St. 33.
V Gorici, 17. avgusta 1888.
„So6»" izhaja vsak petek in vclja po posti prejeraana ali ˇ Gorici na <lon> poiiljana:
Vse leto.....r. 4.4C
Pol lota    .   .   .   .   .   „ t.'li Cetrrt let*    ..'..„ 1 10 Pri oznanilih in tako tudi pri „po. - tunicoth" se placuje za uavadno tristnp. no vrsto:
8 kr. t* «e titka 1 krat
7 » » » » 2 ,. 6 „ „ „ u 3 „ Zavece crlte  po proatoru.

Posamezne Stevilke bo dobivujo pfr. 8 kr.  » iobakarnicah na Storom  fcr#* in   v, Nanski ulici in v prodajalnici ii," Likarja v SomeniSkih ulicah \i. ii 10.
&opiai naj se poSiljajo liredmstvu, Via Mercato 12, nardSnina pa oprav-nistvu „Sooertj Via Semiuario SV;10.
Rokopiai se ne vra6*jo; dopjsi naj se blagoroljno franfeojejo. — Del»!iy?».. : In drugini tiepremognjm *© narofriiDB xniza, akose oglase pri opravuijtvu.
Katoliska nadela
so Bvet prcobrazila in bodo zopet pomagala na noge narodom, ki se jth oklenejo e srcem in v dejjanji.
Do tega spoznanja so prisli uza marsikateii krogi, ki radi tega priporocajo, oaj se siri in utrjuje katoliski dull med ljudstvom.
To je dobro in hvalevredno, pa no zadoBtuje v dosego zazeljenega namena, v prorojenje narodov \n drzav. _
Clovegka druzba ni scstavljena samo z ljudatva, katero po novejsom be«ednjaku imenujejo drzavljane, temvec' tudi » postavodajalue in izvrfiovaine oblasti ter njo nositeljev,
Kdor hoco dosefii prerojenje narodov, ne sme bid samo po ljudstvu in zatrjevati mu; kake dolzoo-Bti ima y drzavi, marvel mora opominjati tudi po-stavodajaioe in izvrgevalne kroge na dolznosti, katere irosjo do Ijudstev.
Kacoiieka naSela ne poznajo samovolje ndrzave", temvec' jej natanko odkazujejo meje, katerih ne sme prekora&ti, ako se note postaviti v nasprotje s Kri-stovim raukom.
Ce je dovoljeno zidora na vseu6ili§cih, v kuji-gah in v caBopisih razpravljati nafola, po katerih naj &e drzave vladajo, najbrze ne bo prepovedano kato-3iskemu ucenjaku ali dostojanstveniku raprayljati in poudarjati, kaj zahteva katoliSki katekizom od vla-darjev in njih sluzabnikov do drzave.
Oe se z ene strani zelje vladajoSik sprejemajo kot take, katerim je treba pridobiti srespektu v ljudstvu, trebalo bi pac tudi naravne in v diiavnik te meljnih zakonih priznane pravice Ijadstva smatrati kot take, ki. so priporo&la in povdarjanja vredue nasproti vjadajo&m.
NajpripravnejSa pot, po kateri se morejo ozna-novati v naSih casih verska nacela tudi takim, ki ne hodijo v cerkev, zdi se nam tista, kalero »*ulijo Mi v podjarmljonje kr!5anskega .ljudstva, nam^i! gaani-karstvo.
Ako bo pisal katoliSk moz o di2wi, je g' covo, da „driava" bo to brala.
Kakor se narodi v list h javno ostovajo in o-pominjajo za njih razmere do drzave; tako naj bi se tudi nauki o „drzavia javno razpravljuli, kajti javnost ima veliko mo5.
LISTEK.
To bi bilo nekako tako, kakor kadar se v cerkvi razlaga cetrta zapovod bozja, ko se ob enero navajajo dolinosti otrok in roditeljev, slufobnikov in gospodarjcv, ltd. Govorifct samo navzdol zdi se nam premalo; troba je govorici navzdol in na vzgor.
Radi priznavamo, da razen <5asnikarsfcva so So druge poti, ki pomagajo v tern oziru; a tc poti je treba h o d i t i.
KatoliSka nadela so veona, ker so bozja; kjer-koli se dejanski izvriujejo, ne morejo ostati brez do* brega sadu
Katoliska nacela so nad vso dlovesko modrostjo in nad vso zemeljsko oblastjo, ker so-odsev bozjega oblicja, ter se klanjajo edino le-Bogu.
Cloveku je najvecja iast in zaslnga oznanovati in zagovarjati kreanska nn6ela ter boriti se za nje; a najvecja sreca je pojedincem in narodom, vladan-cem in vladajo6im, ravnati se po njih.
Nadejajmo se, da bodo tudi nam svetila ta na* 6ela, ter da nam bo dovoljeno, ravnati se po njih.
Govor poslanca dr. Perjauciea
(V drzavnem zbom dne* 23. maja 1888.)   . (Dalje.)
^ Do vceraj uiaoui se HliSal, da bi bili Slovenci alabsi juriati od Nomrev. Se-le gospod poslanec za mestuo bkupino celjako jo je pogodii ter prav raz-zaljivo govoril o Slovanih, kakor Nj. ekscelencija gospod prcdsedoik graskemu nadsodiscu.
Da, jezikoznanci niso Blabejsi, marvec boljSi (Tako je! na desnici.), in ravno za jeden jezik so boljsi, in 6e je tudi zanicevani slovenski, ki pa je to-liko vec vreden, ker se rabi v poklicu. (Pritrjevanje na desnici.)
Tu imam ugodno pri?iko, da na to razvrstitev | jezikoznancev in jurietov preidem za V(Serajsnjim gospodom pvedgovornikom na polje imenovanj vpra-vosodatvu. (Cujte! na desnici.)
Jaz misliin, 6e izra^a Nj. ekscelencija take na-zore zunaj urada, gotovo kaze enake nazore v uradu.
Lahko bo primeri, da jezikoznanci in juriati prosijo za slu^bo. Jasno je, da je po nazorih gosp. pcedsednika  nadsodis5u jurist  pred jezikoznancem;
©oca, hebrejska reka?
s Kokor raste mo8 in upliv iidovstva % narodnem gospodarstvu in v poliriki, tako se vriva ta 2ivelj tudi t znanost in umetnost, cea, naj si zidovstvo pri-dobi veljavo v vsch atrokah, ki so 61ove&kemu raz-umu in raziskovanju pristopne. In Ludop je, da mar-sikateri ufienjaki skoro nevedoma gladijo pot tej zi-dovski nap'bnjonoBti in prevzetnosti ter jej tako re-ko6 8ami dajejo svedstva v roke, da se zatine sopiri-ti in povzdigovati nad pravim znanjem in tezko pri-bojevano reanico. Tako se mnogi liogvisti (jczikoslov-ci), ki ne morejo najti izvira in pomena starih,. zdaj le davno pozabljenih jezikov, kaj radi zatekajo k se-mitskim, jezikom, kot reSilni yejici, ker ti jeziki vsled Bvoje naravo dopnscajb najohlapnejSe tolma^nje. Tako jeskusal neki u^enjak raztolmafiiti staroetrufi&an-ski jezik s pomocjo hebrejakega, in zgodilo se je, da je Cital na glasovitem spominskem kamnu v Pizi kletev meato raolitve, kakor go pred njim drugi u6enjaki 6itali.
