PoStnina platana v gotovini. leto XIV., št. 10. V Ljubljani, dne 20. julija 1922. ZELEZNICAR Glasilo Saveza ielieznifera Jugoslavije. Zakon o delavnem času. 14. junija t. 1. je stopil v veljavo »Zakon o zaščiti delavcev«, ki vsebuje tudi odredbe o delavnem času. 25. junija se je j vršila v Zagrebu na poziv pokrajinske uprave anketa za izvedbo zakona o delavnem času. Pri tei priliki ic delegat Saveza podal sledečo izjavo: V vprašanju izvedbe zakonitega delavnega časa podajam v imenu Saveza železničarjev naslednjo izjavo: »Zakon o zaščiti delavcev predvideva v § 1, da spadajo pod njegovo okrilje tudi prometna podjetja, ne ozirom na to, komu pripadajo, zasebnim ali javnim napravam. Po § 6 za industrijska in rudarska podjetja delavni čas ne more trajati več nego 8 ur dnevno, odnosno 48 tedensko: kot industrijska podjetja pa se smatrajo vsa ona. ki zaposlujejo več kot 15 delavcev. V teh podjetjih se more delo podaljšati samo tedaj, če glasuje za to */& zaposlenih delavcev in sicer največ za dve uri dnevno skozi tri mesece. Po § 10. se pa mora to delo plačati najmanj 50% višje od navadnega. Zakon pravi v svojem § 1., da vse to velja tudi za prometna podjetja, v § 6, odsek 5. pa pravi, da bo določil za prometna podjetja (železnice, paroplovbo, tramvaje, pošte, telefone in slične naprave) delavni čas resorni minister sporazumno z ministrom za socialno politiko in v smislu odredb tega zakona. Ta smisel pa je podana v § 8. pod 1., ki predvideva, da »v podjetjih, ki morajo po svoii naravi a'li v javnem interesu delati potom izmene brez prekinjenja, more pomožno osobje delati tudi preko maksimalnega delavnega časa. da pa število delavnih ur v nobenem slučaju ne sme prekoračiti 60 ur tedensko ter da se to plača kot nadurno delo.« § 13. pa predvideva, da je delo v nedeljah dovoljeno za »podjetja v katerih ie delo po prirodi neprekinljivo«. § 6. ni rekel, da-li bodo resortni ministri predpisovali delavni čas za vsa prometna podjetja, ali samo za ona. ki so last države. Ta pripomba ie radi tega, ker je tudi uredba o delavnem času z 23. septembra 1919 v § 1. predvidevala 8 urnik za vsa podjetja, pa tudi za prometna, s tem, da bo pri drugih določen s posebnimi modifikacijami od strani resortnih ministrov. Toda ves čas, od leta 1919 pa do sedaj, se ni izvedla uredba, niti niso izšle kakšne modifikacije. Eksekutivna služba državnih železnic ne ve za omejitev delavnega časa. ter ga podaljšuje v brezkončnost. So slučaji, da je bil odpuščen strojevodja, ki je po 60 urni nepretrgani službi izjavil, da je truden. Zasebne prometne ustanove se v zadevi delavnega časa ravnajo po državnih prometnih ustanovah, pa bodo na podlagi tega tudi zasebne prometne ustanove prezirale odredbe tega zakona, ker bodo čakale na modifikacije resortnih ministrov. če te modifikacije veljajo tudi za zasebna podjetja. Da so se do sedaj gazile pravice delavcev in nameščencev prometnih ustanov v pogledu vpoštevanja v zakonu določenega delavnega časa, izvira iz tega, ker se železniškim delavcem in uslužbencem ne daje tisti vpliv na zakonodajo, katerega imajo vsi ostali delavci in nameščenci. To zapostavljanje ie predvideval tudi zakon o zaščiti delavcev. § 5. pravi, da se »delavno razmerje med podjetniki navedenimi v § 1. (torej tudi prometnimi) regulira z osebnim ali kolektivnim dogovorom ...« a § 6., odsek 5. zopet izvzema od tega delavce prometnih ustanov, odrejajoč, da bo delavni čas za te določil resorni minister. Pravica dogovora, osebnega kakor kolektivnega, ., ie odvzeta vsemu prometnemu osobju, medtem ko ostalemu osobju ni. vsled česar ie stavlieno prometno osobje v inferioren položaj. Z ozirom na vse to protestira Savez železničarjev Jugoslavije najodločnejše: 1. radi neupoštevanja zakonitega delavnega časa, ki je bil z uredbo iz leta 1919 veljaven tudi za prometne ustanove; 2. radi poslabšanja določil o delavnem času. katera predvideva novi zakon, s tem, da ie izvrgel uredbo, ki ie bila nesporno boljša; 3. radi tčsra. ker se za prometna podjetja dovoljuje podaljšanje delavnega časa na 10 urno dnevno, kar v vseh dru«ih industrijskih podjetjih ni slučaj; 4. radi tega, ker se z zakonom o delavnem času (§ 5.) z gaženjem delavske pravice samoopredeljevania pri določitvi delavnika gazi tudi pravica delavskega združevanja, a pri prometnih ustanovah se uvaja popolen absolutizem delodajalca.