DOMŽALE, 24. APRILA 1992 • ŠT. 4 LETNIK XXX Mati je več kot žena, mati je poklič, žena je ločevanje po spolu; mati je več kot devica... dr, ANTON TRSTENJAK filozof in psiholog na predavanju v Mengsu VELIKA NOČ SLOVENSKEGA NARODA V SLAMNIKU P R E B E R I T E Mnogo duhovne vedrine in prijetnega razpoloženja v velikonočnih praznikih vsem bralcem Slamnika želijo SLOVENSKI KRŠĆANSKI DEMOKRATI OBČINE DOMŽALE OBISK V KS VELIKA VAS - DEŠAN Kdaj iz nerazvitosti? V marcu je mag. Ervin Anton Schvvarzbartl, predsednik Skupštine občine Domžale, s sodelavci obiskal Krajevno skupnost Velika vas-Dešen, ki s svojimi sedmimi vasicami, razmetanimi po nizkih gričkih, predstavlja najmanj razvito ob- Župan v razgovoru z g. Srećkom Firmom, predsednikom Sveta KS Velika vas-Dešen močje naše občine. Po ogledu same krajevne skupnosti, kjer je bilo najbolj opazno, da iz vseh občin, ražen naše, do meje te KS priđeš po asfaltu, je bil v Domu KS na Hribu dobro obiskan zbor krajanov. Kot navadno je bilo največ besed izrečenih na račun komunalne neopremljenosti krajevne skupnosti. V letu 1991 je namreč asfalt prvič »prestopil« prag KS Velika vas-Dešen in zelo ublažil najnevarnejši kla-nec ob vstopu na to območje z moravske strani. Krajani, ki že desetletja plačujejo tuđi kra-jevni samoprispevek, so priča-kovali, da bodo v kratkem dobili vsaj eno asfaltno povezavo s svojo občino, vendar ne kaže preveč dobro. Prvi vzrok je v tem, da manjka denarja. KS je majhna, vsega skupaj 297 pre-bivalcev, ki kljub najboljši volji težko zberejo veliko denarja, kot precejšnja težava pa se po-javlja tuđi nerazumevanje po-sameznikov pri odstopanju zemljišč. Krajani so sicer optimisti, vendar jih počasnost, Nadaljevanje na strani 9 Pridite in spodbujajte športnike na DNEVNIKOVEM KROSU 25. aprila 1992 ob 11. uri v športnem parku v Domžalah. Sodelujejo tekmovalci iz Avstrije, Italije, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. ATLETSKI KLUB DOMŽALE Referendum v Loki pri Mengsu V Krajevni skupnosti Mengeš - naselju Loka pri Mengsu, izvajamo, za našo vas, v zadnjem času, najobsežnejša investicijska dela. Z deli smo pričeli že v letu 7 989, po izgradnji kolektorskega kanala Mengeš-Trzin. Po zasutju tega kanala je ostala uničena glavna cesta skozi vas. Zato smo najprej modernizirali cesto, rob-niki, oporni zid ob Pšati, ter začeli z izgradnjo sekundarne kanalizacije in hišnih priključkom. O vsem tem smo že pisali v Slamniku. Nadaljevanje na strani 3 OD 4. DO 17. MAJA 1992 Poskrbimo, da bo naša občina prijetnejša, lepša, bolj urejena in zdrava! Vključimo se v čistilne akcije, vsak v svoji krajevni skupnosti, soli, društvu oz. podjetju, vsi pod skupnim naslovom ZA ČISTO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE Več o akcijah na strani 5! St,S II III %\ Olll V St, II St, 12 St, li Družina je domovina srca... Razpis posojila za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva Proračun občine Domžale zaleto 1992 je sprejet Delovna mesta brez tobaka Župan na obisku v naši KS Knjižnica se na ogled postavi Mednarodni dan invalidov Pisma bralcev Materant čast Na predvečer materinskoga dne so mengeški kršćanski demokrati v goste povabili znanega duhovnika, filozofa in psihologa dr. Antona Trstenjaka. Prcdavatclj je kratko in jedrnato povedal in dal iztočnice za nadaljnjo razpravo: mati je več kot žena (mati je poklič, žena je ločevanje po spolu); mati je več kot devica (tuđi Marija je najprej čaščena kot mati sele potem kot devica); mati je več kot duhovnik (matere so dale življenje duhovnikom, Marija je kraljica apostolov in s tem vseh duhovnikovi. Mengšani in okoličani so dvorano kulturnoga doma napolnili in ni jim bilo žal, da so se odzvali vabilu. Tud vprašanja in odgovori (na vprašanja gledaleev je odgovarjal g. Anton Trstenjak) so bili primerni dnevu mater ter nasploh situaciji današnjega časa, gledano s tega vidika. Gost je optimističen, kar se tiče vloge matere in družine v prihodnje. Pravi, da se obraća na holjše in da bo tretje tisočletje cenilo kvaliteto življenja. Cledc splava je dr. Trstenjak povedal, da to ni stvar ideologije, pač pa je stvar zakoncev. Sama se morata odločiti, kako bosta storila v določeni situaciji, jasno pa je, da je z biološkega vidika splav umor, na kar moramo misliti ne glede na to, kaj smo po veroizpovedi. Vloga očeta v materinstvu? Vsakdo se mora zavedati svoje vloge. Če ima mož ženo rad, mu ni treba povedati, kaj mora storiti, ker sam vidi. Otroku se je potrebno najbolj posvečati prvih šest let; kar je tu izgubljeno, se pokaže v puberteti. Očetov delež bi moral biti enak kot materin, potem bi imcl otrok oba enako rad. Ćelo pokliena angažiranost ne srne ogrožati materinstva, kajti vsakdo opravlja več poklicev. Taka in podobna vprašanja so se porajala. Predavanje in nastop prof. Antona Trstenjaka sta bila nadvsc zanimiva. Marsikaj smo lahko porabili za lastno življenje. Tatjana Sivec Strmšek GLASILO OBČINE DOMŽALE /lamnik Domžale Komentar na sprejem proračuna občine Domžale za leto 7 992 Na kratko želim komentirati zadnjo fazo sprejemanja proračuna občine Domžale na seji skupščine 1992-03-26 in hkrati opozoriti na nekatere nove postavke. Izkušnja zadnjega sprejemanja proračuna je pokazala, da lahko le pretehtan in usklajen nastop odbornikov pripelje do zaželenega števila glasov in do uveljavitve ciljev, ki jih podpira večina. Tokrat je DEMOS drugič kot opozicija dosegel uspeh pri sprejemanju pomembnih odločitev. Prvič je bilo to pri izvolitvi sedanjega župana g. mag. Ervina A. Schvvarzbartla, ki je tokrat odi-gral pri usklajevanju amandma-jev DEMOSa in neodvisnih odbornikov odločilno vlogo. Osnovni namen amandma-jev je bil preusmeriti sredstva s postavk, ki nišo pravilno razvojno in investicijsko usmer-jene in iz postavk, ki nišo upra-vičene v težki gospodarski situaciji, za primernejše namene. Pomembne postavke za katere smo smatrali da nišo upravi-čene so naslednje: Promocija občine, plakatiranje, konfe-renčni sistem, sanacija občin-ske stavbe, izdaja obveznic, kadrovski krediti, vzdrževanje Lj. 70, denacionalizacija, ma-terialni stroški knjižnice. Zmanjšale so se postavke razi-skovalna dejavnost mladih, ra-ziskovalne naloge in publiciranje raziskovalnih dosežkov, zato pa so se povećale kratkoročno razvojno usmerjene postavke: razvoj podeželja, informacijski sistem občine, intervencije v kmetijstvo, obrtna cona Mengeš, tržnice občine Domžale. Sanacija občinske stavbe in stavbe na Ljubljanski 70 se mora kriti iz sredstev za redno vzdrževanje in je zato posebna postavka v proračunu neupravičena. Plakatna mesta tuđi lahko počakajo oziroma, bi veljalo poizkusiti s koncesijo, ki bi lahko navrgla še kak tolar v proračun. Največ so s tem pridobili po-samezni kraj i; ceste v Kosezah, Domžalah, Grmačah, most v Radomljah, kanalizacijo MLADI IN KMETIJSTVO O podjetništvu v kmetijstvu, vrtnarstvu in še o čem Po krajšem občinskem tekmovanju, ki je dalo naj-boljšo ekipo mladih kmetij-cev v občini Domžale, so se MARKO OCEPEK, JANEZ BEDENK IN MATIJA BAR-LIČ udeležili tuđi regijskega tekmovanja MLADI IN KMETIJSTVO, ki je bila v začetku aprila 1992 v Mengšu. Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek za kmetijsko svetova-nje, Krajevna skupnost Mengeš ter SKZ - Ljudska stranka, Podružnica Domžale, so organizirali regijsko tekmovanje MLADI IN KMETIJSTVO, katerega se je udeležilo petnajst ekip iz ob-čin: Litija, Ljubljana Bežigrad, Cerknica, Vrhnika, Ribnica, Zagorje, Domžale, Hrastnik, Logatec, Ljubljana Vič Rudnik, Ljubljana Siska, Ljubljana Moste Polje, Kamnik, Grosuplje in Trbovlje. Mladi so že popoldne pisno odgovarjali na teme: po-djetništvo v kmetijstvu, vpliv vremena, vrtnarstvo ter pravilna prehrana prašičev. Po pisnem delu so s 73 točkami vodili mladi iz občine Ljubljana Ši-ška, za njimi pa so s kar pre-cejšnjim zaostankom vendar le s točko razlike med obema, v večerni del kviza uvrstili mladi iz Trbovelj in Domžal. v prijetni dvorani v Mengšu, kjer so na vsebino tekmovanja opozarjali leseni plug, veliko reto in še nekaj drugih »zakla-dov« iz stare kmečke škrinje pa so navijači vseh ekip nestrpno pričakovali razplet. Po dveh narodnih v izvedbi moškega komornega zbora ZVON iz Mengša je prisotne pozdravil Juri Berlot, podpred-sednik Skupščine občine Domžale, ki je poudaril: Mengeš je bil v zgodovini domžalske občine temelj kmetijsva in kmetij-stva. Tuđi današnje tekmovanje nas utrjuje v srčnosti in želji, da želimo biti boljši in hočemo na- prej. »Potruditi se borno morali, da borno jutri enako vredni partnerji razvitemu zahodu, ka-mor bi radi prišli. Pot do tja pa vodi predvsem po znanju, katerega del je tuđi tekmovanje MLADI IN KMETIJSTVO, saj je tuđi želja doseči v tekmovanju čimveč, tista, ki vleče naprej. Sedaj ni čas za slavljenje, tem-več za odločitev, da krenemo, da dohitimo soseda, ki je pred nami,« je svoje razmišljanje končal g. Berlot in vsem tekmo-valcem zaželel veliko uspeha. Tekmovanje, ki ga je prijetno vodila Joži Jerman, strokovna sodelavka Zavoda za kmetijstvo, je bilo zanimivo, tuđi poučno, saj je bilo znanje mladih o vrtnarstvu ter o pravilni prehrani prašičev dobro, vrsta in-formacij, zlasti s področja do-brega vrtnarstva, pa bo koristila vsem prisotnim. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali: Jože Benec, Marta Cirej, Metod Ma-rolt ter Nuška Cerar, pri ocenje-vanju posameznih ekip, ki so le redko ostale brez odgovorov, ni imela težav. Ekipe so bile dobro pripravljene, težave so se pokazale le ob posameznih šte-vilčnih odgovorih, kar pa je za-nemarljivo, saj imamo vendarle veliko strokovne literature, ki jo mladi radi prebirajo. Ob prijetnih zvokih citrarke Tanje Zajc, ki se ji je s pesmijo pridružil brat Jožko in pesmih novega narodnozabavnega ansambla Slovenski kvintet iz Mengša ter bogatih nagradah za gledalce se je tekmovanje končalo z zmago ekipe občine Ljubljana Šiška (menda pa člani ekipe: Mateja Kern, Jože Pod-goršek in Miha Bukovšek raje slišijo, da so iz Medvod), kateri so sledili mladi iz Trbovelj, tretji pa so bili Domžalčani. Najboljše ekipe so iz rok Jožeta Benca (Kmetijski zavod Ljubljana), Borisa Grabrijana (Izvršni svet Skupščine občine Domžale) ter Cirila Smrkolja (SKZ - Ljudska stranka) prejele bogate nagrade skupaj z obveznim slamnikom, ki že stoletja opozarja na tradicijo domžalske občine. Vsi sodelujoči in obiskovalci pa so se lahko po-sladkali z dobrotami, ki so jih pripravile kmečke žene. MLADI IN KMETIJSTVO v Mengšu je bila prijetna prire-ditev, kjer so se potrudili vsi organizatorji in tekmovalci ter dokazali, da se ob pridnem vsakdanjem delu na kmetiji dobro zavedajo tuđi pomena znanja za napredek kmetijstva. V. Ne prezrite, če ste z demografsko ogroženih območij! Natečaj Območja: ČEŠNJICE, POLJANE NAD BLAGOVICO, LIPA, CA-BERJE NAD ŠPILKOM, HRASTNIK, LIMBARSKA GORA, VRH NAD KRAŠNJO, BREZOVICA PRI ZLATEM POLJU, MALA LAŠNA, OBRŠE, PODGORA PRI ZLATEM POLJU, TRNOVČE TER ZLATO POLJE spadajo v demografsko ogrožena območja v naši občini. V Uradnem listu Republike Slovenije št. 16, z dne 31. marca 1992 je bil objavljen natečaj za pridobitev sredstev za spodbu-janje razvoja, ki jih lahko pridobi tako občina, ki bo vložila zahtevke za sofinanciranje komunalnih investicij v posameznih krajevnih skupnostih, kot tuđi posamezniki za SPODBUJANJE RAZVOJA DRUŽINSKIH KMETIJ IN DOPOLNILNIH DEJAV-NOSTI NA KMETIJAH in za razvoj MALEGA GOSPODARSTVA. Rok za oddajo zahtevkov je 30. april 1992! Komisija za razvoj podeželja v Zaborštu, Trzinu in Krtini. Po-večali pa sta se tuđi postavki za vzdrževanje športnih objektov in za delovanje političnih orga-nizacij. Sredstva za materialne stroške knjižnice, ki ne vključu-jejo nakupa knjig, v visini 2 mi-lijona SLT so zmanjšana za 500.000 SLT. Glede na to da so bili stroški za najemnino in ogrevanje v podružnični knjižnici v Mengšu, ki pokriva zale-dje z okoli 6000 prebivalci, le 150.600 SLT, menim da bo 1,349.400 SLT več kot zadoš-čalo za preostale prebivalce občine Domžale. Velikih (po tolarjih vrednih) novosti v proračunu ni. Nekatere so bile že omenjene. Ome-niti želim tri za katere sem dal tuđi pobudo. O inkubatorju (podjetniškem centru) ste lahko že prebrali. To je dolgoročen projekt, ki naj bi se izvajal v skladu z zanimanjem in po-trebami. Postavka »za delo z mla-dimi« je namenjena za sofinanciranje tistih organizacij ali po-sameznikov, ki bodo predložili ali izvedi i projekte za delo s ti-stimi mladimi, ki so po končani osnovni soli, preden pridejo do zaposlitve, prepuščeni samim sebi. Osnovni cilj je povečati zanimanje za delo s tem delom populacije, ki naj vključujejo aktivnost, ki jih odvračajo od potepanja po lokalih, jim da-jejo smisel življenja, na kratko jih pritegnejo v organizirane aktivnosti. Postavka »informacijski si- stem občine« predstavlja raču-nalnik, ki bo dosegljiv na občini ali pa na daljavo preko telefonske linije, s kateregakoli drugega računalnika. Na njem se bodo nahajali podatki o po-nudbi in povpraševanju zaseb-nikov in podjetij Domžalske občine, povpraševanju izven občine Domžale in ponudbe v občini, razne občinske in re-publiške informacije (razpisi, predpisi,...), informacije iz drugih informacijskih sistemov (če bodo sredstva zadoščala), itd. Telefonsko številko in način dostopa do računalnika borno posredovali vsem zainteresiranim, tuđi tujim partnerjem. Informacijski sistem občine Domžale bo dopolnilo svetovalnega centra, ki ga pripravlja ministr-stvo za malo gospodarstvo in obrt in h kateremu je IS že pri-stopil. Mag. TOMAŽ ŠTEBE, odbornik DPZ, član IS SO Domžale Obrtniki in podjetnik spodbujena za [poslovanje Izvršni svet SO Domžale se je na seji dne 15. 4. 1992 odločil, da bo tuđi letos spod-bujal novo zaposlovanje de-lavcev pri samostojnih obrtni-kih in zasebnih podietjih s se-dežem na območiu občine Domžale tuđi s subvencioniranjem prispevkov za soci-alno varnost za novo zaposlene delavce. Zato je Izvršni sve' na podlagi dopolnjenega Pravilnika o subvencioniranju prispevkov za socialno varnost za novo zaposlene delavce v obratovalnicah samostojnih obrtnikov in zasebnih podjetij s sedežem na ob-močju občine Domžale. V letu 1992 je sprejel sklep o določitvi in odobritvi 1.000.000,00 SLT za ta namen iz občinskega proračuna za leto 1992. Po pravilniku plačuje - subvencionira občina Domžale prispevke za socialno varnost (pokojninsko in invalidsko zavaravanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje) za vsakega pri samostoj-nem obrtniku oziroma zaseb-nem podjetju novo zaposle-nega delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom nad skupnim številom delav-cev, zaposlenih pri samostoj-nem obrtniku oziroma zaseb-nem podjetju za nedoločen čas s polnim delovnim časom na dan 31. 3. 1992, v visini 100% prispevkov za socialno varnost od zajamčenega osebnega dohodka v Repu-bliki Sloveniji (sedaj znaša subvencija 8.123,50 SLT me-sečno). Visina subvencije je enaka ne glede na visino osebnega dohodka posameznega delavca in se usklajuje s spre-membo zajamčenega osebnega dohodka. Do subvencije so samo-stojni obrtniki zasebna po-djetja upravičeni le na podlagi posameznega zahtevka in le od vključno tistega meseca dalje, v katerem je bil vložen pismeni zahtevek. Pismeni zahtevek se vlaga na Izvršni svet SO Domžale in mora vse-bovati: ime oziroma firmo in naslov samostojnega obrtnika oziroma zasebnega podjetja, ime, priimek, datum rojstva, stalno in začasno prebivališče delavca, za katerega se uve-Ijavlja subvencija. Zahtevku morajo biti priloženi potrjeni obrazci M-1 (prijava za pokojninsko in invalidsko zava-rovanje, zdravstveno varstvo), za vse delavce, ki so pri sa-mostojnem obrtniku oziroma zasebnemu podjetju v delov-nem razmerju za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Subvencija ne pripada za tišti mesec, v katerem nišo bili obračunani prispevki za socialno varnost za posameznega delavca za cei mesec. Subvencija ne pripada tuđi v primru prezaposlitve delav-cev iz ene obratovalnice oziroma podjetja v drugo obrato-valnico oziroma podjetje, ki jo je ustanovila ista oseba, njen zakonec ali sorodnik do tretjega kolena. Pravilnik določa, da subvencije izplačujejo začasno za čas od 1. 5. 1992 do 31. 12. 1992, vendar le do izčr-panja sredstev, ki jih za ta namen določi Izvršni svet s sklepom. Zaradi popolne informacije v nadaljevanju objavljamo celotno besedilo pravilnika. Na podlagi 281. člena statuta občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 2/85,13/89 in 18/90) je izvršni svet SO Domžale na 39. seji dne 15. 4. 1992 sprejel PRAVILNIK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH PRAVILNIKA O SUBVENCIONIRANJU PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZA NOVO ZAPOSLENE DELAVCE V OBRATOVALNICAH SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV IN ZASEBNIH PODJETJIH S SEDEŽEM NA OB-MOČJU OBČINE DOMŽALE 1. člen Pravilnik o subvencioniranju prispevkov za socialno varnost za novo zaposlene delavce v obratovalnicah samostojnih obrtnikov in zasebnih podjetjih s sedežem na območju občine Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 9/91) se v vseh določbah spremeni tako, da se leto 1991 nadome-sti z letom 1992. 2. člen V drugem čienu pravilnika se vstavi novi drugi odstavek, ki se glasi: »Za novo zaposlenega delavca v smislu prvega odstavka tega člena se šteje le tišti delavec, ki je bil najmanj tri mesece prijavljen kot brezposeln pri Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije, OE Ljubljana, Izpostava Domžale, neposredno pred sklenitvijo delovnega razmerja za nedoločen čas pri obrtniku oziroma zasebnem podjetju.« 3. člen Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Domžale. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE IZVRŠNI SVET Datum: PREDSEDNIK JožeLENIČ, l.r. 2^ Domžale /lamnik Družina je domovina srca... Časopisni stolpci, televizijske oddaje, okrogle miže, medsebojni pogovori se zadnje mesece sučejo okrog DROGE. Odnos do zlorabe drog izraza našo negotovost v zvezi s to temo, sooča pa nas tuđi z marsikatero ne-prijetno resnico o nas samih. Nekaterim se zdi, da pretiravajo z obveščanjem, da so senzacionalistični članki tuđi reklama za drogo. Glede na razširjenost pojava pa je potrebno dobro informiranje, saj je znanje pot do boljšega razumeva-nja, to pa pogoj za oblikovanje odnosa. Tam, drugje je postalo - tukaj, pri nas. Droga je snov, ki zaradi svojih učinkov na človeški organi-zem spreminja razpoloženje, vedenje, zavest uživaica. Glede na družbeno nevarnost sta v naši državi še vedno naj-bolj problematični psihoaktivni snovi alkohol, nikotin. Alkohol je največji uničeva-lec družin, zakonskih z\iez na Slovenskem, soudeležen je pri velikem številu prometnih ne-sreč (na leto izgubimo na ce-stah 1 razred otrok), samomo-rov. Slovenija spada med 10 najbolj obremenjenih držav na svetu po primerjavi potrošnje alkohola in umrljivosti za alkoholno jetrno cirozo. Dolgo-trajno uživanje alkohola privede do odvisnosti, telesnih in duševnih posledic (okvara je-ter, trebušne slinavke, srca, kože, živčenja, želodca, spolo-vil, slabše telesne zmogljivosti, osebnostnih in psihiatričnih sprememb). Odrasel pivec lahko ostane zmeren le, če si izdela neškodljiv pivski, pred-vsem pa življenjski slog, ki ga bo varoval pred odvisnostjo. Kako lahko otrokom poma-gamo reci NE alkoholu. Dr. Zi-herl, avtor knjige Kako se upremo alkoholu, navaja 7 po-membnih korakov: — pogovor z otrokom o alkoholu (v pravem trenutku, o večji škodljivosti za mlad or-ganizem...) - prisluhniti svojemu otroku (poslušati ga, sporazumevati se z njim) - pomagati otroku, da bo imel dobro mnenje o sebi (sa-mospoštovanje lahko ubrani človeka pred zasvojenostjo; kadar se z otrokom ne strinjate, kritizirajte njegovo vedenje - ne njega; pohvalite njegov trud, pokažite, da ga imate radi) - pomagati otroku razviti primerne vrednote v življenju - biti dober vzor (če želite ali ne - ste njegov vzor) - pomagati otroku vzdržati pritisk vrstnikov - spodbujati zdrave, ustvar-jalne dejavnosti (ki ga bodo zanimale, ob katerih bo užival, pri katerih borno z njimi sode-lovali). Teh nekaj korakov je dokaz, kako pomembna je družina, vzgoja, ki jo otrok potrebuje za odraščanje, zorenje. S tem imam že izkušnje, ker moj oče pije in velikokrat je dobil krče. Tuđi v bolnišnico je že šel in bi kmalu umri. Zato mislim, da bi bil moral nehati, toda to je težko. (hči, 13 let) S kajenjem se prav tako sre-čujemo na vsakem koraku; sta-rostna meja, ko mladi začnejo, se znižuje, kadi vse več deklet, otroci so izpostavljeni tuđi škodljivemu pasivnemu kaje-nju. Kadilci se ne rodimo. Začne se ponavadi z radoved-nostjo, družbo sovrstnikov. 75% otrok staršev kadilcev kadi, najmočnejši vpliv raz-vade staršev na odločitev otrok je ob prehodu s poskušanja na redno kajenje. Povečuje se šte-vilo obolelih, vse več je pljuč-nega raka. (Lani je bilo v našem dispanzerju za pljučne bolezni odkritih 18 novo-obolelih, od katerih jih je 11 umrlo, v Sloveniji pa umre zaradi posledic ka-jenja 1300 ljudi, od tega 800 zaradi pljučnega raka). Referendum v Loki pri Mengšu Nadaljevanje s prve strani V letošnjem letu namera-vamo zgraditi 40 hišnih prik-Ijučkov (cea 900m) kanalizacije, ter izdelati projektno dokumentacijo za del Na Gmajni, Pogodba za izgradnjo kanalizacije je že podpi-sana, z del i pričnejo konec aprila. Finančno smo investicijo pokrili iz več virov sredstev in sicer: - s sredstvi proračuna SO Domžale - rednim 1 % krajevnim samoprispevkom in - posebnim prispevkom krajanov. V ta namen je bilo s krajani sklenjeno 158 pogodb. K posebnim pogodbam je pristo-pilo 77% krajanov. Z namenom, da bi breme investicije porazdelili na vse krajane, je Skupščina KS Mengeš razpisala referendum o dodatnem prispevku. Ta bo obvezoval tište krajane, last-nike oz. nosilce gospodinj-stev, ki doslej še nišo podpi-sali pogodb. Pogodbena vrednost, ki je enaka za vse v visini 1400 DEM v tolarski proti-vrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije, bo mogoče plačati v največ 12 mesečnih obrokih po položnici na pose-ben žiro račun KS Mengeš. Krajani, ki ste že podpisali pogodbe in večinoma plaćali svoj dolg, za kar se vam pose-bej zahvaljujemo, imate še to obveznost, da z glasovanjem »ZA« na referendumu zave-žete še ostale krajane k pla-čilu tega dodatnega pri-spevka. Referendum bo v nedeljo 26. 4. 1992 od 7. ure do 19. ure v Gasilskem domu Loka pri Mengšu. Vsi upravičenci za glasovanje boste prejeli še posebna vabila. Za gradbeni odbor: URBANC ANDREJ Kajenje je - ob nepravilni prehrani, pomanjkanju gibanja in stresnih situacij vsakdana - razlog za vse več obolenj srca in ožilja, prezgodnjo smrt. Spremeniti bi se moral odnos do kajenja (pravica nekadilcev do čistejšega zraka, prepoved reklamiranja, javnim delavcem naj bo to razvada, s katero naj se navzven ne ponašajo...). Tobak zelo zasvaja, zato je naj-boljše preprečevanje: Ne začni kaditi! Ko pomislim na cigarete, mi je grozno, ker že doma starši kadijo, zato jih zmeraj prepri-čujem, naj nehajo vsaj zaradi mene. (sin, 15 let) Ko se gremo pri nas doma Človek ne jezi se, tako kadijo, da me začnejo oči peči in si jih grem sprat z vodo. In to me presneto moti. (sin, 14 let) Uživanje vse več raznovrst-nih tablet (proti bolečinam, za umiritev, boljše počutje), pogo-sto v kombinaciji z alkoholom, se je zelo razmahnilo. Okrog 20% dializnih bolnikov s končno odpovedjo ledvice je prav posledica uživanja tablet proti bolečinam. Zlorabljajo tuđi snovi, ki jih uporabljamo pri vsakodnevnem delu (lepila, topila, razredčila). Povečuje pa se uporaba ne-dovoljenih, »nevarnejših« drog - marihuane, hašiša, heroina, tuđi že kokaina, povečala se je njihova dostopnost. Nišo več redki smrtni primeri zaradi pre-doziranja, širi se val kriminalitete, nasilja, prostitucije, vse več je tuđi okuženih in obolelih za AIDS-om. Sem športnik in mislim, da šport in opojne snovi ne sodijo skupaj. Pretrese me tuđi srhljiv konec uživalcev. (učenec, 15 let) O tem ne premišljujem PRE-VEČ. Sem velik ljubitelj skupine NEVV KIDS ON THE BLOCK in moj najljubši pevec je ]OE, ki je v eni od anket izjavil tole: »Ne pijte alkohola in hodite redno v solo in ne predajte se ulici, TAKO SE BOSTE izognili ALKOHOLU IN MAMILOM«. Držim se tega. (učenke, 14 let) Vsi Ijudje smo od nečesa od-visni, nekateri od Ijubezni, za-konskega partnerja, družine, dela, športa, to nas polni in osrečuje. Kdor pa izbere drogo, izbere nesvobodo. Mladi mo-rajo imeti izbiro - ponudimo jim pravo: ZDRAV ŽIVLJENJSKI STIL. P. S.: Razmišljanja mladih so iz anonimne ankete od 6.-8. razr. z domžalske OŠ, kjer so bila postavljena vpra-šanja o kajenju, uporabi alkohola, mamil, pa tuđi o tem, kaj mladi mislijo o teh razva-dah. Staršem, vzgojiteljem, pedagogom, pa tuđi vsem, ki prek parlamentarnega sistema odločajo o naši nadalj-nji poti, toplo priporočam na-slednjo literaturo: doc. dr. Ziherl: Kako se upremo alkoholu prof. dr. Milčinski s sode-lavci: Droga v svetu in pri nas prof. Tomori: Pot k odraslosti Marinka Kune: Postaja Death Seminar o delu z mladostniki (nov. 1991): Zloraba drog dr. MIRA AŽMAN Ob Agroemoni in denacionalizaciji Znano je, da je podjetie Agroemona d.o.o., Domžale v finančnih težavah. Manj je znano, da sam proces denacionalizacije ni povsem nič kriv za njeno finančno stanje. Kratka dejstva: 1. V preteklosti so bili kme-tijski pridelki - predvsem mleko in pšenica - proizva-jalcu premalo plačani (tako kmetu kot družbenim proizva-jalcem). Za protiuslugo je država da-jala ugodne kredite za obratna sredstva družbenim proizvajal-cem, kmetom pa predvsem kredite za posodobitev hlevov, mehanizacije. 2. V družbenih firmah, tuđi v Agroemoni, se je razpasel bi-rokratsko-tehnokratski aparat čez zmožnosti proizvodnje. 3. Agroemona je bila soli-den vračnik kreditov, zato so ji denar radi posojali npr. LB Domžale, Emona VPS! 4. Pravočasno sem opozar-jal, da bo prej ali slej konec veselega posojilništva, naj se banke odločijo za vložke v firmo ob sanacijskem programu. Gospodje nišo pokazali najmanjšega interesa za to potrebo. 5. Ob eventualnem stečaju Agroemone se bodo našli tišti, ki bodo trdili, da je denacionalizacija kriva stečaja in morda še SLS povrhu. Posebej poudarjam, da se v okviru SLS Domžale, pred-sedstva Skupščine občine Domžale in Izvršnega sveta trudimo, da bi pomagali na povr- šinah, ki jih danes obdeluje Agroemona, zagotoviti setev. Zavzemamo se za urejen pre-hod v lastninske odnose, ki bodo nastali ob izpeljavi zakona o denacionalizaciji. Ne želimo posnemati revolucije! Prepričan sem, da smo do-volj zreli, da borno našli tišti modus vivendi, ki bo zagotovil, da zemlja ne bo privesek ali breme tistemu, ki jo bo dobil nazaj. Naša odgovornost je, da so polja obdelana in imajo Ijudje kaj jesti. JURI) BERLOT, SLS Domžale Na podlagi 281. člena statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 2/85, 1 3/89 in 18/90) je Izvršni svet Skupščine občine Domžale na 39. seji, dne 15. aprila 1992 sprejel PRAVILNIK O SUBVENCIONIRANJU PRISPEVKOV ZA SOCIALNO VARNOST ZA NOVO ZAPOSLENE DELAVCE V OBRATOVALNICAH SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV IN ZASEBNIH PODJETJIH S SEDEŽEM NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE V LETU 1992 1. člen Prispevki za socialno varnost, ki se v letu 1992 obračuna-vajo in plačujejo po zakonu o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavaravanje, zdravstveno varstvo in zaposlova-nje (Ur. list RS, št. 48/90) za novo zaposlene delavce v obratovalnicah samostojnih obrtnikov in zasebnih podjet-jih s sedežem na območju občine Domžale, se subvencioni-rajo v skladu z določbami tega pravilnika. 2. člen Za novo zaposlene delavce se šteje vsako povećanje števila zaposlenih delavcev v delovnem razmerju za nedoločen čas s polnim delovnim časom v primerjavi s stanjem na dan 31. 3. 1992. Za novo zaposlenega delavca v smislu prvega odstavka tega člena se šteje le tišti delavec, ki je bil najmanj tri mesece prijavljen kot brezposeln pri Zavodu za zaposlo-vanje Republike Slovenije, OE Ljubljana, Izpostava Domžale, neposredno pred sklenitvijo delovnega razmerja za nedoločen čas pri obrtniku oziroma zasebnem podjetju. 3. člen Ne štejejo se za novo zaposlene tišti delavci, ki se v letu 1992 prezaposlijo iz ene obratovalnice oziroma podjetja v drugo obratovalnico oziroma podjetje, katere ustanovitelj je ista oseba, njen zakonec ali sorodnik do tretjega kolena. 4. člen Prispevki se subvencionirajo s sredstvi proračuna Občine Domžale za leto 1992. Visino sredstev določi Izvršni svet SO Domžale s sklepom. Subvencije se izplačujejo do izčr-panja proračunskih sredstev. 