V znanem zgodovinskem listu ,A.rcheografo Trieatino" je I. 1885 neki Emiiio Frauor akufial vsa krajevna  imena  isterska pretolmacitj is hebrejskega
r^6je, tte smejo, ae 76, dati veljati, da je ked«| slo-vanaki iivAli » fatri noffnal «lobokJBiie koranine. in
zato totmacijo alovonska njim nerazumljiva krajevna imena ali iz k e 11s c in e (kaker De Franceschi v svoji ;L' Istria" vaa imena na ek in ik) ali iz thraSkega jezika (kaker B e n u s s i v svoji zgo-dovini Istre do Augusta) L'Istria sino ad Augusta, ali iz hebrejB&ne (kaker omenjeni Emiiio Frauer o) ali pa Se celo iz n e m S 6" i n e (kakor se je to ne-davno predrzoil graSki profesor Bicdermaun v svoji broSuri BNeuure slavisohe Siedluogea auf Biid-dentschenBoden,*1 glej: Slovauski svet, it. 10 ). Se ve, da vsako tolmao'enje je dobro iu nekaterim kro-gom dobro doslo, samo da zanikuje slovauski iivelj v Islri -, naj pri tern §o bolj zgodovino pafii iu resni-ei v obraz bije, na to se cisto niL ne gleda, saj ne-uki svet uCeujakom vse verujo!
Sedaj je tudi naso dtzulo doleteJa cast, da vidi Bvojft krajevna imena iz hebrejscine raztolmacana. Se-beniski akofijeki list (.Folium diocesanum. organon curiae episoopalis Siboaiceaais") prinasa ie dclj oasa v svjjem podlistku tolmaieoje zemljepisnih iinen iz hebrejskega jezika, z namenom dokazati, da so bili prvotni stanovalci Dalmacije F e n i 6 a n i in K a na-nejei ali Pe 1 esgi (!!: »I Feuici e Cananei, os-sia i Pelasgi primi abitatori delta Dalmazia"). Pri tem vodi pisatelja ista misel, kaker' iatoiske nadri-zgodovinarjc: utajiti slovanski upliv na Dalmacijo in proglasiti to zcmljo rajsi za hebrejsko, kakor pa da-ti veljati, da je hrvatska"
Kar se gonSk^^a posebej tiee, opomniti je, da S3beniski list nic" o tem neve, da jeto posebnagro-fija in da priuada k Avstriji, ker pod posebnim na-slovom; Italia, fi u in i tolma6i tudi imena goriskih rek iz l)ebrei§5me (Fol dioces. 1887, st, 12 i 168$,
jurist ima prednost pred jezikozoaneem. To se more razvideti tudi pri kvalifikaciji.
Ako pa na drugem mestu — na cast ministor-stvu moram re5i, da se to pri njem ne godi — ne veljajo ta nacela, ce na tem mestu poleg druge zmo-2nosti zahtevajo tudi znanje jezika, ki je potrebno, Se se mora pravosodje pravilno vrsiti, le na najvi-§jem pravosodnem mestu druga<5e cenijo, potem je naravno, da se imenovaoja ne strinjajo a predlaganji, in to se je najbrz" zgodilo v onih sludajib, 0 kater»h je vceraj govoril gospod predgovornik.
Goepoda moja, toliko sploh o imenovanjih.
Qospod poslanec pa je kritikoval tudi poaamezoa imenovanja: Imenovanje driavnega pravdnika v Lju-bljani, moza, ki je 2e prej ve6 let sluzboVal pri drzavnem pravdnistvu in potem vec let v Celji — na jako kriticnem mestu — taktno in epretno vodil porotae obravnave; in to imenovanje je govornik grajal. Oprostite mi, da Bern govoril o tem imeno-vanji, ker sem Bam Clan tega oblastva.
Enaka je z najnovejiim imenovanjem celjskega no^arja. To imenovanje, kakor refano, ni vae6 gosp. poslancu. Interpeloval je vlado in s tem pokazal Bvetu, da je hotel naravnost strankarskega moza na tem mestu. (Prav dobro! na desnioi.) To pa vendar ne gre.
In Se nekaj druzega je prioesla ta iaterpelacija, ki jo imam tukaj. Pravi uamreL: „V Celji, kjer ate zistemizovani dve notaraki aluzbi" itd. Za oeljsko m38to ni zistemizovana nobcna notarska slulbi, ker ta mesta so zistemizovana za bkrozuo sodiSSe in no-tarjem se odkaie sedez pri aodiSci. (Poslaueo Sala-Sek: AH dr. Foregger ni jurist? — Poslanec dr.1 FerjanLi5: mislim da.) V Celji ata dva taka sede2a, da pa nista za mesto Celje, ki steje 5000 prebival-cev, vsakdo razvidi. .
Ta dva notarja ata odloSena za celjski okraj; tu pa je 4000 Nemcev in 35.000 Slovencev, ako-ravno je,gospod poslanec trdil, da je vse nemSko. (Cujte! Cujte! na desnici.) Ti Slovenci pa bi lahko zahtevali ali izrazili zeljo, kakor pravi notarijatski red, da jim notar po § 43. notarijatskega roda slo-venski pise. (Poslanec dr. Trojan: Gotovo!)
Cc pa jo ministerstvo za to meSto imenovalo moza, ki v besedi in pismu ume slovenski in ho6e Slovencem slovenski uradovati, kar ne moramo trditi
St. 1, 2). Le poBluSajmo, kako modruje mo2ak (1887 str. 102): nTra i fiumi della Venezia (!) primeggia (?) Tlsonzo, luugo 130 chilom.- (v rcsnici 145 klm), di cui 10 soltanto navigabili scende esso dal deoli?io oc-cidentale dell'alto Terglu;(kaj ne „Tricornott ?), tra-rersa Tolmino, Gorizia, Gfradisca, (torej vsi ti kraji so na Beneskem in v Italiji!) rioeve nella pianura il Natisone ingrosaato dal Torre, e abocea a E. di Grado nef golfo di Trieste, formaudo il porticello (?) di Sdoba". „Med r«kamiv Benefiiji ima prvo mesto So6a, dolga 130 km, katerih samo* 10 je plovnih; izvira na zahodncm podnozji ivisokega Triglava, te5e mimo Tolmina, Goriee, GradiaSa, sprejema v planja-vi Nedizo, nara9lo po Teru, in ae izliva na vzhodu od Grada v trzaSki zaliv, delajod malo pristamSde Sdo-b^.« _i nVsa ta iraena — nadaljuje pisatelj — so hebrejskega izvira, kakor bomo vidali ob sVojem 3a-bu. Tu razlagamo najpoprej IsoassomSdoba. I s o n z o izvira. iz korenike i a z a in fpomeni: pro-diit, egressus est (izteket, izSel je), kakor ae 5ita v Deuteronomiji (LlII, 7): in oujus campis et nionti-bus erumpunt fluviorura Abyssi; „na njehih pianjavah in go rah izvirajo pofcoki iz globo8in."* Ime I s a n z o je zelo primerno naravi te reke.
Sdoba. „Ako se to irae zapiSetbrez »amogla-snikov in so b zameni z d, tedaj dobimo S-dd, he-brejska boaeda, ki zaznamuje: flnvii ora, jostium, t. j. izliv, ustje, taka."                                     -..).¦•,
J u d r i, furlanska reka* izvira v oWJioi! Dne-scia (t j. Dfenkija) iu te«5e sko?. obfiiao fiedajsko (Iglejte zomljepisca) 33 klm daleC, potem pieatopi na GoriSko in se izlivav Ter.(Tofre).vlae4).om5ni isto kot Jadar (Jadro pri Boliou) v P^lmaciji in
o varovanpi gospoda poslanca; fie je torej minister im&noval takoga moza, ravnal se je le po poatavi in reanifini potrebi. (Prav dobro! na deanici.)
Preidem, gospdda moja, na vpraSanje, a tale-rim so ae v minolem zaaedanji pefiali Stirje dezelm zbori: Stajeraki, koroski, tizaaki in iateraki. Stem vpraSanjem ae je vfieraj obsirno bavil tndi goapod poslaneo za mestno akupino celjako. Je namrefi vpra-fanje o alovenskem vknjizevanji v zemljifike kojige, kator je je zaukazalo pravosodno ministeratvo z od-lokom dne 21. julija 1887, da ae morata namrefi re-Sitev in vknjftevanje izvraiti alovenaki, ako je bila ptoSoja sloveoska.                                                   ¦
dlovek bi mislil, da ae to aamo ob aebi razu-me in da ne bo nikakih ugorov, da enaka pra-Vica Slovenes* z Nemai zahteva, da ae v svojem je ziku preprifiajo o vknjiftevanji; fitovek bi mialil, da javnoat aemfliSfine knjige zahteva, da Stcvenec a ayo-jim pogledom v zemljiSfino knjigo vatuje avoje koriati in ae izogne 8kodi. Konejino bi mialil, da poatava aama a auhoparoimi besedami to zahteva. Oosp. predgovornik je sam omenil § 102. zomljiSfittokaji*-nega reda, in ta paragraf veli, da mora biti vkojizba po vaebini proanje.
