tekmi veslačev enojcev v Luzernu in s tem pobral vse letošnje lavorike. Za prvo mesto v svetovnem pokalu bi mu sicer zadostovalo že tretje mesto, ker je pred tem zmagal že v Münchnu in Parizu, ven- dar mu je uspelo še tretjič. V res hudi konkurenci z Egipčanom Alyjem in Norvežanom Bekke-nom je v cilj priveslal s 24 stotink sekunde prednosti. O zmagi je odločal fo-tofiniš. Po osvojitvi naslova svetovnega jtrvaka v Tampe-reju je to Čopov drugi največji uspeh. SAH Leon Mazi zmagovalec v Šentvidu Gorazd Živkovič (SŠZ) dober 74. Slovenski Fide-mojster Leon Mazi (Kovinar Maribor) je zmagovalec letošnjega 16. mednarodnega odprtega šahovskega turnirja Jaques-Lemans v Šentvidu ob Glini. V devetih kolih je osvojil osem točk in neporažen zmagal s celo točko prednosti pred nemškim velemojstrom Ralphom Lauom. Mazi, ki v koroški ligi igra za beljaški klub Schachfreunde Villach, je v Šentvidu zmagal že drugič. Tretji je tokrat postal ukrajinski Fide-mojster Igor Piven, na četrtem in petem mestu sledita dva nadaljnja Slovenca, Boštjan Markun (Tomo Zupan Kranj) in mednarodni mojster Marko Tratar, ki igra za Šentvid. Najboljši Avstrijec na turnirju je bil avstrijski mojster Felix Winiwarter, najboljši koroški igralec pa mojstrski kandidat prof. Klaus Nicki (ASK/KSV Celovec), ki je s tem osvojil tudi naslov koroškega deželnega prvaka še pred Fide-mojstrom mag. Guidom Kaspretom (ASKÖ Bekštanj). Turnirja z rekordno udeležbo 194 igralcev in igralk iz šestih evropskih držav so se udeležili tudi slovenski šahisti iz Koroške. Odlično je igral mag. Gorazd Živkovič (Slovenska športna zveza), ki je s petimi točkami osvojil dobro 74. mesto. Z enakim številom točk sta ravnatelj Pepi Gallob in Boris Gallob (oba ASKÖ Bekštanj) osvojila 75. in 76. mesto, mag. Franci Rulitz (SV Zugzwang Celovec) in Marko Gallob (ASKÖ Bekštanj) pa sta s štirimi točkami zasedla 124. oz. 126. mesto, Dunja Lukan (SŠZ) je z igro manj zbrala 3,5 točke in postala 143., vodja šahovske sekcije SŠZ Ivan Lukan pa je turnir končal s tremi točkami na 166. mestu. I.L. Slovenski Fide-mojster Leon Mazi, na sliki z nemškim velemojstrom R. Lauom in organizatorjem turnirja, je že drugič zmagal v Šentvidu. Foto: sv ŠAHOVSKI OREH ŠTEV. 81 Silvo Kovač Gregger - Dom / Dunaj 1958 Ob izenačenem materialu na šahovnici ima beli, ki je na potezi več manevrskega prostora in bolje postavljene figure. Posebno beli skakač sredi šahovnice a b c d e f g h je nepredvidljiv in s svojimi odskoki spravlja črnega v težave. Kako uspe belemu zrahljati obrambo črnega kralja in zmagati? Z malo zapora in domišlije se vam bo to posrečilo! REŠITEV ŠTEV. 8» Napad belih figur pričenja z žrtvijo beli skakač, ki tako odpira pot beli dami. l.Sb6+! Po izsiljenem l...ab6 sledi nova žrtev, tokrat dame 2.Dc6:+! In po 2...be6 beli mutira črnega kralja s potezo 3.La6 mat! Pazite, da se kaj podobnega ne bo tudi vam zgodilo, saj vaš nasprotnik ne pozna tako starih in uspešnih kombinacij!