5. člen Mesečni znesek subvencije prispevkov znaša za enega delavca 100% prispevkov za socialno varnost od zajamče-nega bruto osebnega dohodka. Subvencija pripada le za mesece, v katerih so bili prispevki obračunani za posameznega delavca za cei mesec. 6. člen Subvencije prispevkov se plačujejo mesečno na podlagi seznama upravičencev do subvencije prispevkov za socialno varnost v rokih, ki jih za plačilo prispevkov predpisuje zakon o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavaravanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje. 7. člen Seznam upravičencev do subvencije prispevkov določi s sklepom IS SO Domžale na predlog Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj. 8. člen Sekretariat za družbeno planiranje in razvoj pripravi predlog seznama upravičencev do subvencije prispevkov na podlagi pismenih zahtevkov za pridobitev subvencije, ki jih vložijo samostojni obrtniki in zasebna podjetja. Subvencija pripada upravičencu od vključno tistega meseca dalje, v katerem je bil vložen pismeni zahtevek. Zahtevke vlagajo prosilci na Izvršni svet SO Domžale. 9. člen Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, uporablja pa se za čas od 1. 5. 1992 do 31. 12. 1992. SKUPŠČINA OBČINE DOMŽALE PREDSEDNIK IZVRŠNI SVET Jože LENIČ, I. r. Datum: 15. 4. 1992 7. APRIL 1992 - SVETOVNI DAN ZDRAVJA Srčni utrip Letošnji svetovni dan zdravja opozarja na problem obolenj srca in ožilja, ki pred-stavljajo največjo skupino bolezni z največ invalidnosti in četrtino vseh smrti. Še hujše pa je to, da je veliko žrtev mlajših od 65 let in da se je zaradi načina življenja in raznih razvad meja spustila navzdol. Razviti svet se je s problemom srčnih obolenj spoprijel že pred leti z raz-nimi preventivnimi akcijami. Ta obolenja je mogoče uspešno preprečevati s pravilno prehrano, telesno aktiv-nostjo - predvsem hojo in opustitvijo kajenja. Tak način življenja pa zmanjša tuđi po-gostnost drugih obolenj. V Sloveniji smo sele na začetku poti v organizirani borbi proti tem boleznim. Vzgoja za zdravo življenje bi morala biti naloga vse družbe. Vklju-čevati bi morala poleg zdravstva vse zavode, ki se ukvar-jajo z vzgojo in izobraževa-njem. Eno vodilnih vlog pa bi morali opraviti javni mediji. Seveda bi taka akcija zahte-vala določena materialna sredstva in posebej usposob-Ijene zdravstvene in pro-svetne kadre. Svoj del bi morali prispevati Ministrstvo za zdravstvo, kmetijstvo, ekologijo in finance v smislu vođenja, usklajevanja in finansira-nja teh akcij. Novi zakon oz-dravstvenem zavaravanju je že naravnan v preventivno smer, saj že na začetku govori o lastni skrbi za zdravje, stvar družbe pa je, da omogoči po-samezniku možnost takega življenja. Tuđi to je ena iz-med poti našega osveščanja in priključitve razvitemu svetu, zato mora biti cilj Sve-tovne organizacije »ZDRAVO SRCE IN OŽILJE ZA LETO 2000«, tuđi naš cilj. Janez dr. GROŠELJ J /lamnik Domžale Občina Domžale -prometno rizično območje Na Institutu za socialno medicino in socialno var-stvo v Ljubljani smo analizirali prometno varnost v ob-čini Domžale. Analiza je del priprav za izvedbo Inter-vencijskega programa za preprečevanje poškodb v cestnem prometu, o kate-rem smo pisali v prejšnji šte-vilki. V analizi smo želeli ugo-toviti, kako rizične so prometne površine v občini in kolikšna je umrljivost prebi-valcev občine zaradi prometnih nesreč z motornimi vozili. Predstavili borno le nekaj poglavitnih ugotovitev. 1. V obdobju 1981-1990 se je na cestah v občini Domžale zgodilo 2.436 pro- metnih nesreč, v katerih je 1 76 oseb umrlo, 2.260 pa je bilo lažje ali huje poškodo-vanih. Primerjava med sloven-skimi občinami za leto 1990 po številu prometnih nesreč, številu poškodovanih in umrlih v prometnih nesre-čah ter številu umrlih glede na površino občine, je pokazala, da je občina Domžale na devetem mestu po številu nesreč, na osmem mestu po Umrli prebivalci Domžal v prometnih nesrečah z motornimi vozili po spolu v obdobju 1985-1990 1985 1986 1987 1988 1989 1990 vsi umrli v promet, nesrečah 8 11 16 6 18 16 75 moški 6 9 12 5 13 11 56 ženske 2 2 4 1 5 5 19 Vir: UZZSV, Institut za socialno medicino in socialno varstvo, Ljubljana številu umrlih in poškodovanih ter na sedmem mestu po številu umrlih. 2. V obdobju 1985-1990 Posledice prometnih nesreč na cestah v občini Domžale v obdobju 1981-1990 POŠKODOVANI Leto Mrtvi Skupaj Hudo poškod. Lažje poškod. 1981 11 220 70 150 1982 19 288 80 208 1983 13 215 68 147 1984 16 221 66 155 1985 17 213 75 138 1986 12 219 72 147 1987 22 246 87 159 1988 27 221 88 133 1989 23 207 71 136 1990 16 210 80 130 Vir: Statistični podatki prometnih nezgod, motornih vozil in voznikov motornih vozil v letu 1990, Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana, 1991 je zaradi prometnih nesreč z motornimi vozili (ne glede na območje, kjer se je ne-sreča zgodila) umrlo 75 pre-bivalcev občine Domžale. V analiziranem obdobju je bila stopnja umrljivosti pre-bivalcev občine Domžale zaradi prometnih nesreč, ražen v letu 1985 in 1988, znatno nad republiškim povprečjem. Med umrlimi v prometnih nesrečah je bilo v tem obdobju skoraj trikrat več mo-ških kot žensk. Med umrlimi je bilo 11 otrok (od 0-14 let), 43 oseb, starih od 15-64 let, 15 pa je bilo starejših oseb. ŠONJA BRŠTNAR Pojasnilo Uprave za inspekcijske službe k članku »Sex shop« da ali ne? V zadnji številki Glasila občine Domžale SLAMNIK je bila na 8. strani objavljena anketa z naslovom »Sex-shop - da ali ne«, v ka-teri avtor ob koncu navaja nekatera svoja razmišljanja in zaključke, ki so »ver-jetno« rezultat nepopolne informiranosti. Močno izražena želja - povezati delovanje inspekcijskih služb, njihovo usposobljenost in odvisnost od vplivnosti posa-meznih strank — nima nikakršne resne podlage in je le korak nazaj od objektivnega obvešča-nja občanov. Poleg tega pa enostransko in neargumentirano obravnavanje zakonitega postopka pristojnih organov lahko povzroča več škode kot koristi med bralci glasila. V pojasnilo bralcem naj le navedem, da se je postopek v zvezi z dejavnostjo zaseb-nega podjetja GLOREX pričel 8. 1. 1992. O vseh pregledih, ugotovitvah in ukrepih pa so bili sproti seznanjeni vsi pristojni občinski organi, ob koncu natančno predpisanega in dolgotrajnega upravnega postopka pa tuđi pristojni republi-ški organi. Avtorju članka smo tako kot doslej tuđi v prihodnje pripravljeni nuditi kvalitetne informacije, seveda le v obsegu, ki nam ga dopuščajo predpisi. ZA UIS: FRANC KOROŠEC, direktor Dan odprtih vrat »To soboto borno imeli dan odprtih vrat, zato se, prosim, do jutri odločite, v katero skupino boste sli,« nas je ob prihodu v razred obvestila tovarišica. »Dan odprtih vrat?!« se je zaslišalo. »Ali ne bi bilo bolje, če bi imeli športni dan? Kaj borno sploh delali?« Med ciljem in zadetkom »Ne vem, ali naj grem k slovenščini, angleščini ali k zemljepisu? Vse skupine imajo tako zanimive naloge,« je najbrž mlela marsikatera glava naših osnovnošolcev. Teme so bile res skrbno pripravljene. Naj jih nekaj naštejem: raziskovanje onesnaženosti K. Bistrice, izdelovanje uporabnih izdelkov iz odpadnega materiala, zgodovina onesnaževanja, modri planet, glasba na temo pomlad, recital življenjskih vrednot, izrezovanje likov in teles iz papirja, varčevanje z energijo, telovadno-gimnastično oblikovanje, zdrava prehrana, likovno ustvarjanje... Prav tako ne smem pozabiti na naš stenski časopis, ki je bil (beri: po moje) v soboto merilec utripa naše sole. No, tišti, ki vas v soboto ni bilo, pa tega dela ne preskočite. Učenci s(m)o prizadevno (saj že veste, kaj sledi: po moje) delali. Starši so si ogledovali (po domaće: hodili »noter in ven«) posamezne učilnice. Mislim, da smo jim, čeprav so njihovi otroci še en dan več v tednu v soli, skupaj z učitelji pripravili zanimivo dopoldne (še enkrat po moje), ki se je končalo s pestro prireditvijo. Na začetku nam je pevski zbor zapel nekaj pesmi, nato pa so nam predstavniki prikazali žal le del svojega dela. TINA PREŠERENI-8.C OŠ Radomeljske čete Preserje Na podlagi 9. člena pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva ter ostalega zasebništva v občini Domžale (Uradni vestnik občine Domžale, št. 18/91) je Izvršni svet SO Domžale na svoji 39. seji dne 15/4-1992 sprejel sklep o Razpisu posojila za pospeševanje razvoja podjetništva in obrtništva ter ostalega zasebništva v občini Domžale i. Razpisana vsota posojila znaša 4,000.000,00 SLT. 2. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - izdelavo razvojnih programov in tržnih analiz, - izvajanje programov in projektov, - nakup nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov, - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavno-sti. Posojilo se prednostno dodeljuje prosilcem za investicije, ki v večji meri izpolnjujejo naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta, - dajejo pozitivne ekonomske učinke, - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjene, - nadomeščajo uvoz, - realizirajo proizvodne, inženiring oziroma svetovalne programe in projekte. 3. Posojilo se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lastnini - samostojnim obrtnikom in drugim zasebnikom, - občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za registracijo obrtne ali druge dejavnosti zasebnika. Sedež zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju občine Domžale. 