In fie ne sodimo pristranski, moramo priznati, da ae y iatem jezika vrsi, kakor ae zahteva. In a-koravao je odgovor na interpelacijo osiral se tudi na drnga dva paragrafa, vendar ae goap. poslaaeo ni potrudil, da bi ai ga ogledal, in fie ga je bra!, ga je zamolfial. Ta paragraf naravnost zapove, da se mora vknjizba izvrSiti z besedami proSnje. Knjigovodja je vezan na izvrsitev glede na osabo, za katero, in pred-met na kateri.se izvrfii vknjizba,   dalje  na beaede
Slavic, ki ae morajo vknjiiiti. (Cujte! na deanici.) emSke beaede pa niso slovenske. Ali V3e to ni po-magaio pri dezelnih zborih. Yai de2elni zbori so biti enakih misli in ao izjavili, da se je miniaterstvo pre-speiilo prod pravicam de2alnib zborov.
Po drzavni temeljni poatavi je notranja uredba zemljiSfinih kojig izrofieaa dezelniin zborom; jezik spada k notranji uredbi, torej iraajo dezelui zbori aklepati o jeziku. 6udno je, da nobeden dezelai zbor od teb, ki ao biii vzaemirjeni, ni nifiesa aklenil o jeziku. Trdi ae, tiskovine za zomljisfino knjigo morajo biti nemake.
. A to tudi ni res, ker alovenaki dc2elni ztko-nik, ki je objavil poatavb z leta 1874 o zemljiifinih knjigah, prineael je gotovo tudi obrazca, in sloven-akemu dezelncrau zakonika gotovo niao pridejali nemskih obrazcev. (Prav rea! na deanici.)  Dalje prih.
Dopisi.
2 dezele, 15. avgusta. — Ufiiteljako druitvo za goriski okraj je bilo aklenilo na predlanskem obfi-nem zboru, da ae oklene .Ufiiteljskega TovariSa* kot glasila drastvenih zadev ter da ga bo kot tako po mogofinosti podpiralo. Tega aklepa bi ne amel zabiti drnstvenik, ki maha v 32. stv. letosnje „Sofiea po nekaterih tovarisih, posebno alastno po enem.
Omenjeni drustveni sklep, kolegijalnost, ki me veze na dopisnika in pa moje nacelo, da se hocem ogibati oaebnih polemik, fie bi ne imole raojemu atanu ali narodu koristiti, me zadczujejo, da ne mo rem od-govoriti dopisnika vsega, cesar tako napafino ^pre-misljeno iafie v svojem izzivrjofiem, ta in tarn preti-ranem, in v marsicem nereanifinem dopisu,  iz kate-
prihaja iz hebrejskega Jaor, t. j. r6fiiea (fiumicello)." Natiaone (lat. Natiso), farlanaka reka, ki izvira na iztofinem (v resnici na zapadnem) pobocji G o-lovca (Montemaggiore), tefie skoz razne okraje in ae izliva v Ter. Njegovo korito je vfiaai silno globoko in pobrezje navpifino izdolbeno, tako da ae na nekaterih mestih voda samo famed sliai, a vidi se je ne , (?). Izpod Mancana se njegovo korito zelo razsiri in mnogokrat ae njegove vode razlivajo po ravnini ter napravljajo poljn veliko Skode. Hebrejako piaano gla-ai ae to ime Natesi, od korenike nat as, ki pomeni: evellifc, delevit, evertit, extirpvit (kaker v preroku Jeremiji XL7, 4: qnoa plantavi, ego evel-* lo. „ktere sem zaaadil, jih rujem* t. j. nzauti' uui-fiiti, izkorenioiti, izrati. Zato je narava te reke do bro izrazena v njenem imenc" (1888, pg. 6).
Malina (kaj Se to ime ni alovenako?), far-lanska reka, ima prav silen in iamefi tek, zato ao jo Latinci imenovali: malignum flamen, hudobna reka. To je hebrejska beaeda, seatavljena iz m i — voda in 1 in ali tun, ki med drngim pomenja tudi: murmuravit, t. j. Sumeti; zato pomeui Malina niameeo vodotf (ibidem).
Pa zadoati! Clovek bi rekel, da so take jezi-koslovne igrafie prava potrata Casa, ki bi se lahko iiinogo korisfcneje porabil, ko bi ne vedel, iz kakega namena eo skovane in kje prav za prav zajec tici. Jedino dobro je, da vsak tad* neizobrazen fiitatelj ta-koj ngane, da vse to je le »bambngK in pesek v o-&i radovednim Ijudem. Saj ae Siben.6kem:i jeztkoslov-eu ravoo tako godi, kot tiatim, ki so hoteli vaa na-|a imeaa is keltttine tazloM, pri Werner Jim je via-
rega jo razvidno, da Se ne poaua zgodovine "Ufiitelj-akega driiStva za goriSki okraj*. — Po 2. avgustu t. 1. bi dopisnik ravno z raodrim motfianjem na neko etran vefi koristil; gotovo ne bi tiral neke osebe v na-kodno-politifino javnoat, kateraae boljSe pocuti pod plaS-fiem krSfiansko-kolegijalne potrpeSijivoati. Ako hofie dopianik ,fe goriake okolioe1*, da se jaaaejSe izrazim o zadevab, katerih on ne pozna, ali a nekim poseb-niin namenom nofia poznati, naj ae oglasi v nUfiitelj-okem TovariSu"; v cenjeni „8ofiia ma bodi aamo to in toliko povedano, ceaar napadeni v 8vojo obrambo rea ne moremo zamolfiati.
Ob fiaau zadnjo volitve zaatopnikov v c. kr. okr. Sol avefc je bit poslan Uektografovan oklic na votivce, naj bi ae volil vsaj eden ncodvison zastopoik ufiitelj-stva. Ob enem ao bite pdporofiane y oklicu neka-teie oaebe v odbor ufiitetjakega dinStva. — Bilo je pametno,—da 86 ne spuatinl vrazpravo „okroznicett,
—  da je oklio doset aamo intereaontom ter ui priSel na javni zvon v kate'om piliticnem fiaaopi3tt yeeiiii bralccv v nadlego. Ali niraa vaak votivec pravice in dolzoo8li votiti po avojera najbo'jgem proprioinji, kakor tudi pravice na apidobea in polten nafiin agi-tovati za volitev, fio S« hofie? — Ravno to, da ae pri naa hoco in skuSa od nekaterih apwazumljencev udu;T?"; ze v grlu vaak uaaprotni gtaa, doved'o je nase dra-'vs- do neugodnega polozaja. — Kar ae dalje tide otuoujeuega oklica. vpraaam, ali bi ne bilo prav fie bi stopili ucitelji na dezeli z onimi v mestu v pri-jateljako zvezo in akupao, delovanje v proapeh Sol-stva in uciteljatva? — Cemu si tako od dalefi ato-jimoP
Odeba, ki ae po dopianiku niz gorisko okolice" najbotj napada, je bila v ufiiteljskem druStvu za go-riaki okraj vedno tiata, ki je prva podatavila avojo ramo tam, kjer ae je drultvu v korist ze vsaj nekaj malenkostnega  stoiilo.
Da je doslo dne 2. avguata i. I. k „obfinomu zboru8 8amo 13 drostvenikov, se ni toliko fiuditi; saj k obfioema zbora ni bil nihfie ne vabljun, ne kli-cam; v 30. atev. cenjene nSofiett smo dobili dru§t-veniki aamo neko lakonifino vabilo na zborov a-nje, ne pa k obfinemu zboru. Drustveniki, ki bi imeli sliaati na ime „lenuhiu, prav resno zolirao ta-kega vodatva, ki bi naa znalo boljSe buditi in voditi.