« O zakonu o zaščiti delavcev in delavnem času bomo še spregovorili. Vsem delavskim organizacijam ! Sodrugi! Odbor mednarodnega strokovnega Saveza v Amsterdamu (M. S S.) je presojajoč splošni položaj v Nemčiji z zadovoljstvom konstatiral. da so delavske organizacije v Nemčiji zmožne, da branijo republikansko ustavo. Nemško delavstvo se ie trdno odločilo, da brani s krvavimi in težkimi borbami priborjene politične in socialne pridobitve in jih dalje razvija. Pripravljeno je, da revolucionarne pridobitve brani napram vsaki reakciji in z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Istotako odobrava odbor M. S. S. z veseljem tozadevni akcijski načrt nemškega delavstva. Mednarodni strokovni Savez bo v polni meri podpiral izvedbo V organizaciji J« ntot, kolikor moCI — toliko pravice I Izhaja vsakega 5. in 20. v mesecu. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št, 6/II. Posamezna št. stane 50 p, mesečno 1 Din, celoletno 12 Din. — Za elane brezplačno. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije. Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. tega akcijskega načrta. M. S. S. ve, da bi poraz delavstva in demokracije v Nemčiji pomenil poraz svetovne mednarodne demokracije, da bi zmaga monarhistov in nacionalistov v Nemčiji dovedla do zma-gonosnega pohoda reakcionarcev v vseh državah. Sklicujoč se na klic svetovnega proletariata: »Delavci vseh dežel, združite se!« zahteva M. S. S. od vseh svojih pristašev aktivne solidarnosti ob priliki predstoječih dogodkov. Nihče ne sme biti ravnodušen napram borbi, ki io vodi nemški proletariat proti nemški reakciji. Svetovni mir je odvisen od uspeha te borbe. Gospodarski napredek je na kocki. y teh važnih zgodovinskih časih zahtevamo od nemškega delavstva, da. v oplni meri vrši svojo dolžnost. Istočasno pa ie tudi naša dolžnost, da zahtevamo od vseh priključenih organizacij najaktivnejšo čuječnost. Enotni ideali in cilji zahtevalo tudi enotno izvrševanje dolžnosti. Vsak nai s pozornostjo zasleduje dogodke v Nemčiji. Nemški proletariat naj bo obkrožen z ustvarjajočo simpatijo svetovnega proletariata. Vsak naj dela na to. da vladna politika v njegovi drža- vi ne bo oiačevala položaja nemških reakcionarcev in s tem napravila napore socialne demokracije v Nemčiji negotove. Z ozirom na splošno zaupanje delavskega sloia v vseh državah in v globokem prepričanju da ie ta borba obenem tudi borba delavske Internacionale, je odbor M. S. S. trdno uverjen, da bo nemški proletariat v tei borbi zmagal. Republika nai končno zmaga monarhistično reakcijo. Bodimo pripravljeni in močni! Pokažimo, da smo zreli za velike nevarnosti! Nemški proletariat zahteva popolnoma opravičeno pomoč Internacionale. kakor zahteva mednarodni proletariat upravičeno od nemškega delavstva da pokaže svojo moč v borbi med napredkom in suženjstvom, v borbi med preteklostjo in prihodnjostjo. S soldarnostjo Internacionale bo nemški proletariat zmagal. Berlin, 9. julija 1922. Odbor Mednarodnega strokovnega Saveza. Gaženje delavskih pravic. Že v zadnji številki »Železničarja« smo poročali o imenitno izpeljani prevedbi plač iz kronske v dinarsko vrednost. Uredba z dne 27. julija 1921, št. 16.536 M. S. sama je že povzročila mnogo prahu, ker ni priznala načela: »Kolikor kron, toliko dinarjev«. Vse osobje je pričakovalo štirikrat večjo plačo. Pa kaj se je zgodilo? Odredba je prinesla grozno razočaranje, ker so se zvišale samo temeljne plače, pa še te ne v sorazmerju z prejšnjimi kronskimi. Pričakovali smo. da bodo zakonodaj-ci uvideli, da je ta uredba slaba in da jo bodo z zakonom popravili. A britko smo se varali. Uredba je postala zakon, zakon, ki globoko vsekava v interese celokupnega železniškega osobja. Vse je šlo preko nas, kar kaže jasno sliko »demokracije«. Smelo trdimo: zakon o prevedbi kronskih plač na dinarske je brezzakoni-tost. S tem zakonom je prikrajšanih 90% osobja na svoji plači, pa tudi na službenih letih in pokojnini. Kakor smo že zadnjič povedali, ne upošteva ministrstvo nobene pragmatike, v kateri so zajamčene 'delavske pravice — pač, upošteva jih. toda samo takrat, kadar osobju kaj škoduje. Ministrstvo je pogazilo vse odredbe, predvidene v vseh pragmatikah. ker je: 1. oškodovalo osobje na stalnih plačah: 2. ker ie podaljšalo rok automatičnega