4. Posojilo ne more biti nižje od tolarske protivrednosti 3000 DEM po odkupnem tečaju efektive na ljubljanski borzi, ki velja na dan razpisa posojila. Posojilo za nakup, urejanje in opremljanje, zemljišča in nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov lahko znaša največ 10% vrednosti investicije. Posojilo za izdelavo razvojnih programov projektov in tržnih analiz in za izvajanje programov ter projektov pa lahko znaša največ 50% vrednosti investicije. 5. Doba vraćanja posojila v visini do 5000 DEM v tolarski protivrednosti je tri leta, v visini nad 5000 DEM v tolarski protivrednosti pa je pet let. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s posojilno pogodbo. 6. Visina obrestne mere za posojilo znaša 60% obrestne mere, ki velja za tovrstna posojila pri Ljubljanski banki - Banki Domžale d.d., Domžale. 7. Posojilojemalcu se odvzame možnost, da bi uporabljal posojilo, če v roku treh mesecih od prejema sklepa o dodelitvi posojila ne izrabi posojila. 8. Prosilci morajo prošnjo za posojilo, skupaj z zahtevano dokumentacijo, predložiti v 20 dneh od dneva objave razpisa posojila v Slamniku na naslov: Izvršni svet SO Domžale, Ljubljanska 69, Domžale. 9. Prošnja za posojilo mora vsebovati, ime, priimek in naslov zasebnika oz. firmo in sedež podjetja, opis, utemeljitev in predračunsko vrednost investicije, predviđeno število novo zaposlenih delavcev za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter visino zaprošenega posojila. 10. Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: a) potrdilo o vpisu v register zasebnikov oziroma potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za registracijo dejavnosti zasebnika oziroma sklep o vpisu podjetja v sodni register, b) dokazilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, c) dokazilo glede na namen posojila: - pri pripravi razvojnih programov, projektov in tržnih analiz: pogodbo za izdelavo programa, projekta in tržne analize sklenjeno z registriranim izvajalcem, - pri izvajanju programov in projektov: programsko oz. projektno dokumentacijo z investicijskim programom, izdelano pri registriranem izvajalcu, - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo za zemljišče overjeno na sodišču, in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, - pri nakupu poslovnih prostorov: kupoprodajno pogodbo, overjeno na sodišču, - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: grad-beno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vraćanja posojila, č) dokazilo, da je odgovorna oseba podjetja v delovnem raz-merju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 11. Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 12. Izvršni svet SO Domžale bo najkasneje v 30 dneh po preteku razpisanega roka sprejel sklep o dodelitvi posojil in ga najkasneje v 8 dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem. 13. Posojila se plasirajo prek LB Banke Domžale, d.d., s katero Izvršni svet SO Domžale sklene ustrezno pogodbo. 14. Sklep o razpisu posojila se objavi v Slamniku. PREDSEDNIK IS JOŽE LENIČ, I. r. 4 Domžale /lamnik OD 4. DO 17. MAJA 1992 VKLJUCITE SE V AKCIJO ZA ZELENO IN ČISTO OKOLJE Si Obveščamo vas, da je de-lovna skupina za pripravo in vođenje vsakoletne akcije ZA ČISTO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE pri Izvršnem svetu Skupščine občine Domžale sklenila, da bo letošnja akcija potekala OD 4. DO 17. MAJA 1992 NAOBMOČJU CELOTNE OBČINE DOMŽALE Kot vsa pretekla leta tuđi le-tos pričakujemo, da se bodo v akcijo vključile vse krajevne skupnosti, ki bodo s sodelova-njem šol in njihovega območja, društev (turistična, gasilska, ta-borniki, ribiči, lovci), hišni sveti lastnikov, podjetij in drugih ter vseh krajanov z različ-nimi akcijami prispevale k či-stejši in lepši občini Domžale. V akcijo so vključene nasled-nje aktivnosti: ODVAŽANJE KOSOVNEGA MATERIALA, katerega je že iz-vedlo Komunalno stanovanjsko podjetje Domžale v času od 6. do 12. aprila 1992. ČIŠĆENJE OKOLICE V čišćenje posameznih ob-močij naj bi se vključili vsi — tako samoiniciativno kot v organiziranih oblikah, ki naj bi bile v posameznih krajevnih skupnostih usklajene, za kar bodo poskrbela vodstva krajevnih skupnosti. POZIVAMO VSE, Kl RADI ŽIVIJO V ČISTEM IN LEPEM OKOLJU, DA SE NAM PRI-DRUŽIJO. IZKORISTILI BOMO NE LE DELA PROSTE DNEVE, TEMVEČ VSAKO URO, Kl JO VSAK IZMED NAS LAHKO NAMENI ČIŠĆENJU SVOJE OKOLICE. NAJPREJ BOMO POČISTILI DOMA OKOLI SVOJE DOMA-ČIJE, HIŠE, BLOKA, POGLEDALI PA BOMO TUĐI DO SO-SEDA. POZANIMALI SE BOMO, KDAJ BODO DRUŠTVA ALI KDO DRUG ORGANIZIRALI ČISTILNO AKCIJO V NAŠEM KRAJU, IN BOMO ŠLI ZRAVEN! VSE INFORMACIJE DOBITE V VODSTVU VAŠE KRAJEVNE SKUPNOSTI! TAM VAM BODO DALI INFORMACIJE O POSTAVITVI KONTEJNER-JEV, V KATERE BOSTE ODLOŽILI ZBRANE ODPADKE V sklopu akcije ZA ČISTO IN ZELENO OBČINO DOMŽALE bo omogočen ogled Centralne čistilne naprave Domžale ter drugih komunalnih naprav - tako učencem osnovnih šol, dijakom srednjih šol in vsem zainteresiranim. POSEBEJ BI VAS RADI OPO-ZORILI NA ODPRTE DNI CENTRALNE ČISTILNE NAPRAVE DOMŽALE OD 10. DO 17. MAJA 1992. TI SO NAME-NJENI VSEM, Kl BI ŽELELI POD STROKOVNIM VODSTVOM OBISKATI TO NAPRAVO. Dan pred nameravanim ogledom najavite svoj prihod po telefonu 712-866 mag. Olgi Burica. PRIDRUŽITE SE NAM IN SE VSAK PO SVOJIH MOČEH VKLJUCITE V ČISTILNE AKCIJE, DA BO JUTRI NAŠA OB-ČINA ŠE BOLJ ČISTA IN ZELENA! TRIBUNA SDP IN MLAĐEGA FORUMA Javna morala in družba Dvorana domžalske knjižnice bi morala biti pol večja, da bi sprejela vse obiskovalce (prek 100 jih je bilo), ki jih je zanimal obisk dr. Boštjana M. Zupančiča, Metke Mencin in Jaše L. Zlobca. Poleg »običajnih« državljanov je bila nav-zoča vsa pozicijska in opozicijska politična smetana. Tematika je bila nadvse »vroča«. Proti vrelišču so jo pritiskali anonimni telefonski klici z grožnjami organizatorju in nesramnost s trganjem SDP-je-vih plakatov ali njihovo prelep-Ijenje s plakati diskoteke Life. Do eksplozivnosti pa jo je dvig-nil občan, ki je med prihodom ozmerjal obiskovalce z ovcami, ki bodo spet tiho, tako kot zadnjih 45 let. Žogo je umiril Boštjan Zu-pančič, ki je dejal, da bo na vso problematiko gledal zgolj in edino s pravnega vidika. Pove-dal je, da se ta tema pojavlja v vseh družbah in največkrat pred ustavnimi sodišči, zlasti v zvezi s pornografijo. Nato se je navezal na Odlok o javnem redu in miru v občini Domžale. Njegova končna ugotovitev je bila, da tako splošna zahteva po morali v Odloku ni na me-stu. Zato bi bilo pametno odlok dati v presojo Ustavnemu so-dišču. Metka Mencin se je lotila dileme, ki je pravzaprav večna: kaj je prav in kaj narobe: vloge države v javni morali in položaja žensk. Jaša Zlobec je že z načinom govorjenja prispeval nekaj is-kric, še bolj pa s trditvami, da je proti pornografiji, a proti njeni splošni in neoprijemljivi prepo-vedi. Pojasnil je, da"je vlada-joča morala vedno hipokritska, ker se prodaja za vrednoto sama po sebi, v resnici je pa orodje obvladovanja: vlada-joča morala ne priznava posa-meznika, ampak poskuša vsa-kogar vkalupiti, obsekati in po-dreti, poskuša iz nas narediti idealnega človeka, ki pa ob-staja le v knjigah, in zato vsak od nas (od rojstva do groba) nosi slabo vest. KER NI TAK - na to karto krivde, greha in kesanja pa vedno igra oblast. Po polurnem uvodu se je v dveh urah zvrstila množica mnenj, trditev in vprašanj po-slušalcev. Misel, da je družba le velika družina, odnosi v družini pa pretežno temeljijo na morali, je B. M. Zupančič zavr-nil: »V družini da, ker pretežno temelji na Ijubezni; v občini ali državi pa ne, ker odnosi med Ijudmi temeljijo na interesih. Zato morajo biti urejeni s pravom, ki pa mora biti nedvo-umno jasno v določanju nepravilnosti. In če slovenska Ustava nima napisanih nobenih čle-nov, ki bi govorili o morali, je to prav, saj ima take člene, od sodobnih ustav, edino iranska.« Kita tem se je spletala iz odnosa strank do pornografije, (že zaprtega) t.i. sex shopa in neposrednih izkušenj sosedov z njim, primerjanja prejšnje in sedanje politike, zakonov in morale v drugih državah, zmer-Ijivk Zlobcu, da je zlobec, pro- stitucije, razsodb sodišč v tu-jini, prenaglem sprejemu spor-nega Odloka, krivdi LDS za za-ničevanje moralnih norm, anketi o krščanski vzgoji v vrt-cih... Bilo je nekaj jeze, ne-strpnosti, medklicev, obtožb in obsodb, a tuđi veliko smeha in duhovitih domislic. Ena takih je bila: »Sex shop je visoko profitna zadeva in se ji občina ne bi smela odreci. Zato jo locirajmo v teniski center Ten-ten, ki je prazen, ima izgube, je stran od naseljenih hiš in ima veliko parkirišče.« Zaključne misli obiskovalcev so potrjevale, da je bil namen SDP in Mlađega foruma, stro-kovno se lotiti aktualnega problema, obenem pa dati prilož-nost slehernemu občanu, da pove svoje mnenje, vsekakor dosežen. IGOR LIPOVŠEK LENASI Dr. Boštjan M. Zupančič, profesor na Pravni fakulteti, Metka Mencin in Jaša L. Zlobec, poslanca Skupščine RS in Cveta Zalokar-Oražem, ki je, kljub uspešnemu vođenju, nekajkrat komaj uspela pomiriti preagresivne poslušalce. Na podlagi sklepa 39. seje Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale z dne 15/4-92 ter v skladu z Odlokom o proračunu občine Domžale za leto 1992 sprejetim na 16. skupni seji vseh zborov Skupščine občine Domžale dne 26. 3. 1992 ter na podlagi 31. in 32. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Ur. list RS I. št. 12/91) Izvršni svet Skupščine občine Domžale objavlja JAVNI NATEČAJ za zbiranje ponudb za opravljanje predšolske vzgoje s pripravo na osnovno solo. I. Sekretariat za družbene dejavnosti Skupščine občine Domžale objavlja javni natečaj za izbiro najboljšega ponudnika za opravljanje predšolske vzgoje s pripravo na osnovno solo. Na javni natečaj se lahko prijavijo vzgojno-izobraževalni in drugi zavodi, podjetja in druge organizacije ter zaseb-niki, ki izpolnjujejo pogoje. III. Prijavi morajo biti v skladu z Zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, poleg ponudbe, priložena tuđi dokazila o izpolnjevanju zakonskih pogojev za opravljanje predšolske vzgoje s pripravo na osnovno solo: - potrjen program predšolske vzgoje, - potrjen program priprave otrok na osnovno solo, - dokazilo o izpolnjevanju kadrovskih normativov, - dokazilo o izpolnjevanju prostorskih, sanitarno-higi-enskih normativov in standardov. IV. Vsi interesenti naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in ponudbe pošljejo v zaprti ovojnici z oz-nako »Za razpis« na Sekretariat za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, Domžale v 45 dneh po objavi natečaja. V. Z najugodnejšim ponudnikom, ki bo izpolnjeval pogoje in ki bo ponudil najugodnejše pogoje za cenejšo, zlati pa kvalitetnejšo izvedbo razpisanega programa, bo skle-njena pogodba o koncesiji, za dobo najmanj 5 let in bo lahko tuđi podaljšana. VI. Vse dodatne informacije lahko interesenti dobijo na Se-kretariatu za družbene dejavnosti, Skupščine občine Domžale, telefon: 721-022, int. 52, ga. Tatjana Kržišnik. VII. Izvršni svet Skupščine Občine Domžale bo najkasneje v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav, sprejel sklep o izbiri najugodnejšega ponudnika in o izbiri obvestil vse ponudnike. VIII. Ta natečaj se objavi v sredstvih javnega obveščanja. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA: Jože LENIČ, dipl. geogr. I. r. REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA DOMŽALE Sekretariat za družbene dejavnosti RAZPIS ZA PRIJAVO ZUNANJIH PROFESIONALNIH KULTURNIH PROGRAMOV za programsko leto 1992, 1993, ki se bodo sofinancirali iz občinskega proračuna. Kulturne programe lahko prijavijo podjetja in zavodi s po-dročja kulture, občinska društva in druge družbene pravne osebe, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, ter samostojni kulturni delavci. II. Prijavljeni programi bodo podlaga za oblikovanje občinskega kulturnega programa od septembra 1992 do junija 1993 na področju likovne, založniške, gledališke, glasbene, plesne in drugih dejavnosti, ki se bodo v celoti ali delno financirale iz finančnih sredstev občinskega proračuna. III. Vsak prijavljen kulturni program mora vsebovati: - naslov kulturnega programa, - organizatorja kulturnega programa, - priimek in ime vodje kulturnega programa, - vsebino in avtorja kulturnega programa, - čas in kraj dogajanja kulturnega programa, - finančno konstrukcijo stroškov kulturnega programa. IV. Predlagatelji kulturnih programov naj predloge pošljejo na naslov: OBČINA DOMŽALE, Sekretariat za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 61230 DOMŽALE. Prijave borno sprejemali do 31. 5. 1992. 5 /lamnik Domžale ČETRTIČ Podjetniski center — inkubator v občini Domžale V zadnjem nadaljevanju sem opisal primer inkuba-torja v Miinchnu. Tokrat bom na kratko komentiral prispele predprijave za podjetniški center - inkubator. Rok za predhodne prijave smo podaljšali zato, ker je prispelo osem vlog, želimo pa jih več, da borno bolje izkoristili strokovno izobra-ževanje (izdelava poslovnega nacrta), da lahko izbi-ramo iz večjega števila kandidatov in zato, ker sem prepričan, da je v občini Domžale veliko več podjet-nosti in podjetniških zamisli. Podatke v vlogah borno obravnavali kot poslovne skrivnosti in jih bo možno objaviti le s pismenim privo-Ijenjem avtorja. Prispelo je osem vlog, od katedri sta morda le dve nekoliko manj primerni za na-mene, za katere inkubator ustanavljamo, sicer pa sta tipični podjetniški zamisli. Dobili pa smo zelo zani-mive in tuđi kvalitetne vloge, skoraj prave zgoš-čene poslovne nacrte. Tako je, na primer, prisoten duh ciljev našega inkubatorja, kot dejavnost zasebnega po-djetja. Tri vloge predstav-Ijajo nadaljevanje in nadgradnjo projektov iz Iskre in IMP-ja. Ena podjetniška za-misel je s področja geodezije. Zelo zanimiva je zami-sel o drugačnem vrtcu in nasploh o drugačnem delu z mladimi ter zamisel upo-kojenega obrtnika, kako od-kriti povzročitelja prometne nesreče z motornim vozilom. Nišo se javili mladi, ki so sele končali izobraževanje in taki z malo delovnih izku-šenj, toda s smelimi, kvali-tetnimi in drznimi inovativ-nimi zamislimi, ki zahtevajo veliko energije za uresniči-tev. Upam, da bo pomlad predramila tuđi druge in da borno dobili dovolj vlog za uspešen start inkubatorja. SE NADALJUJE. Mag. TOMAŽ ŠTEBE, član IS zadolžen za obrt, podjetništvo in turizem Podaljšanje vabila za predprijave v podjetniški center - inkubator Ponovno vabimo vse zainteresirane podjetne posa-meznike, da pošljejo pred-hodno prijavo na IS SO Domžale za uvrstitev v inkubator. Po pregledu vlog, in če bo potrebno tuđi pogovoru, borno izbrali pred-hodno skupino največ 30 posameznikov (projektov) zamisli v ožji izbor. Kvaliteta projektov oz. podjetniških zamisli v ožjem izboru, za katere bodo nosilci po predhodnem strokovnem izpopolnjevanju izdelali poslovne nacrte, ter kriteriji sodelovanja v inkubatorju in njegov obseg, bodo odlo-čali, kdo bo uvrščen v inkubator. Vloge borno sprejemali do 18. maja 1992. Vsi, ki bodo poslali popolne prijave, bodo lahko sodelovali na strokovnem seminarju v organizaciji IS za izdelavo poslovnega nacrta (predvi-doma konec maja 1992). Kasneje borno sprejemali vloge le za popolnitev eventualno nezasedenih mest v inkubatorju. Sodelujejo lahko vsi državljani Republike Slovenije s stalnim picuivanšćem v občini Domžale. S predhodnimi prijavami hočemo preveriti zanimanje za sodelovanje v inkubatorju mladih, novih ali bodočih podjetnikov, obrtnikov in drugih zasebni-kov. Razpis za uvrstitev v inkubator bo izveden po strokovnem izpopolnjevanju skupine, ki se bo uvrstila v ožji izbor. Predhodne prijave ne borno vračali. Odlo-čitve bo sprejemal izvršni svet na predlog sekretariata za družbeni razvoj in njegove komisije za obrt, podjetništvo in turizem. V PREDHODNI PRIJAVI PO TOČKAH IN NA KRATKO OBVEZNO NAVEDITE NASLEDNJE: Osebne podatke; izobrazbo; delovne izkušnje; opis podjetniške zamisli s cilji in dejavnostmi po-djetja, obrti, zasebništva; potencialni trg in kupce; konkurenco; potrebna za-gonska sredstva in znanja. Predhodno prijavo po-šljite na naslov: IS SO Domžale, Ljubljanska 69, 61230 Domžale, s pripisom »za inkubator«, najkasneje do 18. 5. 1992. Otvoritev razstave okolju prijazen dom Ekološko razstavo v Likov-nem razstavišču Domžale si je od 23. marca do 3. aprila ogledalo več tisoč obiskoval-cev, med katerimi so prevla-dovali šolarji in dijaki. Prav zaradi tega je bilo tuđi organizirano kvalitetno in strokovno vođenje po razstavi. To je opravila Vesna Mislej, dipl. inž. kem. tehnologije. Na otvoritvi so bili poleg političnih delavcev prisotni tuđi šte-vilni strokovnjaki s področja ekologije in industrije. Raz-stava je prav gotovo pomenila veliko v smislu osveščanja pri ravnanju z odpadki, varčeva-nju z energijo in vodo ter vgradnji zdravih materialov v naše domove. Na sliki z otvoritve: pred-sednik kamniške občine Maks Lavrinc, predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Domžale Jože Lenič, član Izvršnega sveta Domžale, zadolžen za področje ekologije in pobudnik razstave Stane Ora-žem ter predstavnica Gradbe-nega centra Slovenije Milena Marega. Foto: MILOŠ STARBEK Javna nemorala V marcu se je v domžalski knjižnici na javni tribuni Družba in javna morala, ki so jo organizirali občinski »demokratični« prenovitelji, »zgodila« javna nemorala. Boštjan M. Zupančič, Jaša Zlobec in Metka Mencin so s svojimi uvodnimi mislimi sicer sprožili živahno raz-pravo o pereci temi ne samo domžalske občine, marveč celotne slovenske družbe. Toda že po odzivu na pr-vega razpravljalca, ki je za-govarjal pogled na javno moralo z vidika krščanskega etosa, so vsaj nekateri ude-leženci javne tribune očitno spoznali, v kakšni družbi so se znašli. Menim namreč, da se večina ljudi v prostoru knjižnice ni niti približno zavedala, v kakšni globoki moralni krizi je celotna slovenska družba, kaj sele, da bi bila zaslutila, da so moralne posledice totalitarne propagande prejšnje »soci-alistično-marksistične« morale tako zelo hudo boleče in zastrašujoče. Nihilistična »morala«, ki zapoveduje, da je dovoljeno Spoštovani občani in krajani Naši mladi državi Sloveniji se kljub težavni osamo-svojitvi - to smo morali iz-bojevati v tako imenovani »junijski vojni« v preteklem letu - stanje se še ni izbolj-šalo. Obetajo se nam še ne-kaj let, morda ćelo do leta 2000, tako imenovani mračni dnevi, ki pa naj bi jih ljudstvo sprejelo oziroma razumelo. Prehajamo namreč iz enega enoumnega obdobja v demokracijo, kjer ima vsak pravico kaj reci, torej ima BESEDO. Pozab-Ijamo pa, da brez dela ni jela; tako nam narekuje stari pregovor. Vsak: posamez-nik, družina, vas, krajevna skupnost in naprej, vsi si borno morali prizadevati za boljši jutri, za našo blaginjo in razvoj. Imamo stranke, različne miselnosti seveda, le-te mo-rajo spoznati resnico, da de-lajo za ljudstvo - slovensko ljudstvo, ne pa za strankarsko opredelitev. Osebno mi prav malo pomeni strankarska opredelitev, več mi pomeni osebnost človeka na vodil-nem položaju, da je strokov-njak, sposoben za imenovano področje, pošten in seveda tuđi deloven človek. Takih odlik ljudi v naši prelepi domovini izpod Alp veliko po-grešamo. Seveda je potrebno pridne, sposobne, delovne ljudi tuđi podpreti oziroma ustrezno nagraditi. Navajeni pa smo, da tistega, ki dobro dela, se trudi, je sposoben, toliko časa grajamo, da odstopi in se umakne v »SENCO«. Skupščina občine Domžale je na svoji seji dne 26. 