—  6e dopianik v 32. Stev. BSbfiea ne pozaa drust-venih pravit, ki delajo bistvea razlofi?k med zboro-vanjem in obfiaim zborom, naj bi 2e bilo; da pa pred-sedniatvo mefie oba izraza v eden kos. tega ma ne moremo Steti v posebno zvedenoafc. Ysak ni za vse.
Od druatvenega nafielnistva bi' biti smell pri-cakovati, da oznani vaako zborovanje, kakor tudi obfini zbor opravem caau^ na prirneren nafiin in tudi v fltffiitelJ8kem TovariSu". — Zeleli bi do-biti v roke tiakana drustvena pravila in bi tudi radi pozvedeli, pred vsera pa to, kdaj zafine druaivj prav za prav dclovati in katera je tista Hmoraa, ki mu do sedaj ni puatila stopiti na noge. Prav bi bilo, da bi se sklical na prirneren dan obfiai zbor; da po po-moti dne 2. avgusta t. I. nepraviino voljenega odbora ne moremo priznati, je jasno.
Toliko se mi je zdelo potrebno odgovoriti na dopis Biz gori§ke okolice" v 32. §tev. „Sofiea ; na-tanfineje se utegnem izraziti v ^Ufiiteljskem TovariSu", fie bo treba. *)
Nominis umbra.
*) Keir nam je bil dopis „lz goriSke okolice" v zadnji iter, nekako utekel v javnost, sprejeli smo tudi odgovor ; s tern pa naj bode razprava koncana. Go3podje ucitelji naj sloz-no delajejo za svoje teznje V9ak po svoji mo5i. Ured.
ka tretja korenikaznafiita vodo, vsaka fietrta brdo ali hrib, vsaka peta pa rog („carn8)! Tako so lahko tudi v Sibeniskeni liata fitta, da imena: J ud ri, J a d r o, Zero, L e d r a i. t. d. pomenjajo vsa le „numicellou (refiica). Zikaj pa potem toliko razlifioih obltk za jedno ter isto stvar, zakaj ae neso vse re-fiice le J a d r o imenovale, kakor je med Stovenei mnogo vefiih voda, katerim pravijo jedino le R e k a (brez posebnega imena).
Pa tudi ofiitno italijanska imena tolmafii Sibeni Ski podliatkar iz hebrejgfiine, n. pr, Ruesele v E-truriji (rusceilo) iz korenike r a t z, t z u 1 a t— atre-pitc:;; edidit („pri§umet jeu) in stavlja pomen te be-sedr> ' -;edno vrsto z imoni Arno in Reno (1887 pg, h.J.. 1888 pg. 7). Pa kaj bi ae temu fiuditi, saj razlagi. judi ime trojanskega Antcnorja od „Anton — fornaee — pefi* in „nura — ignis — ogenju, torej „ogojena pefi, pefi za ogeaj;" kakor da bi pefit imeli tudi Se kateri drugi namen, ali pa je morda An-tenor gorel domovinske ljubezni kakor pefi ?
Poglaviti doicaz proti vaem takim sanjarijam pa je, da tolmafienje krajovnih imon iz kakega jezika le tedaj kaj dokazoje, ako ga ob jednem podpira tudi zgodovina. Ako ao imena nasih rok hebrejskega izvira, tedaj no morali tudi Hobrejci ob njih brego-vih atanovati in jih po svoji govorici nazvati. O tern pa no le da motfii vsa zgodovina, vsi grSki in rimski pisatelji, nego ti misli se protivi oelo opisana narava nai!h rek, ker one neso mogle nikaker vabiti kri-vonosov na svoja obrezja, Kdor ima uaesa, naj fiuje!
Iz Brd, 14. avgusta. -~ Mnogo na§ih Ijudi od-Slo je na boije poti, nekteri po morji na Barbano, drugi po Seleznici na Sv. ViSaije, zopet drugi po subih skalah na Sv. Goro, kjei je Mati bozja se slovensko pastlrico • sldvenski govorila ter ukazala tempulj sezidati, kakor dokazuje fi. g. A. Crv v knjigi svoji. 0 da bi milostipolna kraljica obiino obdarovala naSe prosilce in ves nas mili jej narod.
Na§i radi kupujejo spominke na bo2jih pot6h. Naj se jim ponujajo lifine podobe z napisi in molitvarai slovenskimi, ali tudi maSne bukve razlifiaih cen za otroke in za odraSfiene! Yse naj dela za kr§ansko omiko na§ega nfiroda! Tudi na torn polji naj velja cesarjeva beseda: z zjedinjeaimi moSmi! Val omikan-ci govorite nasemu narodu v slovenskem jeziku, posnemaje Svetogorsko Kraljico !
Politidni razgled.
Vlad»i listi so slaviii deveto oblefcnieo, od-kar je grof Taaffe nepretrgoraa avstrijski minister. ZaSigali so ma kadi la, da ga je morala glava boleti. Prva leta se je v resnici zdelo, da grof Taaffe hofie izpolniti program, ki ga je bil objavil v prestolnem cesarjevem govoru pri svojem nastopu. AU kmalu se je stvar preme-nila. Zunanja politika avstrijska, ki je dobila kofc zveste zaveznike Bismarka, modrega sveto-valca, in Crispija, italijanskega patrijota, za-htevala je, naj se no t ran j a politika ravna po zunanji, katera je uvidevala v Nemcih in Ita-lijanih dr2avne zaveznike, v mogofini slovanski dr2avi na vzhodu pa nevarnega tekmeca, kate-remu je treba ob vsaki priliki zobe pokazati. Taaffeja hvaiijo, ker je dolgo minister; a to se da razlagafci. Ministerski predsednik ima to posebnost, da je jako prozen in da se z lahka sprijazni z vsaktero politiko, katero zahtevajo odlofiilni faktorji. Po drugi sfcrani ufii zgodovina dr2avnega zbora zadnjih let, da je Taaffejeva politika pogosfco obtifiala, da ni mogla naprej, a pri vsaki taki priloznosti pomolili so pomocno roko visji faktorji, ki so dr^avni voz zopet spravili na ravno pot.
Grof Taaffe se ne odlikuje kot izumitelj politicnih namer in sredstev, s katerimi se do-se^ejo, ampak le kot spreten "izvr§evalec danih mu zadafi ali nalog, pa vedno podpiran in po-gosto resen po mogofini rpki, kateri se klanja. Smer notranje politike narekovala je v narod-nem oziru uzajeranost z Bismarkom in Crispijera, v denarnem oziru uzajemnost s Kalnoky-jem in gospodom Tiszo. Upajmo, da obetanja, s katerimi je do zdaj tolazil minister slovenske po-slance, se izpolnijo y desetem letu Taaffejeve vlade, in da narodni prepir v Primorji, ki se je poostril za fiasa Crispijevega prijateljstva, se uleze. V korist drzayi in narodom bilo bi to jako zeleti. Prva leta Taaffejeve vlade imeli smo velike nade; dandanes pa najraj§i molcimo, trdno , preprifiani, da vlade in sistemi se men-jujejo, a narodi da ostajajo, ter da ideje bodo zmagovale fiez vse ovire.
Nemska cesar kaEe se vedno bolj konser-vativnega moza; nacelnikom generalnega §taba imenoval je grofa Waldersee-a, ki je izsilil ii-dovski aN. fr. Pressi" jako obupno 2alostinko radi svojega miSljenja, ki je framasonstvu po-popolno nasprotno.
Kralj Milan je zapustil Bled ter odLel v Toblah na Tirolskem. V Srbiji vreje in javno mnenje je jako neprijazno kraljevim zaveznikom. General Horvatovic je odstavljenj ker je dru-gafie mislil nego kralj.
Italijani so v Massaua-i zopet potolceni ; tola2ijo se s tern, da je tudi sovraznik zgubil nekaj moz.