napredovanja in s tem podaljšalo leta služ- bovanja, če želi. da bo upokojeno s pokojnino katero je no stari pragmatiki že doseglo: 3. ker mu je odvzelo stanarino, ki spada v fiksirani del zaslužka in 4. ker se že 3 leta ne upoštevajo predpisi glede obleke, ker se ista ne da nikomur, če je tudi z zakonom zagarantirana. Iz vzporedbe kronskih plač napram dinarskim plačam ponovem zakonu in stari uredbi, se vidi. n. pr. da počenši z VIII. činovnim razredom znaša primanjkljaj regulirane letne plače 100 do 300 dinarjev, v Vil. 200—400, v VI. 600—800, v V. 900—1500, v IV. 1700—2100. v III. 2000 dinarskih enot manj. kot ie bilo oopreje kronskhi enot. Pri pripravnikih znaša ta diferenca 100 do 300 dinarjev, pri uslužbencih pa najvišja pri plači 1800 kron, 120 dinarjev. Naslednje tabele naj pokažejo naklonjenost ministrstva do železničarjev. a) Uradniki. Bivše ogrske železnice Bivše avstrijske železnice Biv. B. H. želez, in voj. želez. *3 'O g g ca 's? Plače v 1| ca ’5* Plače v ‘S ’ö I £ ca 'E? Plače v S S ►5 ^ o. o GO K .2 S >o o, O a! K rt n .2 S u o, o to K .1 S o. o to K O N O ca ;s u o, 5 00 Dinarjih 1. 1600 1. 1600 1. 1700 1. 1600 1. 1600 IX. 2. 1800 X. 2. 1800 XI. 2. 1900 XI. 2 1800 XI. 2. 1800 3. 2000 3. 2000 3. 2100 3. 2000 3. 2000 1. 2300 1. 2200 1. 2300 1. 2200 1. 2200 VIII. 2. 2600 IX. 2. 2400 X. 2. 2500 X. 2. 2400 X. 2. 2400 3. 2900 3. 2600 3. 2700 3. 2600 3. 2600 1. 3200 1. 2800 1. 3200 1. 2800 1. 3000 VII. 2. 3500 VIII. 2. 3000 IX. 2 3400 IX. 2. 3000 IX. 2. 3200 3. 3800 3. 3200 3. 3600 3. 3200 3400 3. 3400 1. 4200 1. 3600 1. 4000 1. 3600 1. 3600 VI. 2. 4600 VII. 2. 4000 VIII. 2. 4400 VIII. 2. 4000 VIII. 2. 3900 3. 5000 3. 4400 3. 4800 3. 4400 3. 4200 I. 5400 1. 4800 1. 5400 1. 4800 1. 4500 v. 2. 6000 VI. 2. 5400 VII. 2. 6000 VII. 2. 5400 VII. 2. 4800 3. 6600 3. 6000 3. 6400 3. 6000 3. 6100 1. 7200 1. 6400 1. 7200 1. 6400 1. 5500 IV. 2. 7800 v. 2. 7200 VI. 2. 7800 1 vi. 2. 7200 1 VI. 2. 5900 3. 8400 3. 8000 3. 8000 3. 8000 8800 3. 6300 III. 1. 9000 IV. 1. 10000 v. 1. — v. 1. 2. 10000 12000 v. 1. 7000 2. 10000 2. 12000 — 1. — IV. 1. 14000 IV. 1. 8000 Pomorska oblast Nove plače b) Pripravniki. bivi. org. železnic bivi. avstr, želiznic bivi. B. H. železnic pomorske oblasti Nova plača sedanja plača v kronah stopnji v dinarjih 1.200 1.200 1.300 1.000 l 1.200 1.300 1.300 1.300 1.090 2 1.290 1.400 1.400 1.400 1.180 3 1.380 1.500 1.500 1.500 1.270 4 1.470 1.600 1.600 1.600 1.360 5 1.560 1.800 1.800 1.800 1.450 6 1.680 1.900 2.000 2.000 2.000 1.540 7 1.860 2.200 2.200 2.200 1.630 8 2.040 2.400 2.400 2.400 1.720 9 2.220 2.500 2.600 2.600 2.600 1.890 10 2.400 2 800 2.800 2.800 1.890 11 2.580 2.900 3.000 3.000 3.000 1.890 12 2.760 3.200 3 200 3.200 1.890 13 2.940 3.400 3.400 3.400 1.890 14 3.120 8.600 3.600 3.400 1890 15 3.300 c) Uslužbenci. 600 900 800 900 > 1 900 700 900 800 900 1.000 1.000 980 2 980 1.000 1.100 1.100 1.100 1.060 3 1.060 1.200 1.200 1.200 1.140 4 1.140 1.300 1.300 1.300 1.220 ! 5 1.220 1.400 1.400 1.400 1.300 6 1.300 1.500 1.500 1.500 1.300 ! 7 1.390 1.600 1.600 1.600 1.460 8 1.480 1.700 1.700 1.700 1.540 ; 9 1.570 1.800 1.800 1.800 1.600 10 1.680 Kdo torej hujska železničarje? Kdo lih torej sili v organizacije, zoper katere se yse oblasti in kapitailisti tako pogumno borijo? Kdo spravlja delavne sloje v be- do in pomanjkanje, kdo vzgaja nezadovoljnost, ki rodi odpor? Na vsa ta vprašanja nai si gospoda, ki ie tako »človekoljubna« sama odgovori in si kot grešnik potrka na svoja prsa. Kapitalizem nam sili meč v roke — in mi ga vzamemo! Stanovanjska beda. Ob večjih železniških postajah se nahajajo cele skupine vagonov, ki služijo ob sedanji stanovanjski bedi za stanovanja. Pričakovali smo. da bodo ta zasilna stanovanja vendar izginila ter da se bo stanovanjska mizerija omilila. Na tisoče in tisoče delavnega ljudstva pa stanuje v podstrešnih in podzemskih zaduhlih izbah in pričakuje boljših časov ... Zadnja vojna, kakor tudi povojne razmere so pokazale, da je proletariat grozno potrpežljiv, da ie res suženj, ki stoji, kamor ga postaviš. Kakor vidimo, stanovanjske bede še ne bo konec in ljudstvo naj še vedno trpi. Toda tudi tega mora biti enkrat konec. Nerazumljivo nam je početje one »skrbne« gospode, ki pravi, da skrbi za odpravo stanovanjske bede. Razlagamo si stvar pač tako. da trdimo, da ie vsa