3. 1992, po burni razpravi spre-jela proračun občine Domžale za leto 1992. Žal vsem ni bilo ustreženo, glede na njihove plane, tuđi jaz, zastop-nik krajevne skupnosti Zlato polje s podatki o predlaganem proračunu občine za tekoče leto nisem bil zadovoljen. Moramo pa verjeti resnici: domžalski proračun je v me-jah določene ali zmogljive »vreče«. Potrebe po izkoriš-čanju oziroma pražnjenju te vreče pa so velike. Tuđi v naši KS, žal, ne bo šio vse čisto po načrtih. Upamo le, da borno vse zastavljene plane izvršili kljub težavam na gospodar-sko-političnem področju v naši mladi državi Sloveniji. Proračun skupščine občine Domžale je torej omejen, zaradi tega bo marsikateri lepo predviđen plan ostal neizpol-njen, ŠKODA, kajne! Vse te tegobe imamo ravno pred morebitno delitvijo občine na »več manjših, verjetno bolj revnih občin«. Mi, pa žal, sedaj ne izva-jamo niti tekočih zadev; Cesta Čeplje-Pšajnovica še do da-nes ni »inspekcijsko urejena«. Ne odpravijo napak in nišo končana dograditvena dela, ki so bila ugotovljena na terenu. Za odpravo teh ugotovi-tev je zadolžen g. Tonkli. Krajani se ezijo, zakaj že pla-čana de a nišo končana! Žal jim predsednik krajevne skup- nosti in tuđi poslanec zbora krajevnih skupnosti občine Domžale tega ne moreta pojasniti, ker ne vesta, ali manjka že »zapravljen« denar ali je stvar tehnične narave ali so krive že skoraj dveletne vremenske neprilike. Njemu namreč vedno zagotavljajo, da se bo vse v najkrajšem času uredilo. Tuđi telefonski kabel že vse od gradnje in asfaltiranja ceste čez zlato-poljsko vas leži že nekaj let v žlebu stanovanjske hiše Vinka Pogačarja iz Zlatega polja, le-ta je bil tja začasno položen zaradi odstranitve te-lefonskega droga. Na novo mesto ga ni postavil nihče. Vprašujem se, kdo naj to napravi, ali PTT ali graditelj ze-meljskih del ali morda ćelo oškodovani lastnik, ki morda telefona še dolgo ne bo imel, telefonski kabel pa le ima lepo položen na svoji hiši v strešnem žlebu. Veliko, veliko je zahtev, pa tuđi težav občanov. Žal vsem ne bodo vse uresničene (ob-činsko merilo), četudi so le-ti upravičeni. Še težje pa bo za nas, ko bodo občino Domžale razdelila morebiti na več manjših občin. To naj bi bilo v naslednjih nekaj letih. Že dosedaj revne, nerazvite KS bodo postale v bodoči občini še bolj revne! Sicer pa prepustimo vso za-devo času, ki prihaja. Upajmo le na najboljše za vse občane sedanje občine Domžale. Zapomnimo si častitljiv pregovor, V slogi je moč! vse, kar ustreza človekovim sebičnim interesom, in se potuhnjeno skriva pod plaš-čem t.i. demokracije, ki se izkrivljeno enači in tolmači z »absolutno« svobodo. Ali res ni dovoljeno samo tisto, kar ni zapisano v kazenskem zakoniku ali v tovrstnih od-lokih? Kje pa so bolj ali manj vsem znana NENAPISANA PRAVILA? Najbrž se vsi premalo zavedamo, da naša dejanja in ravnanja bolj ali manj vodijo tište zapovedi (vrednote), ki jih je vpisala v našo ZAVEST evropska kršćanska civilizacija, če-prav se zdi, da so med slo-venskimi Ijudmi že zelo zbledele sledi moralno-kul-turnega izročila prejšnjih naših rodov. Tuđi zato, ker je bila Katoliška Cerkev kmalu po vojni potisnjena skoraj popolnoma v katakombe, z zelo omejenimi možnostmi delovanja in uveljavljanja v javnosti. Ne morem verjeti, da je bila reakcija velike većine navzočih govorcev na tej javni tribuni o načinu (anketi) ugotavljanja potreb oz. interesov staršev po katoli-škem vrtcu v občini Domžale na tako primitivno nizki kulturni ravni. Ali menijo, da bi bil kateri drugi način res bolj primeren? Mislim, da jih moti že sama pobuda po drugačnem vrtcu. Prepričan sem, da ni nič narobe, če obstaja neka skladnost med versko družinsko vzgojo in nadaljevanjem takšne vzgojne naravnanosti v vrtcu na kršćanski podlagi. Žal pa obstajajo pri mnogih Ijudeh predsodki, ki izvirajo iz marksističnega pojmova-nja kršćanstva, da je kršćanska vera IDEOLOGIJA. O socialistična preproščina! In s takšnimi ter podobnim! komunistično-liberalnimi gledanji je zastrupljenega veliko ne samo domžal-skega, temveč celotnega slovenskega duhovno-mo-ralnega ozračja. Po mojem mnenju se pre-mišljevanje o morali, tuđi o javni, začenja v notranjo-sti vsakega posameznika. Sele ponotranjene moralne norme, to so tište vrednote, ki jih vsak individuum svo-bodno sprejme za svoje, pravzaprav odsevajo v obliki javne morale. V veliki meri torej osebna morala prehaja v javnost. Ali se vam ne zdi, da je dvojna morala še vedno na svojem osvajalskem pohodu? BOGDAN OSOLIN 6_ Domžale /lomnik 16. SEJA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE . Proračun za leto 1992 sprejet Sprejem proračuna, ki bo krojil večji del življenja in dela naše občine v letu 1992, je bil osrednja točka dnevnega reda 16. skupne seje zborov Skupš-čine občine Domžale, na kateri so delegati 26. marca 1992 vztrajali skoraj do polnoči in sprejeli vse predlagane akte ter se prijetno utrujeni vračali na domove, kjer so, najbrž vsak po svoje, razlagali, kako naporna je skoraj deseturna seja. Sprejeti predlog ali nesprejeti Po ugotovljeni sklepčnosti in brez pripomb sprejetem zapisniku se je zataknilo pri spreje-manju odlokov o uvedbi agro-melioracijskih postopkov na območju k. o. Dobeno, Brdo in Trojane, z njimi pa je bilo povezano tuđi sprejemanje spre-membe odloka o prispevku za kritje stroškov pri vzdrževalnih delih na melioracijskem območju Radomlje. Upoštevaje stališče Statutarno pravne komisije, da se vsi akti, ki imajo v posledici finančne obveznosti, po Statutu občine Domžale sprejemajo v dvofaznem po-stopku, je Izvršni svet vse pred-loge vrnil v fazo osnutka, s tem pa se zlasti delegati SKZ-Ljud-ske stranke nišo strinjali. Svoje zavzemanje za sprejem predlo-gov in zaključek postopka spre-jetja vseh aktov so utemeljevali z opravljeno javno razpravo, ćelo z že podpisanimi izjavami prizadetih kmetov, predvsem pa z argumentom, da bo spre-jetje vseh aktov omogočilo do-končanje postopkov pred se-tvijo. »Druga stran« je vztrajala na s statutom določenem po-stopku, vendar je bila preglaso-vana, akti so bili sprejeti, agro-melioracijski postopki pa se lahko začnejo. Smeti po novem V javni razpravi je bilo na osnutek Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Domžale podanih kar precej pripomb, nekaj novosti je prinesla tuđi raz-prava, vendar so delegati brez večjih pretresov odlok sprejeli. Smeti borno po novem plače-vali od števila članov gospo-dinjstva (izvajalec je nov način obračunavanja dolžan urediti v roku šestih mesecev), niti po naključju pa v tipizirane zaboje oz. smetiščne posode ne smemo odlagati: večjih količin gradbenega materiala, kamenja in zemlje ter vejevja, ki bi ovi-ralo izpraznitev posode, od-padke v večjih kosih iz industrijske proizvodnje in obrti ter usedline iz kanalizacije in cest-nih požiravnikov, v posodah ne smejo biti tekoči odpadki, ne-nevtralizirani odpadni material iz zdravstvenih, veterinarskih in drugih organizacij, tleče, lahko vnetljive in eksplozivne snovi ter drugi posebni (ne-varni) odpadki ter neohlajeni ogorki. V zvezi s to točko je povezana tuđi potrditev kriterijev za izbiro lokacije deponije komunalnih odpadkov, od katerih naj naštejem le nekatere: geološka primernost za lokacijo deponije (izločijo se prestrma in težko dostopna območja, OBČINA DOMŽALE Sekretariat za družbene dejavnosti RAZPIS za vzdrževanje in obnovo kulturnih objektov v občini, ki se sofinancirajo iz sredstev občinskega proračuna. I. Na razpis se lahko prijavijo lastniki in upravljala Kulturnih domov in letnih gledališč ter večnamenskih objektov, ki so namenjeni tuđi za kulturne prireditve. Vsaka prijava vzdrževalnih in obnovitvenih del mora vsebovati: - naslov prijavitelja ter kulturnega objekta, - opis kulturnih prireditev v letu 1991 ter program kulturnih prireditev v letu 1992, ki so ali bodo potekale v kulturnem objektu, - program vzdrževalnih in obnovitvenih del za leto 1991 ter nacrti obnove v prihodnjih letih, - finančno konstrukcijo vzdrževalnih in obnovitvenih del za leto 1992, (lastna sredstva, prostovoljni prispevki, pričakovan delež občinskega proračuna, itd.). Prijavitelji vzdrževalnih in obnovitvenih del na kulturnih objektih naj svoje predloge pošljejo na naslov: OBČINA DOMŽALE, Sekretariat za družbene dejavnosti, Ljubljanska 69, 61230 DOMŽALE. Prijave borno sprejemali do 15. 5. 