Bulgarija ima ieleznico skoz celo dezelo in tedaj zvezo z Madjarsko, oziroma z Duna-jem, in s Carigradom. 12. t. m. so slovesno zafieli voziti na firti, ki vede v Carigrad. Knez Ferdinand je pri tej priliki napil Bolgarski.
Domace in razne vesti
RoJBtui dan presvitlega ceaarja alavil ae bo tudi letos v mestu in na dezeli z dostojao avefiaoo-itjo. V Oorici bo Rvirala godba na predvefier po Fsem
mestu. V soboto ob 10. uri bo alovcsna maSa v pr-vostolni cerkvi, katero bo sluzil provzviSeni gospod knezonadSkof in katere ho vdelezijo vsa oblaatva in ljudblvo. Ob 8. uri bo pa vojaSka raa&i v corkvi sv. IgnaCijo.
DuhOVSke zadeve. -PrevzviSeni in promt* lostljivi gospod knoz in nadskof goriSki Alojzij bo irael 20. t. m. kanonidno vizitacijo v zupniji Sv. Pe-tra ob Suci in v tamosojih poddruznioah; 10- sep* tembra ae pa odpelje na vizitacijo v dckaniji Trzie' (Moufalcooe) in Fium;2el (Fiumicello).— PrcS. g. Janez FilipiC, dekan v Devinu, predlagan jo po veleslavnem c. k. namestnistvu v Trstu za iupnika-dekana v Looniku. — Umrl je v Plavek ondasijt vikar Franc D e 1 k i n, rojen v Podgovi 16. okt. 1804, v masnika posvefon 21. aept. 1834.
Vabilo. Vse svoje p. n. gospode posredae in neposredne voliloe za drzavni zbor vabim s torn k shodu, ki bo v nedeljo 19. avgusta v Cerknem in v nedeljo 2. aeptembra v B o 1 c i po dokonSani popoludanaki sluzbi bozji, pri katerem bom poroSal o svojem delovanji v drzavnein zboru. V Gcrici, 2. avgusta 18S8.
Dr. Josip vitez Tonkli, drzavni poslanec.
Vabilo. Podpisano predsedniStvo vabi uljudoo vse p. n. gg. druStvenike slovi»nskt»ga narodnega poli-tifoega drnltva „Sloga" k rednerau obfinemu zboru, ki bo v prostorih goriSke Citaluioe z daevnim redora, ki je v pravilih doloSen, v poaedeljek dne 27. avgu-sta ob 11. nri predpoludne z opombo, da pvi tej priliki polozi dr. vitez Tonkli rafiun o svojem delovanji v dr^avnem zboru. V Gorici, 10. avgusta 1888. PredsedniStvo.
„Slovensko bralno in podporno druStvo V Gorici" do danes 17. avgusta ni se dobilo odgo-vora na svojo proSnjo z dne 30. julija, da bi smelo drugo nedeljo aeptembra slovesno blagosloviti svojo druftveno zastavo. Bodoljubna druStva z GoriSkega in iz Trsta, ki poprafiujejo po programu to slavnosti, naj blagovoljno potrpijo in naj bodo prijazno pri-pravljena na dolgo pricakovano sveSanost. Ko dojde ugoden odgovor od slavne c. k. vlade, naznani se jira koj natancm vapored tor se bodo slovesno vabila k doma&i slavnosti. Visoka vlada najbrze pretresuje zdnj ugovore italijanskili nacijonalov tec potrebuje k temu raznega pisarjenja do uaSelnikov goriske in tr-Laske oblasti, ki sta zdaj na hladu.
,,Delalsko podporno dru2tvott v Trstu bo slavilo rojstni dan svojuga pokrovitelja cesarjevifia Rudolfa ter bo obkajalo obletnioo blagoslovljenja diuzVene zastavo tako !e: 26. zjutraj ob 7 % uri zberd se druzabnik; z udelezuiki v prostorih delalskega podpornega drustva (Via Molin piccolo St. 1); od tarn se napbtijo z druztvono zasiavo in godbo v cer-kev av. Antona novega. Druzabuice bodo pricakovale sprevod v prosbiteriji oerkve. Tofino ob 8. uri bo slovesua sv. mala, pri katerej bodo peli pevci de-Ia'skega podpornega druztva skladbo g. Valentina Kosovola. Po sv. niasi vrnejo se udelezenci v istem redu v drustvene prostore spremljajo6 zastavo, potem se razidejo. ^— Popoludnu ob Q% uri zacne na vrtu „Mondo Nuovo" veselica s petjem, deklamacijo in uraeteljnimi ogoji. — Pri veselici bo igrala popolna veteranska godba. Vatopaina za osebo 20 kr., brez izjeme. Cisti dohodek namenjen je pokojninskemu zalogu. Druzabniki in druzabnice morajo ta dan no-siti druStveno znamenjo. Na red pazijo za to po-stavljoni natlzorniki. V sluCaji slabega vremena pre-nese se slavnost na prihodnjo nedeljo. Vstopaice k veselici morejo se dobiti pri g. Ant. Litku, Via Sta-dion St. 1. in v drustveni pisarni. Ako se sme to goditi v Trstu, ki se po vecji pravici pristeva ita-. Jijanskim mestom nego kako sosedno, menimo, da tudi kje drugde se enake sve5anosti ne bodo pre-povedovale, Le tudi bi koga radi tega nekoliko scipalo.
?Kmetsko bralno dradtvo pri Sv. Lucij" priredi v pptslavljenje 401etuega vladanja nasega pres-vitlega cesarja Franca JoLefa I. ine 19. avgusta. 1888 veselico se slede6im spoiedom :
1. Cesarska pesen. — 2. Slavnostni govor. — 3. Pesen: „Brzi junaoi". — 4. OtroSka igra: w06e nas, kteri si v nebesih*. — 5. Pesen: „Jadraosko raorje". ¦— 6. Deklamacija: BVeseli pastir." - ? 7. Pesen : nIstrijanska kora6nicaK. — 8. Igra : „Neraski ne znajo". — 9. Pesen: „Na stra2ia. Po bosedi do-maCa zabava. ZaCetek veselice to6oo ob 7. uri zve-6or. Vstopnina k veselici udom 10 kr., ncudoin 20 kr. K obiloi vdele^itvi vljudno vabi odbor.