ta gospoda slepa, oziroma da je za njo delavec »po-fel«. ki ne potrebuje stanovanja, in ki je z vsem zadovoljen. Stanovanjski urad se roga ljudem in je najbrže le zato tukaj, da mu ljudje naznanjajo prazna stanovanja, katerih pa potem ne dobijo. — Stavbno gibanje je povsod živahno, toda vse te palače so le za bogatine. Južna železnica ie sezidala n. pr. na Resljevi cesti lepo hišo. pa ne za delavce; poleg kolodvora drugo, pa tudi ne za delavce. Ljubljanska kreditna banka zida mogočno palačo. Trboveljska premogokopna družba istotako — le za delavca ni ničesar. Morda bi pa zidala država delavske hiše? Kaj še, kdo bo pa potem hodil na konference, kjer se potrošijo milijoni, kdo bo potem vzdrževal armado, v kateri stane vsak vojak mesečno 4000 K. kaj bodo potem rekli ministri in visoki gospodje, katerim osive lasje v skrbi za ta proletariat? Kako se bomo pa potem rešili stanovanjske bede? Imamo »recept«, ki bi te razmere lahko ozdravil in katerega bi predložili g. pokrajinskemu namestniku in ga vprašali — kako je vendar s tistimi Wranglovci, ki zasedajo po Sloveniji stanovanja. Ali so to že priznani naši državljani, ali so le pritepenci. Vprašali bi ga nadalje. če ne bi bilo mogoče da bi Wranglovci izpraznili stanovanja in šli za čas, dokler jedo naš kruh. stanovati v vagone? Vprašali bi g. pokrajinskega namestnika tudi. kako ie to. da imajo stanovanja vsi bogatini, le reveži morajo sedeti na pragu? Vzroke stanovanjske bede ni treba niti popisovati, ker.-so tako očitni, da jih vidi slepec. Zahtevamo pa najodločne.iše, da država zida za svoje nameščence stanovanjske hiše. da s tem izpraznijo zasebna stanovanja. Predvsem pa zahtevamo, da se povsod, kjer je stanovaniska beda. ugotovi, kdo ima pravico bivati v občini in kdo ne. Wranglovci nimajo pri nas ni-kakega opravka, nai torej gredo, odkoder so prišli. Verižnikom in špekulantom pa naj preskrbi policija in sodišče stanovanja. Ne igrajte se z ljudstvom in ne mučite ga po nenotrebnem. Ne revolucioni-raite ga in dajte mu pravice, ki mu gredo! Gospoda pokrajinskega namestnika pa prosimo, da se v jeseni, ko ne bo več taka vročina, zavzame za stanovanjsko bedo in nai napravi red. Če ne ve. kako omiliti stanovanjsko bedo, pa naj skliče anketo, pa mu bomo mi povedali. Malo odgovora. O ulogi žoltih. »Željezničar« z dne 14. maja ie poročal: »Obveščeni smo, da ima policija posebno povelje, da pazi na delo našega Saveza...« Žolti so na to reagirali in sicer v »Srpskom željezničaru« iz Beograda in v »Jugoslovanskem železničarju« v Ljubljani. V svojem odgovoru niso dokaizali. da ne stoje v zvezi s policijo in ravnateljstvom, temveč so svojo ulogo podkrepili s tem, da so nas nazvali za komuniste, trdeči, da se bojimo, da bi se nam ne izjalovile naše »zakotne akcije« in da se ne razkrijejo »prsti zamazani s komunizmom«. Če ie kdo razkril s tem svoje »zakotne akcije« in svoje »prste« zamazane z denuncijantstvom. so to napravili žolti »Zvezarji« v Ljubljani in »nacionalci« v Beogradu. Nas jako veseli da se malo presončijo in da pokažejo svo-io ulogo tudi v javnosti in med železničarji. Da o njih sodimo prav, nam je dokaz celo »Glasnik željezničkih činovnika« organ železničarskega uradniškega udru-ženja. ki piše: »Dovolj jasni in smo vsi prepričani, da njih (t. j. Zvezin — ured.) namen ni bil, v poštenem boju razčistiti razlike v naziranjih med uradništvom in utreti pot. da se doseže enoten nastop vseh uradnikov. V boiu prod uam so so posluževali najnizkotnejših sredstev, kakršnih zgodovina strokovnega gibanja do tedaj še ni bila zabeležila. Tako so na primer na frivolen način izrabili narodno zavest, ki je med našim uradništvom globoko razvita, in vrgli v svet trditev, da ie naše društvo internacionalno. V resoluciji, ki so io ti naši tovariši predlagali na uradniškem sestanku v Zidanem mostu dne 13. marca t. 1., so se povzpeli celo do trditve, da je »vsaka včlanjenost pri kakem internacionalnem, četudi uradniškem društvu, protežiranje protidržavnih elementov in izdajstvo nad narodom in domovino. Tako so nas proglasili celo za veleizdajalce in pozvali v isti resoluciji vlado da ugotovi pri vseli večjih podjetjih, ako nimajo zaposlenih tujerodcev in državi sovražnih elementov in da stopi v Med nami ie velika potreba spozna-nia in zbliževanja. Celjan ne pozna Jeseničanov. Mariborčan