BOorrieru" je dala §ala g. dopisnika s Trbi-i&, ki je prasai v Stev. 32., 5e sme Laho ljudora priStevati, priliko, da klice svoje pristaSe na boj ter da jim naznanja in pojasnuje svoj ordine de battail-le ali bojni, na(Srt. V ta namen je prisiljen, d.i proti svoji volii kukor prorok Bileara priznava miven znafiaj slovenskega naroda zato, da se pokazojo nje-govi voditelji toliko bolj bojoviti vznemirovaici Ijud-etva, Bode6 druge ljudi po sobi, kakor je uavada. Narodovi vcijaki «o tcdsj sami dra^Ijivoi, ki bunijo narod proti mirnira goriSkim Italijauom. Okolifrinoin iu pribajtjo y mulo fob j#kat, poja^a #0wr/ to
le besede v usta: ^Zatokamo se v mesto, da si i§5e-" mo dela in kruba, da se u^imovaiegajezi-ka in vasih navad, da va.m sluzimo in da v as s 1 u Sa m o." Zdaj vedi Lj»r'iHki S'ovenci, kako se jim je vesti v mestu, ako bnj^enijo po „Cor-rierovi" hvali. Slovenski okolieani, pravi„Corr* so ostali vedno wi. PolitiSne agitaeiji). tab in, volilui I shodi, citalnice, drustva bili so brozvpeSni. Ca BSo-5a" drugade pi5e, jo to le pesek v oci, knjti „So6a<i uze zdavna hira, ne ppaaa jezika, ima malo 5itate-ljev, a nikogar, ki bi se drzal njenih nacel. Kaj je torej na vsej stvaki ? Pomota, pravi „Corr.,K ti6i v -I tern, da se zamenjuj« slov. ljudstvo z njegovimi vo- I ditolji. ki so radi sube vzbudili r»eko narodno giba-nje v mestu. „Te m o v ara o u a p a s t i, n j i h po-gubne namere moramo pobijati. Se slad-kimi boiedami, z lazujivimi izjava »i, z najbolj zape-ljivim narodnim priiizovanjem zbirajo okoio sebe mir-ne psebivalce z dezele, da bi jib rabili v demonstra-cije, v 5ine sovra^nega izzivanja, gledajod za zagri-njalom na razvoj, pripravljeni za beg, 6e se kaj po-razi, pripravljeni prikazati se v zmagalnem sprevodu, &q se jim naman posrcLi.tf Tako iwalo zaojejo bIo-venski tnozje, kateri imojo vfiasih &c mod svojci za- j vidljivce; tak je nacrt, po katerem jih ho5e bolati neka goriSka svejat.                                                         ]
Krajepisna imena so pol zgodovine in jako | vazQa za vsak narod.   Iz tega uzroka  sestavil se je j v Ljubljani  odbor,  ki bo nabiral krajevna Imena iz ! vse Slovenije.   A. tako deio zahteva mnoge pomoLi i ter vztrajno voljo. Omenjeni odbor si je tega v sve- j sti, zato si je odbral toliko pomo6nikov,  kolikor je ' na Slovenskem duhovnij.  Tudi za gOriSko nadSkofijo j naprosi odbor rodoljubne gospode,  da bi  hotfli pre- j vzeti ta vaiai posel  Da bo pomoomkom deio olajsano, I poslje jim omenjeni  odbor kratek poduk in dolocaa ' pra§anja,  na katera jim bo odgovoriti.   Rojake,  ka- | terim bo cast, da se povabijo k sodelovanju pri tern ' imenitnem  podjetji,  prosimu,   naj  se ne odtegujejo \ rodoljubnemu  delu,  temved naj blagovoljuo prevza- | mejo doticni trud ter odpoSljejo  vspehe svoje delav-nosti osrednjemu odboru v Ljubljano.   Opomniti  pa moramo,  da imenik se pozneje uredi {po obSiuab in zupaaijah; zato naj prijazni pomo5niki veakemu kraje-pisnerau imeim  dosavijo  tudi   ime  kataitralne   ali davkarske obSine ter ime dottdne zupiaije.   Po ne-katecili krajih se njemajo politicne obSine ali zupa-nijo z davkarskimi,  pa ne povsod;  zato  naj   bodo gg. sodelovaici jako pozljivi v tem oziru.   Z  zjedi-njenimi mocmi se labko veliko dosezo!
Slovenska raja na KoroSkem imela je zopet
ve.sel dan; visoka vlada jojje dovoliia, dasijosmela
izyoliti v Velikuv^kem okraji deielnega  poslanca po
svojem sroi, iu izvolila si je zupnika Gregorja E i n-
sp i el e r j a, ki je bil piej voliice pozval, naj bodo
-edini na dan voiitve. Ce je vlada mirovala, ne more
se kaj takega reft o nemSko-libpralnem jiasnikarstvu,
imenom o „Deutscki Zeituogi," ki taroa, da je pustil
celovski skof Supnikn pisati  o volitvab.   Taki  so  ti
zidi in pangeimaui (rsonamct); oni naj bi uzivali vse
dr^avljanske   pravice;   katoliskega  duhovnika naj bi
! pa s klcscami §Lipali,  ako  brani  z nogami  teptano
t pravico svojcga naroda.   Nam pa se dozdeva,  da je
| boljo drzati so skofa celovskega nego nomskcga zida
na Dunaji.
Kosav Franc, korav stolne cerkve mariborske, vzgleden in jako delaven duhovuik, narodujak v uaj-plemonitej§em pimoau bc^eue, slovenskl pisate'j, pri-jatelj tor najbolji tovaris in uConec neumrlcmu skofu Antoou Martinu SlomSekn, dt)bil je o priliki petde-setletnega raasnistva sedanjega mariborskega knezo-Skofa Maksimilijana od sv. 05ota papeza naslov hisne-ga prelata s pravico do visnjevo obleke. To se jc zgodilo na proSojo knezoskofa, ki je hotel v t'-m krepostnem duhovniku poCaatiti vso svojo mnogobrojno I duhovStino. Slava.
Dru2ba sv. Mohora,  na kateio je ponosen
I narod slovenski in za katero   nas   zavidajo   uekateii
I novodobni pogmski Nemci, ki so k\ v jivnih zasto-
I pih rnli proti njej, prav vrlo naprednjo. I/.vrstni oe-
I lovSki wMTir' priaesel je v svoji Ssevilki z dne 10.  t.
I ra. naslednje preveselo poroftilo druStvcRegi odbora:
I           nL«tos Steje dru2ba sv. Mohora  4!.5d3  udov,
torej 6542 vefi ko vlani; novih je   pristopilo 9226,
I statih pa oistopilo all odmrlu   2G95.   Posebej   jih
Steje: goriska nadskofija 5.647;  krska ali   ceiovjka
I gkofija   3.608;   lavantinska   ali   mariborska  Skofija
12.336; ljubljanska Skofija 16 666;   \xk isko-kopcr&ka
Skofija 2.118; sekovska ali gra&ka SkoRja 243; som-
j boteljska Skofija na Ogersketn 141;   zagrebSka uad-
I gkofija  315; senjska  Skofija  v   hrvaSkcm   Primorji
I 111; poreSka Skofija v Istri 63 ; videmska nadSkofija
124; razni kraji 121; Ainerika 59.; torej vkup 41.552
udov. Zavoljo ogromncga dela pri ti&kanji veC ko treh
milijonov pol, kolikor jih obseaajo vse lotoSnje knjige,
in zavoljo ponatisov treh leto^njih d^u^binili bukev, kt«-
I r|h se je bilo s prva premalo n.itisuilo,   tiakaraica in
k'.ijigoveznica ne bodete m ){»li pro4 srodo mesoca ok-
tobra svojega dela dovrSiti. Okoli srede   oktobra   se
bo razpoSiljatev  priiela,  ki traja cehh 8—9 tednov.
Naj 66. gg. poverjeniki in udje blage   volje potrpijo
j in nam prizanesejo, ako knjige letw   nukQliko  poz- j
, liejo j?rejuiejo/                                                       .J
KatohSki shod nameravajo sklicati konac no-yembra t. 1. <na Dunaji, kakor smo 2e oinenili vsvo-jpm hsto. Dobro bi bilo, ako bi se katoliSki duh toliko olirabril, da bi si upal nasprotl novemu pogan-stvu v javnem ^ivljenjl povzdigniti svoj glas. Upanja imamo ma!o; kajti ki'ogi, katere bi nwrafo v prvivrati za* him iti, »la katoliCanstvo ne ostahc svojina pbsameznifcov y d(smafii btSi, ampak da presinja vse flvljenje driav in narn.lnv, ka2ejo tu pa tarn malo, veselja za bfcj protii poganstvu, temvefi pridigajo pogosto mir z no-sttelji, trositelji, izvrSevalci in branitelji framasohskih Dafijsl, nevarnejSih od nekdanjjh poganskih, ker se zavijajo v plage modrosti, zvestobe, postavnosti, mir-nosti, napre-lka in Se posebe udaiiosti do ne vemo fiiw. Vendir pa je raogo6e, da pogumni lajiki in duhovriiki, cigojeni v Kristovem duhu, ki ta skod sklicujcjo, bodo zrno, okolo katerega se zadaejo zbi-rati mozje polni prepri«anja in dela; katerih se bo poslu^evala bozja previdnost kot predhodnikov boljSe bodoenosti. V tej nadi radi omenjamo poro&lo, ki nam je doSlo v tem pogledu in ki pravi, da se dektjo pri-prave za rcfieni shod po raznih odsekik in pododse-kih, ki so bili objavljeni v nekaterih slovenskih is? nemSkih dnevnikih. Odseku za zunanje priprave prcdseduje Anton grof Pergen (Dunaj, I. Annj«aase, Stev. 9), od katerega se dobijo vsa potrebna pojas-nila v tej zadevi,
Iz §t. Ferjana. — Dne 15. t. m. sklenil je odbor vinarekega in sadjarskega druStva, da bo ob-Cni. zbor tega drustva dne 19. avgusta ob 7. uri za-jntra, razstava pa naslednjo nedeljo 26. t. ra. ob 9. uri zajutra. V n8n&iu naznanjeni obdni zbor se ni mogel vrSiti, ker prav tisti dan doSel je bil potoval-ni ncltelj za kmetijstvo in prav ob tisti uri imelo je obSiosko stareShistvo svojo sejo. Pri bodocem obStiem zboru S3 bo razpravljalo; o prenarejenlh pravilih, o razstavi in o morcbitnih predlogih gg. druSfcvenikov.
PraStempljane znamke ali marke. Kakor znano in kakor je bdo v RSoSiu meseca aprila ome-njeno, nastala je nekaj let sem prav zivahaa in reklo bi se strastna kupcija s preStempljanimi markami in to zlasti po Francoskem. Zbiranje Btarin, raznotorosti in tedaj tudi mark priglo je dandanes kar ze v nmo-do." Saj So nokianj h stanh „majolku nam veft ne puste! ~v Po me.sti najdeS na stotine zmed gospode, ki se kratkocasi s tem, da si nabira v svoj „uotiou raarke raznovrstaih krajev ia dezel. To ti ima potem gospoda za nekak nalbum.u Zraven „nlbumau se ali-kanii, nahajas pogostoma na mizah, gospode v seda-njih uajnovejsih Lasih tudi nalbum" z mavkami. Tak album obsega vcasih od 500 do 5000 raznih mark. 7a eno samo zaamko, koje se nima v svojih preda-Jih, dd ti 50 kr., da forint in se veL* Ne malokduj ponujajo ae za eno samo tujo zaamko stotaki. Nt-verjetno, bi kdo rekol. in vendar je tako. Da ti takega albuma ali zbirke gospoda ne odda bitro in za vsako svoto, si lahko raiaiis. Ogromne svote oddajajo in ponujajo se za kaj tacega! — Kaj poreCes, da si gospoda kinezka in semtertje turika cel6 sobe 8 taki-mi markami prevleCe ali tapecira! Tako je. Od tod zbirke in zbiranje. —
Toda kristjanstvo obrafa to v boljSi namen. Na-hajajo se druStva, ki up irabljajo za take raarke pri-dobljeni deoar v odkapovanje in reaovanje poganskih otroSicev. Vzviien pai in blag namen 1 Da se po poganskih dezelah, zlasti po Kitajskem dela z otroci siabse ko pri na? z mladimi piiii in markami, jc do-gnana rosnica; ce ima ona initi vcfi otrok, obd.zi sir j uekatere, vse druge pa zavr^e. I           Za Avstrijo je velika  zbirka   mark ua Duuaji,
I Tej zbirki v pomoc spravlja in zbira take .raarke tu-I di 6. g.   K a r o 1   6 i g o n,  vikar v Teitmtci (posta Kostanjevica) na Krasu. Imenovani zbiratolj }.riporo6a ae tedaj vnoviS vsora pn. 6c. gg. duhovikega in sve. tnega staou za blagovoljno pomog. Naznanja, da. zbiranje mark vrlo  napreduje,   da je od meseca aprila sem ze 2000 mark in kolekov odposlal in da v krat-kem odpofilje drugih 2000.   Veliko nmozino kaj ye-I ijavnih maik dobil je od preC. g. kurata Starskega, j tudi od ve6 duhovuikov in ufiiteljev na  Krasu doSlo I mu je ze lepo  Stevilo   mark.   Srcna jim   hvala in: BB o g p 1 a t i I"   Prva  poslatev (lOOQ, mark) vrgla mu je aid nianj kot okoli* 2,2 foriptov:!, PaS lep-'^ri-pomofiek ubogim poganskim s|rot|*S!:tti ia 6esaP — rekel bi: iz niBa, iz snietir—
Kakor ie v prvera  naziianilu  reCeno,  sprejmo se vae: stari koleki (bolli), vtiinjenr nfr aekdanja u-radna prcdajalna pism.i,  semtertje  rudedi (6 Kreu-I zer, 8 Kreuzer,  ein Gulden) so kaj dobri in veljav-l.ni! Ti.koleki  naj bodo   stirivogtato  izrezani ali w-[ stri^eni, s euim prstom prostora okoli na vac straw. Koleki sploh so vsi dobri in to Sim starejSi, tem ye-cje vrednosti. rMarke casnikov od J. 1850. do 3L851. (kercur, plavi, rosa,   rude&, rameni) oddajajo se po 5 do 10 kr. ena 11   Starine imajo posebno vrednost. Da se marke tujih dr^av drago plafiujejo, je bilo tudi omenjeno.     -                                                .¦';=. 4     Marke listnie naj se izrezejo ali odstriiejo? ena-ko kolekom. Tiste, ki imajo zobke, sejim ti nesme-jo cdrezati ali odstridi, sicer so brez^ veljavo.   rv' Nabrane raarke Wagovblfc naj se poSiljafci ime-I novanemu -goapodu dol»r^ ,ja&ti$w&>; v^.yjfijeon,Jte^
--ri^rr^^^ -
FeaafiQg&a. 1*0 nafb^ib yWb spiaal  Anton Z'v. p* n'6 i J, ncifcelj pedagofcike na Jmbljanakem bo-goslovneni n&liSca. V liinWani. Zalolila JCat buk-KW**   Tiakala JbL\mm^m   60. tl m  1M stfinjj, Cena 80 kr. — S to kojigo dobili smo uCilo M strofco, ki je bila pri nas v naSem jeaiku  popol-ift rieobdelana da zadnjib, let.   V novejsih aaaih do-bivak snio pojedine odlbmke o vzgojeslovji v razmn m\h: all selotao 4elo n* l«eoiio-katoliSki podlagi amtf Se ve^o pogresaii.   Temu je prjsel g. pwat&j v Vkom,  ki pravtlried driigim v predgovoru k avoji ¦ te^gii .fzgbjiteffi aovenski! Naj.. amo duhovuiki j ;aji MifcL iinamo v?ridar le vsi isti citf,  isti namen: i IMttOevaje in  vzMjevaje bi  radi  dovedli  wroeeno | nani mUaiQQ do Jasae la veeoe sreLe.   Vsi bt radi ; liorfstiif ko&or liaivei mbgdfie avojerau  narodu.  A pomiatfmo, da le sv; vera^n zMvJjenje  po nji   drfa Ijudatya moSoa in srecna, in prava omika aloni le na , KriamS»B.   SoVloraj more do prave srefie gojenca voki fe te^ij, oVgavocfi po poti fcrScaoBkih nankov I in M% V6 *acih nacelib je acstavljeaa ta .Pedago- ; gikd", Pnporacamo jo u&teljem in duhovnikom prav tpplo.                                                                      i
desar Franc Joiei I. 1848 — 1888.   Na
s^nrtfl :9tfrWes*tfetnega vladanja Njega Velieaostva. Seatavil Ivan TomSid, uditelj na c. kr. vadnici v Idiibliani. (Z devetinii podobami.) — Na Dunaji, 1888. ^HatiBR$|rn'aidoftrKafl'Bancli.''80: i'6 strain. - To je paj novej§a jako JI5na knjizlca, ki je ravuokar piriSla na atitlo na Danaji v Rauohovej tiskarni. tfnjizlca'je pisana v khkoanievnem slovenskem jezi-ku iu jft namenjena slovenskej mladiui v proslavo stiridesetletuega vladanja presvitlega cesarja Franca faffld, I. Da bi se knjiftca v prav obihiera atevilu razrfelila, osobito mej Solako mladino, nastavljena jej je prav nizka cena.