ne Ljubljančanov, Belgrajčan ne Zagrebčanov. Potrebno pa ie tudi, da naši buržoaziji pokažemo v proletarski solidarnosti, da tudi mi živimo in se gibljemo. Proletarske moči ie izrabljal in deloma še izrabljajo buržuii. Le poglejmo Sokolski zlet v Ljubljani. Delavci bodo telovadili, se napenjali, bur-žoaziia se pa bo smejala in nosila lepo uniformo. Ljudstvo ie še danes po starem kopitu »panem en circenses« — kruha in igre — zahteva kakor nekdaj starorimsko ljudstvo. Tega se buržoazija zaveda in ker ona ljudstvo potrebuje ob volitvah. mu da kruha, sicer prav pičlo in igre da mu želodec potolaži in ga priveže nase. Dokler bo delavec orožje buržoazije in kapitalizma, toliko časa bo zasužnjen. Delavec si mora igre sam prirejati. Kakšen vpliv ima taka osamosvojitev na proletariat. nam kaže delavsko gibanje drugod. kjer si delavci sami prirejajo zabave (Češka, Avstrija, Nemčija). Iz Saveza. Vsem podružnicam! V nedeljo 9. t. m. se je vršila v Zagrebu savezna plenarna seja. ki je razpravljala o poročilu tajništva, o položaju gibanja, o Izmeni zakona o draginlskih dokladah, o zakonu o zaSčitli delavcev in o zvišanju članskih prispevkov. I. Iz tajniškega poročila o dvomesečnem delu savezne tvprave je važno, dai Je uprava vzdrževala zvezo z 65 podružnicami, kateriim je poslala 123 dopisov organizatorične in intervencijske vsebine. Poleg tega je poslala vsenn podružnicam 8 okrožnic v skupnem številu 449 dopisov, ali skupno 572 dopisov. Intervencij v raznih slučajih je bilo 55 in sicer: pri ravnateljstvu državne želez-nice v Zagrebu 21, pri generalnem ravnateljstvu v Beogradu 2. pri ministrstvu za promet 2, potom Socialističnega poslanskega kluba na ministrstvo za promet in kr. vlado 6, potom Glavnega delavskega saveza .lu gos hi vij e na ministrstvo za promet m kr. vlado 3, potom delalvske zbornice na ravnateljstvo drž. žel. iv Zagrebu to ministrstvo za promet, ministrstvo za socialno politiko än kr. vlado 5, pri 'južni železnici v Zalgrebu, Ljubljani in Mariboru 6, pri Slaivomsiko- podravski železnici v Belišču 2 to pri železniški kon-auimnl zadrugi iv Zagrebu 1. Razven zaščite posameznih sodrugov, da dobijo svode zagarantirane pravice, katere so se kršile, so se vse ostale intenvenoije saveza na-naišale na splošne stvari m sicer.: nabavo obleke za celokupno osobje, izplačanje denarja od- zadevi njih odstranitve v stik s poklicanimi organizacijami. Razume se, da so smatrali v tem oziru za najbolj poklicano Zvezo jugoslovanskih železničarjev. Ni nam znano, da-li se je vlada temu pozivu odzvala, gotovo pa je, da so oblasti z veliko vnemo iskale informacije o našem društvu, ki pa so, kakor se samo po sebi razume dokazale, da nismo niti protidr-žavni, niti protidomovinski, niti protina-rodni in tudi ne internacionalni.« Tako piše »Glasnik železničarskih činovnika« organ udruženja. ki je s svojim delom pokazalo, na ni razredno, še mani. da je socialistično, da je komunistično, o tem pa sploh ni misliti. Zveza jugoslovanskih železničarjev naj si to dobro zabeleži; na-daljni komentar o tei stvari pa ie nepotreben. Na svidenje! Tudi v Jugoslaviji smo proletarci, ki hočemo osamosvojitev. Slovenske proletarske organizacije so že precej močne in so se postavile na lastne noge. Odločile so se za nov korak: Vse celjske razredne organizacije bodo priredile 6 avgusta t. 1. I. VSEDELAVSKI ZLET 1922 V CELJU. Vabimo vse proletarce na udeležbo. Vsakdo nai prihiti ta dan v proletarsko trdniavo Celie, da istočasno, ko bo buržo-azijski Sokol v Ljubljani defiliral pred kapitalizmom, defiliraio proletarci pred rdečo zastavo svobode. Povabljeni so tudi inozemci. Storili smo vse korake, da poskrbimo udeležencem za vse možne ugodnosti. Vsa naša društva prosimo, da iz solidarnosti ta dan opuste vse druge prireditve. Natančen program bomo ob-iavili te dnj in poslali povabila z navodilom: Vse informacije daje in prijave sprejema (do 25. t. m.): Zletna pisarna I. vsedelavskega zleta 1922. v Celju, Vodnikova ulica 3. vzetega za ravnateljske kortzuime, za »višanje plač delavskemu osobju, za zvišanje kilometrine, za ureditev kasarn po progah, za dostojno postrežbo železničarjev v železniških restavracijah po progi, za skrajšanje delavnega časa voznega, strojnega, progovnega in postajnega osobja, proti 'velikim iglobam. za imenovanje vseh tistih, ki bi žg morali biti imenovani, proti preganjanju železničarjev, za novo pragmatiko, za priznanje organizacije in zaupnikov, za sprejetje odpuščenih železničarjev iitd. V vseh teh slučajih je podvzela savezna uprava korake in v mnogih stvareh dosegla tudi uspehe, v mnogih slučajih pa je intervencija še v teku in (je njihovo reše-nje odvisno od zmage železničarske organizacije in od tega, kako bodo železničarji v vseh krajih podprli siatvez z pristopanjem v organizacijo in z odzivom na akcije. II. Ra/zpravljajoč o položaju našega gibanja je plenarna soja odobrila korak iz,vrševalnega odbora v zadevi upostavljenja Zveze s Strokovno komisijo v Ljubljani, s pomočjo katere naj hi se ozdravil in dvignil, naš pokret v Sloveniji. Isto-tako je plenum odobril korak izivrše val nega odbora glede akcije za povzdigo pokreta v Srh©, posebno >pa podružnice v BeogiiaJdu. To pa radi tega, ker bo potom te podružnice lažja zveza z prometnim ministrstvom sporazumno z Glavnim delavskim savezom Jugoslavije v Beogradu in istočasno z delavsko zbornico. Sklepalo se je nadalje tudi o prevzetju imovine prejšnje Splošne železničarske organizacije v Ljubljani. Splošno stanje našega gibanja je povsem zadovoljivo. Savez ise razvija kljub vsem zaprekam od oblasti, ravnateljstva in velikega števila nasprotnih organizacij. III. Da se zvišajo plače vsemu nižjemu osobju — imenovanemu tin delaivcein. je savezna uprava zahtevala od vlade, da sc ukinejo vsi dra-ginjiski razredi, posebno še III., IV. in V. Sestavila je pregled cen vsem življenjskim potrebščinam vseh draginjskih razredov in ga predložila kot dokaz, da ne ob-stojji velika razlika v draginji v posameznih krajih. Zato je potrebno, da se draginjske doklade v vseh krajih in za vse železničarje zenačijo. IV. Maja meseca t. 1. je stopil v veljavo zakon o zaišičiiti delavcev, ki vsebuje tudi določbe glede delavnega časa, borz dela. delavskih zbornic in delavskih zaupnikov. Plenarna seja je naročila izvrševalnemu odboru, da skrbi za izvedbo zakona na železnicah, posebno pa. da čim preje izvede volitve delavskih zaupnikov po vseh delavnicah, kurilnicah itd., kakor to predvideva zakon. Železničarji nai se torej zanimajo za ta zakon. V. V zadevi zvišanja članskih prispevkov od 5 na 7.50 in 10 Din apelira plenarna seja na vse sodruge, da v čim največjem številu pristopijo 'V članski razred z mesečnim prispevkom 10 Din. Tudi strokovna orgainizacija brez močne financlielne podlage ne pomeni ničesar. Te razprave im sklepi plenarne seje so nam dokaz, da Savez živi in dela, od zavednosti članov pa so odvisni uspehi. Maročani in železnica. »Cri de Paris« poroča, da so Maročani pozdravili z velikim veseljem novo železnico. Z vlakom se vozijo kakor otroci na vrtiljaku, občudujejo hitrost vožnje in kar ne morejo razumeti železniške skrivnosti. Na malih postajah zahtevajo pri blagajni ■»za pet frankov železnice« ter jim je vseeno, kann se peljejo, Ko morajo izstopiti so silno potrti ter se žalostno vračajo peš po železniškem tiru. Pravila saveza, ki jih je odobril kongres, so se poslala Glavnemu delavskemu savezu Jugo« slavije v Beogradu na vpogled ter delavski zbor» nici in ministrstvu za notranje zadeve v potrdi» tev. Kakor hitro bodo potrjena in dotiskana, jih bomo razposlali vsem članom. Članske knjižice so v tisku. Tiskane bodo v hrvaškem, slovenskem in srbskem jeziku. Zamenjava članskih knjižic se bo izvršila takoj, tako, da bo imel vsak član začetkom av» gusta novo člansko knjižico, v kateri bodo uve« zana tudi pravila in pravilnik. Članska knjižica bo stala 10 K. Zvišanje članarine stopi v veljavo s 1. av* gustom t. 1. in znaša mesečno 7.50 Din in 10 Din, ter 2 Din za železniške vpokojence. Po sklepu kongresa morajo do konca junija t. 1. sklicati vse podružnice sestanke, na katerih naj se ugotovi koliko članov bo plačevalo člana» rino po 7.50 Din in koliko po 10 Din, kar naj sc takoj sporoči centrali v Zagrebu. Nove članske znamkice bodo izgotovljene v prvi polovici meseca julija, nakar se bodo raz» poslale vsem podružnicam, zajedno s članskimi knjižicami. Nove podpore so po novem pravilniku sle» deče: Izredne, v slučaju smrti v družini, brezpo» seine vsled izprtja: Za člana, ki plačuje mesečno Din 7.50 10 Din. Po 12 mesecih članstva 60 Din 70 Din. Po 24 mesecih članstva 80 Din 100 Qin. Po 36 