10 iztisov velja 1 gl. — kr. 25     „         „    2 :„  —  ,
50      „         „    3   „• 50   ,
100     ,         ,    6  ,   -   ,
500     „         „ 30  „  —  „
1000     ,        ,50   .  -   •"
Kazven knjizice izdala je Baucbova tiskarna tndi §e prav HLno „S p o m c o i c o" s podobo presvitlega cesarja in cesarice. Ta spomenica je posebno pripravna kot spominek za take otrcke, ki Se fttati ne zaajo. Cena spomeoici je za vsacih 25 iztisov 50 kr. t. j. 2 kr. za iztisek.
V.-ia naroCila, bodi — si na kajizico ali pa na 8porat'3ico, naj se poSiljajo naravnost na Dnnaj pod naslovom: Karl Ranch, BacbJrukerei Wien, V. Speuger-gasse 6.
&.!
Javna zahvala.
'  dhoqLh
I si Steje  y  iaat opozoriti  tokajinje  slavno obSinstvo, da je od'prl.
pted Sfcofrjo (Via dell'Arcivcscovado) St. 3 |
| s bogato i popolno xalogo drop* zdravilnih tT»V, olj, Ifiritov, barv mletih na olji in ; suhib, barvarakih potrebfidin, kemijakib |
. prlprav, vaakovntoib firneiev, 6opi«evio ; gob na  veliko izbiro, krta$, zaraaikpv. 1
i JPortlaadskega cementa in hidravlieoega
I j»pna. —                                                         •   .  I
Zgoraj imeqovana firm* gprejema na- i
! roo?la na debelo in na drobco, jam5i dob^oio |
I naroeenih stvari, najnizja cone in natwnSuo
L izvrlitev sprgjetih naroiil. -^
0 sklepn lolskega leta (14. t. m.) obdaril je 2. g. zupdik Josip Sko5ir tukajSnjo priduejSo Sol-¦ko mladino x raznimi lepimi knjigami. Podpisano iolsko vodatvo Steje si r dclznost. da izrece a tern v •vojem ia v imenu Solske mladine za to dobrotlji-Temu & g. ziipniku najsrCnejSo javno zahvalo.
Solsko vodstvo v Podmelci, 15. dne avgosta 1888.
SamQ sredi Ra^telia ^t. i,
V GORICI. Zaloga noritnberSkega drobnegaj
M»ga
razprodaja na debelo in na drobno.
$'¦ Iftl
MENA
razne detelje, olepSevaine in zarastilne tra-ve, kimno repo in razna zelenadna semena.
Samo srecli Rastelja st. 7.
Oznanilo.
2upanstvo v Smarjah pri Ajdov§6iui ima na prodaj or»glo v srednjem stanu proti pri-merni ceni. Podrobno ve6 se izvc pri iupanstvu.
Razpisaua
je slniba obdinskega tajnika v Bovcu. Letna plada zna§a 400 gl.; vrliu trga do-bi tajnik za male stroske (pau§al) 30 gl. Pro-silci imajo vloiiti svoje proSnje nar dalje do konca avgusta t. I.
Obc. urad v Bovcu, dne 6. avgusta 1888.
JTOIVK.O
zupau.
St. 223.
RAZGLAS.
Dne 20. t. id. od 10.-12. uro predp oludne bode v ob5inskem uradu Sezanskem javna dre2ba v od-dajo dozidanja inpne cerkve Sezanske.
Klicna ceoa zaaSa 2790 fl. 67 kr.
Kedor se*bo6e drazbo vdelcLiti, mora poloziti prod isto 50/q valine.
Na6rti, prevdarek in 'Irazbeni pogoji bo na ogled vsakemu v ob&nakem uradu v Seiani.
iUPAlSTSTVO V SE2ANI,
13. avgusta 1888.
^UPAN.
Mineralna. naravnft voda.
C^LJSKA VODA
(KdNIGSBRUNN)
V
KftrtrevBlcl  pri Rogatcl.
Kial* olkalifinft voda, popolnoma fiista, bogttta oglend kiBiine, nnjbolja htaditna pijaia, kot dobfa apozfiana proti kallju, proti boleznim r grlu in r Selodci in proti kataru r mehutji.
Vrim teg* je gotoro obrarora!no zdravilo ztk ttsie krajQ, v katerih radi slubo pifne rode se nahtja mrzlica in druge iuica bolezni.
V Gorici jo prodajata
Angel Foruizzi in Anton Orzan,
kakor ttdi glarne jedilsfcveno itaoune In drogerijo,
Vodstvo vira v Kostrevnici, poito Blatina (Sauerbrunn) pri Rogatci (titajersko).
3Llneyalna> naravna vocla.
Oznanilo.
Ravuateljstvo zastavljavnice (Moute di pietA) vstanovljene po grofu Thurnu.v Gorici naznanja, da bode dne 10. septemb. t. 1. za-6ela javna draLba (kaut) nereSenih zastav II. getert leta 1887. t. j. tiste, ki so bile zastav-Ijerie meseqa aprila, maja, jnnia 1887.
V Gorici, due 2. avgnsta 1888.
?e vljudno podpisanr priporo^am za napravo cerkyen.ih posqd. in orodij - najn^vejjSe oblike, kot: monltranc, kelihov, svetil-nic, svednikov, ltd. itd. po uajni/ji oeui. Zadovolim gatovo vsakega, qarofinika, bodiai da je delo prepuS^euo mojemu ukusu, bqdiai da ae nai jo predlozil nadit.
Stare reui popra.vim tor jih v , Ognji pozlatim in posrebrim. $6. gg, uaroopiki naj mi blugovoiijo posiljati take re($i nefranko-vane.
Teodor Slabanja,
srebrar v GORICI. nliea Morelli St. 17.
Folilji ?sako blago dobro spr&vljeno i& poitniae p?osta!
0                  J5AyAttOVALSICA
Francoska
vBuda-Pesti                   I
z ustanovno glavnico 10.000.000 fran-
kov v zlatu popolnoma vplacano in   nalozeao deloma pri prvih kreditnih  zavodih,  deloma v driavnih : papirjih   in «ltloma v  velikanskih   posestvib ! v PeStu  in na Dunaji — in z reservnim zalogom okoli 5,000.009 goldiiiarjcv
aprejema zavarovanje proti; pladtlu prav zmer-. nili pretnij:
1.   proti Skodam prizadotim po pozaru, streji in vazpoku na javqih in privatnih po-slopjilu cerkvab, gledig^ih, gosposkih in kme(-kih hiSab, obrtniiskih napravah, prodajalni-cah, mlinih, delavnicah, hi&ni opravi, posodi, orodji, obleki, perilu, dragoennostih, blagu, petroleji, i-..-ojih, rokodolski opravi, kmetij-skora orodji, klevih, eenikih, skedojib, vozo* vih, iivini, kleteb, poljskih pridelkih itd.
2.  proti Skodi, kedar se ubijejo kristalno velike Sipe in zrcala v prodajalnicah, himh itd.
3.  proti ikbdam in nezgodam, ki ae pri-petujejo blagu na potu, kedar act poSilja iz enega kraja v drugi;
4.  proti nasledkom sluCajnih neareC, ka-kor§ne zadevajo lahko vsako delajoco, spre-bajaju6o se m potujofio oaebo itd, inaicerza tri elufiaje: za smrt, onemoglost in za6asno nespoaobnoat za delo;
5.  na clovt-Sko iivljenje za aluSaj amrti ali prezivljenja, na zadusbine dohodke, pokoj-nine, preskrbovanje za starost, dediifiine za otroke; slueaji uerortjenja v dvoboji ali valed samoumora tudi niso izkljuderii.          1
DruStvo je povrnilo Skode, od kar jc ustanovljeuo, za vide od 30,000.000 goldinnrjev.
Grlavni zaatop v Gorici VEHDIWAIVD  CANTDUVVl.
Okrajno agencijo v Kanalu ima gpspod •Josip lionig.
J
LrifLitttdi to odgororm urednik; M. &OB8I0 — Htt«rS<msk* Tisittrna v Gorici,
99