me» secih članstva 100 Din 125 Din. Po 48 mesecih članstva 120 Din 150 Din. Po 60 mesecih članstva 140 Din 175 Din. Po 72 mesecih članstva 160 Din 200 Din. — Posmrtnina znaša: Za člana, ki pla« čuje mesečno 7.50 Din 10 Din. Po 24 mesecih članstva 140 Din 175 Din. Po 48 mesecih članstva 200 Din 250 Din. Po 72 mesecih članstva 260 Din 320 Din. Po 96 mesecih članstva 320 Din 400 Din. I. vsedelavski zlet 1922 v Celju. Vse podružnice, ki hočejo sklicati shod in žele govornika, naj sc obrnejo na pokrajinsko tajništvo Saveza železničarjev Jugoslavije v Ljubljani, Šclenburgova ulica 6*11. Sekcija strojevodij. Strojevodij,a namdstnlk le imel 11. junija t. (1. tretjo rezervo na južnem kolodvoru v Zagrebu. Po turnusu je imel že čez 12urno službo In je vsled tega zahteval, da naj ga puste v kurilnico, ker mi bila več njegova dolžnost, da, hi še nadalje premikal. Skupinovodja ni hotel o tem ničesar slišati; strojevodja namestnik pa popolnoma upravičeno radi tega mi hotel več premikati. Skupinovodja in premikalni nadzira-telj sta ga začela psovati z povsem neprimernimi priimki, kakor »ušivec«, »rekrut« . . . Ker tega še ni bilo dotvolti. je prišel še postaj enačel-nik in je tudi on stresel svojo olikanost nad strojevodjem. Rekel je. da nove rezerve sploh ne bo pustil iz kurilnice. Vprašamo obratno ravnateljstvo i,užne železnice. če hoče g. postajenačelnika podučiti, kako naj postopa z ljudmi? Ce obratno ravnateljstvo tega noče storiti, si bomo tudi mi znali poiskati pot, ki bo g. postajenačelnika naučila, da z ljudmi, ki se morajo truditi celo življenje samo za tuji kapital, ne bo postopal kot z 15-letnim smrkavcem. — Garaj, garaj, ko so ti pošle moči pa — umri! — Strojevodja. Razno. Vse podružnice opozarjamo, da intervenira Savez pri ravnateljstvu južne železnice, ali pri Inšpektoratu državnih železnic le za svoje člane in se mora vsak, ki prosi pri pokrajinskem tajništvu v Ljubljani za kako intervencijo, izkazati s člansko knjižico, ali pa prinesti potrdilo od predsednika dotične podružnice, da je v resnici član Saveza. V mnogih slučajih se obračajo na nas železničarji, ki niso naši člani, mnogokrat pa tudi člani nam nasprotnih organizacij. — Pokrajinsko tajništvo Saveza železničarjev Jugoslavije v Ljubljani. Kdo ie to dovolil? Nekaterim uslužbencem južne železnice v Ljubljani se je odtegnil pri izplačevanju mezd za mesec iulii pod opazko »blok« znesek od 8 do 32 kron. Ker marsikdo ni vedel, zakai se mu ie ta v5tota odtegnila, so uslužbenci vprašali izplačujočega uradnika, zakai se jim ta znesek odtegne od mezde. Uradnik jim ie odgovoril, da ie to članarina za Z. J. Z. Ker pa niso vsi člani te žolte zveze, so zahtevali odtegnjene zneske nazaj, nakar jih ie uradnik' poslal k nekemu drugemu gospodu, in ta zopet k neki gospodični. Kolikor nam je znano, je ravnateljstvo prepovedalo odtegovanje prispevkov od mezde za katerokoli organizacijo, vendar pa se ta prepoved pred nosom ravnateljstva ne upošteva. Opozarjamo gosp. Bračiča da nočemo iskati svojega zaslužka pri raznih gospodih in gospodičnah in zahtevamo, da se nam izpača polna mezda. — Morda bi vedela o tem povedati kaj več Z. J. Z.? Železničarska zavarovalnica zoper nezgode v Ljubljani se je preosnovala z dnem 1. iulija 1922 na podlagi zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. »Uradni List« štev. 62/22 v ekspozituro osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Interesenti se opozarjajo, da naslavljajo odslej dalje vse dopise na naslov; »Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, Izpostava II. v Ljubljani. Cankarjevo nabrežje štev. 3/11. ŽELEZNIČARSKA STAVKA V AMERIKI. V Ameriki ie rabnuhnila v velikanskem obsegu železničarska stavka, ob priliki katere je prišlo do krvavih nemirov. Stavka 400.000 železničarjev. katerim se bo iriorda priključilo še 800.000 železničarskih uslužbencev. Pri Južni železnici pravijo, da ne jahajo konjička, ker ie zasebno podjetje. Modemi so, prilagoditi se znajo. Morebiti res, kar se tiče dohodkov. Vozne cene zvišujejo prav pridno. Pisarniški pavšal imajo pa še vedno prav tako »visok«, kakor leta 1914; 15 par ali 60 vinarjev na mesec. Če bi si kupil poduradnik samo 1 svinčnik, mora dati iz svojega 1 Din 85 par. Porabi pa najmanje dva. Povrhu seveda tudi peresa, pivnike, črnilo itd. To mora kupiti vse iz svojega . . . Propaganda za ščuvanje proti železniškim uslužbencem. Železniški mogotci v New Yorku se prav dobro zavedajo, da je porazdelitev železniških uslužbencev v organizaciji v razne kategorije najboljše sredstvo za preprečenije stavk. S posebnim veseljem poudarjajo, da se glasovanja o stavki ne udeležujejo pametni uslužbenci, ki so organizirani v štirih bratovščinah. »Ako drugi delavci zastavkajo« izjavljajo oni, se lahko zanesemo na prometne uslužbenca. da nam garantirajo za obratovanje železnic. Predsednik Unia Pacific železniške družbe se je na neki konferenci izjavil; »Prav nič nas ne skrbi. Grožnje o stavki prav malo štejejo. Kapital lahko preveč dolgo časa vzdrži proti nidj, če tudi del delavcev stavka, povrhu tega iimamo pa še ljudsko nezavednost na razpolago.« Tako so pričeli z agitacijo, da naščuvajo javno mnenje proti uslužbencem še predno je prišlo do stavke, so pričeli kričati o nasilnih dejanjih. »Obširno fizična nasilje« so rekli mogotci »to je edini strah«. Kar delajo železniški mogotci danes v Ameriki, bodo jutri delali naiši pri nas. Izobrazba in razvedrilo. V kapitalističnem družabnem redu velja načelo; kolikor imaš. toliko veljaš. To načelo ipa se tudi prav kremenito izvaja in meče vse svoje zle posledice med svet, ki se boni za denar. Prineslo pa je to načelo tudi uboštvo in nemoralo. Življenje je danes za delavne sloje težko, ker se morajo boriti za denar, da si ohranijo svoj obstoj. Pri delu ne navdaja delavca misel kako bo predmet, ki ga obdeluje še bolj izpo* polnil, temveč on dela povsem mehanično in sa* mo zato, da si zasluži denar, ker brez denarja ni življenju. Tudi kapitalist misli pri svojem delu samo na denar, vendar pa pri tem nikdar ne pozabi na to, kako si bo svoje imetje še povečal. Pri tem uporablja svojo vsestransko izobraženost. Proletariat so dobro zaveda, da s svojim delom kupici imetje posameznikom in da je to krivično. Vendar pa ne zna najti poti, da bi ta krivični družabni red prevrgel in ustvaril no* vega ki bo pravičnejši. Neprestano sc združuje v svojih organizacijah, ruje sem in tja, poskuša tu in tam, da bi se otresel kapitalističnega su» ženjstva. Sto* in stoletja sc že bori, pa še danes pada na kolena pred — denarjem. In še bo padal tisočletja, če bo slepo veroval tistim, ki živijo na delavskih žuljih ... Glavni vzrok temu žalostnemu položaju je — mlačnost proletariata, iz česar izvira pomanj* kanjo izobrazbe. Proletariat se nikdar ne bo osvobodil, dok* ler ne bo čutil v sebi moči, ki mu jo bo dala izobrazba. Izobrazbo si bo pridobil proletariat v svojih strokovnih in izobraževalnih organizacijah. Boriti pa se moramo proti kapitalističnim načelom in za načelo: kolikor znaš, toliko veljaš. Znižanje plač v Ameriki. Železničarjem so se v Ameriki znižale plače od 2 do 6 cent. na uro. Pri tem je prizadetih 325.000 uslužbencev. Znižanje je stopilo v veljavo 1. julija t. 1. KONSOLIDACIJA STROKOVNEGA GIBANJA. Proletariat ie danes raztrgan na ne-broi kosov, katerih vsak hoče biti celota. Ta razkosanost je v veliki meri vzrok žalostnemu položaju, v katerem se proletariat nahaja. _ Pa prihajajo »proletarski« voditelji in pravijo, 'da ie treba proletariat združiti v enotno fronto napram združenemu mednarodnemu kopitalu. Ali ni lepa, plemenita in koristna ta želja? Karl Marx je rekel: Proletarci vseh dežel, združite se! Zasnoval pa ie obenem tudi načrt, kako naj se proletariat združi, da bo rešen suženjstva. Pa če bi tudi ne bilo Marxa in njegovega nauka, bi si proletariat sam našel pot. ki ga naj vodi v boljšo bodočnost. Vedel bi tudi sam. da je proletarec v Franciji, Ameriki. Angliji in drugod istotako trpin, vedel bi. da je delavec katolik, protestant. Žid istotako trpin ... Zakaj bi ga torej sovražil? Vrag ie posejal med pšenico gorčično some in pleveli, da ie udušil rast pšenici. Tako je kapitalizem zasejal med proletariat narodnostno in versko vprašanje, da ga ie s tem razcepil. Tudi med železničarji imamo plevel, ki pravi, da je več kot pšenica. Zveza jugoslovanskih železničarjev stoji na narodnostni podlagi. Ali more ta združiti v sebi ves železničarski proletariat, ali more ona združiti v sebi železničarje celega sveta v celoto, ki bi se borila enotno za zboljšanje svojega slabega gmotnega in socialnega položaja? Prometna zveza pravi, da mora biti železničar v