1992. upošteva se stabilnost, propust-nost tal, blizina vodnih virov ipd.), blizina naselij, usklaje-nost s prostorskim planom, sprejemljivost za javnost ter preliminarna ocena stroškov. Kriteriji, ki so le začetek težke poti do nove deponije, so bili sprejeti. Predlogi za preimenovanje - v razpravo Delegati so sprejeli Odlok o dopolnitvi in spremembah odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v občini Domžale in ukrepih za zavaravanje voda. Ob sprejemu osnutka za-zidalnega nacrta območja kam-noloma Ušenišče pa je bila imenovana komisija v sestavi: Ivan Ribič, Janez Učakar in Stane Stražar, ki naj bi si ta »zločin zoper naravo« ogledala in s svojimi ugotovitvami pomagala delegatom pri nadalj-njem odločanju. Imenovanja ulic v naselju Ihan, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Jaršah ter imenovanje nove ulice in preimenovanje treh ulic v naselju Dob ter dveh ulic v Domžalah bo še malce počakalo, saj so se delegati, upoštevaje ne preveč dobre od-meve hitrega sprejemanja pre-imenovanj na prejšnji seji, od-ločili, da kompletni paket pošljejo v razpravo, na 17. seji pa sprejmejo dokončno odločitev. Po sprejemu odločitve o povećanju prispevka za pripravo in opremljanje stavbnih zem-Ijišč in sprejemanju sklepa o odložitvi sklepanja o prenosu izdajateljstva glasila »SLAM-NIK« - časopis ostaja »občin-ski«, je delegate ogrela raz-prava o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavo-dov in servisa javnih zavodov. Nova organiziranost javnih zavodov Sprejeti Zakon o zavodih zahteva sprejem novih ustano-vitvenih aktov, zato so bili pripravljeni predlogi odlokov, ki pa so bili že na seji preoblikovani v osnutke, razprava pa je pokazala, da se ob tem pojavlja še vrsta nejasnosti, na katere so opozorili zlasti delegati iz vrst družbenih dejavnosti, ki jih bo potrebno do sprejema aktov že odpraviti. Delegati so tako opo-zarjali, da v šolah ni prostora za politiko, temveč le za stroko, da je to poizkus nasilnega po-enotenja s ciljem še večje kontrole nad poslovanji zavodov, ki pa je že zagotovljena v zako-nodaji. Spraševali so se o umestnosti ustanovitve servisa javnih zavodov, ki je nekatere spominjal na nekdanje skupne službe TOZD, nazad-nje pa so bili osnutki le sprejeti in »dani na rehto«, kot je slikovito povedal delegat Vinko Je-ras,« pa borno videli, kaj do-brega bo ostalo.« Proračun 1992 je sprejet Zaključni račun je bil sprejet, ob tem pa je bila sprejeta tuđi pobuda delegata SKZ-Ljudske stranke Cirila Smrkolja, mimo-grede povejmo, da je bil zane-sljivo najaktivnejši delegat 16. seje, da se posamezne postavke v njem podrobneje pregledajo. To bo opravila začasna komisija, drugo leto pa naj bi še bolj temeljito pregledali zaključni račun. Predlog proračuna je Jože Le-nič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, obrazložili s pomočjo vrste ta-bel in grafikonov, iz katerih smo izvedeli, da tekoči del proračuna obsega 50,4 odstotka, transfernih sredstev je 26,7 od-stotkov, v skladih pa je »shra-njenih« 22,9 odstotkov. Glede na pričakovano zanimanje de-legatov o investiranju v občini je podrobneje predstavil tuđi plan investicij za letošnje leto, pri tem pa poudaril, da podatki kažejo, da mesto sofinancira podeželje. Ker je zanimiv tuđi vrstni red odhodkov, jih napi-šimo po njihovem obsegu v proračunu: komunalna infrastruktura, uprava, otroško var-stvo, osnovne sole, splošne javne potrebe, intervencije, so-ciala, kultura, šport, raziskova-nje itd. Razprava je bila pestra, dol-gotrajna, delegati so premeta-vali številke sem in tja, kazali na argumente ter protiargu-mente in utemeljevali vsak svojega od več kot dvajset amand-majev. Izmed vseh najpo-membnejši je bil AMANDMA NA AMANDMA, ki ga je vložil Jurij Berlot (SKZ-Ljudska stranka), podpredsednik Skupščine, katerega bistvo je bilo, da malo vzameš raziskovalni dejavnosti mladih, malo knjižnici, denacionalizaciji, razisko-valnim nalogam, publiciranju dosežkov, pa Krumperku, ge-ometrijskemu središču, vzdrže-vanju stavb, plakatiranju, in še nekaterim ter tako zbrana sredstva daš nekaterim komunalnim investicijam (ceste, kanalizacija), športu, razvoju podeže-Ija, strankam, intervencijam v kmetijstvo in še kam. Na ta amandma je bila vezana vrsta drugih amandmajev, ki so po krajšem odmoru odpadli, saj je bil Berlotov amandma z večino sprejet. Kljub temu jih je ostalo še nekaj, ki so jih na predlog župana Ervina Antona Schvvarz-bartla, ta je v drugem delu prevzel vodstvo seje - obravna-vali po poslovniku. Vendar jih nišo sprejeli, ražen amand-maja, ki je namenil privatnemu varstvu predšolskih otrok del sredstev iz naslova otroškega varstva. Proračun je bil sprejet z veliko večino glasov, odprto pa ostaja vprašanje: kdaj prvi popravek? Nova sekretarka Pisali smo že, da je bil dose-danji sekretar Skupščine, Lađo Goričan, imenovan za direk-torja Doma počitka Mengeš, zato so delegati na predlog predsednika za novega sekre-tarja izvolili URŠKO ILIČ VI-DERGAR, dip. pravnico iz Dom žal. Soglašali pa so tuđi z imenovanjem Jožeta Mlakarja za direktorja Centra za uspo-sabljanje in varstvo invalidov Domžale -Kamnik, doseda-njemu direktorju g. Brunu Koc-beku pa so izrekli priznanje za opravljeno delo. Izvolili so štiri sodnike Sodišča združenega dela v Ljubljani. Seja se je blizu polnoči končala. DR. DRNOVŠEK - NOVI PREDSEDNIK LDS Kongres Liberalno demokratske stranke Na nedavnem kadrovsko--programskem kongresu LDS, ki smo se ga udeležili tuđi trije delegati iz Dom-žal, smo izvolili novo vodstvo, sprejeli nove programske dokumente in statut. Novo vodstvo stranke Predsedniško mesto je prevzel dr. Janez Drnovšek, za podpredsednike pa so bili izvoljeni dr. Bogomir Kovač, Edvard Oven, Vika Po-točnik in Jaša Zlobec. Pomembno dejstvo je, da se je stranka kadrovsko okrepila. Dr. Drnovšek vzporedno z Milanom Kuča-nom uživa največji ugled v slovenskem političnem prostoru. V beograjskih ča-sih si je nabral novih političnih izkušenj. Pomemben prispevek je dal osamosvoji-tvenim korakom, zlasti v po-gajanjih o umiku jugoslo-vanske vojske z ozemlja Slovenije. Danes, po nekajmeseč-nem predahu, se aktivno vrača v slovenski politični prostor in je pripravljen za-staviti svoje kvalitete. Stran-kin vrh je z njim pridobil človeka, ki je ustrezno izo-bražen, ima izkušnje v go- spodarstvu, državnih usta-novah, na področju financ, zna nekaj tujih jezikov, je zmeren optimist, umirjen in toleranten politik. Še posebej pomembno, zlasti za ta čas je, da ima potrebna gospodarska znanja, obvlada področja ma-kroekonomije, denarne, proračunske, davčne politike, bančnega sistema, politiko plač, zaposlovanja, cen. Ekonomsko naravnani programski dokumenti Bistvo programskih doku-mentov bi lahko strnili z na-slednjimi besedami: fi-nančna konsolidacija, zmanjšanje javne porabe, uravnotežen proračun, sanacija bank, lastninsko prestrukturiranje podjetij, reše-vanje premoženjskih razme-rij z drugimi republikami, vključevanje v mednarodne finančne ustanove in banke. Najpomembnejše je na-tančno definiranje strateških gospodarskih ciljev v predstojećem stabilizacijskem obdobju. MILAN PIRMAN Podpredsednik LDS Domžale SERVIS RTV - SAT PRODAJA IN MONTAŽA ' SATELITSKE ANTENE ' RAČUNALNIM UGODNO!!! 2 OBROKA • KLASIČNE TV ANTENE TELEFONI IN TELEFONSKA OPREMA Taborska u/. 9,61230 DOMŽALE TeL 061 /721 - 422 Podfoljeza proavodr^oh trgovino d.o.o. J_ 8 /lamnik Domžale Odgovor na članek »Ne zatiskajmo si oči« V prejšnji številki Slamnika sem zasledila članek »mame Marije«, ki se očitno bolj kot po drugi strokovni literaturi vzgojno izobražuje v Anteni, saj ji je bilo izhodišče članka šaljivo pisanje naših učencev. Ne vem, zakaj je članek anoni-men, saj bi s tako »suverenimi« agrumenti pač lahko javno na-stopala. Gotovo pa je tako lažje obto-ževati, saj tuđi ob prihodu v solo ni hotela povedati na-tančnejših dejstev o »preprodaji droge« na naši soli, čeprav je zatrjevala, da preprodaja cveti. Ker se mi taka obtoževa-nja vsevprek zdijo škodljiva, jih nisem raziskovala, pač pa smo se vsi pedagoški delavci že pred njenimi opozorili lotili preventive na področju zlorabe droge. Obenem naj v javnosti povem tuđi to, da smo v soli naši injekcijo z iglo. Dali smo jo v pregled policiji, ki je ugo-tovila, da v njen ni bilo droge. Ker pa že imam prostor v Slamniku, bi rada o vzgojni funkciji sole nekoliko širše spregovorila. Ob tem bi rada najprej popravila »mamo Marijo«, ki pravi, da so »otroci zaupani staršem in učiteljem celih 24 ur«. Trdim, da so le starši, učitelji in drugi, ki se z otroki poklicno ukvarjamo, pa smo svoje delovne dolžnosti dolžni opravljati le v času, v kate rem so nam otroci po predpi-sanem programu zaupani. Se-veda pa smo vsi strokovno usposobljeni vzgojitelji (učitelji, vzgojitelji v vrtcih in vsi drugi, ki se z otroki ukvarjajo), pripravljeni staršem pomagati pri vzgoji otrok. Sem sodijo šte-vilne oblike sodelovanja s starši, katerih namen je izme-njava mnenj in izkušenj za uspešnejše delo staršev z otroki. Menim, da skuša šola to funkcijo opravljati, kolikor je pač mogoče. Oboji, starši in učitelji, večkrat naletimo na objektivne težave, ki jih je težko odpraviti. Ena takih je prav gotovo delovni čas staršev in čas, ki ga otrok preživi v soli. Tega neskladja, ki lahko prinese nepopravljive posledice, so se zavedali v naši občini že v 70-ih letih, zato so organizi- RAZGOVOR Z LASTNIKOM FIRME BNG IZ DOMŽAL Jožetom Vrhovcem Domžalska zasebna firma BNG Biro-nizke gradnje d.o.o., ki je bila registrirana lani, je nastala iz prejšnje firme Biro 71 - oddelek za nizke gradnje. V Biroju 71 so delovali od leta 1976. Njih naloga je bila, da so urejali domžalski prostor. V svojem delovanju so naredili izredno veliko za razvoj Domžal in celotne občine. Tako so med drugim izdelali prometno studijo cestnega omrežja Domžal in Mengša. Resili so kompleksno proble-matiko urejanja čest v mestih in naseljih. Povsod v občini so vidni plodovi njihovega dela. V petnajstletnem delovanju pri Biroju 71 so opravljali svoje delo dobro in strokovno, v zadovoljstvo skupnosti kakor tuđi posameznikov; delali so samo-stojno, saj je tako določal njihov statut. Nekako od leta 1985 pa do začetka 1991 ni bilo nobenega delovnega povezovanja na ar-hitektonskem ih urbanističnem področju z Biro 71, kar je vzrok, da so vsi delavci presto-pili v novo firmo. Delali so tuđi za zunanje partnerje. V bivši državi so urejali predvsem bolniške komplekse; eden takih je v Zagrebu. Do začetka prvih devet-desetih let so bile potrebe in obseg del v občini Domžale tako velike, da je bila njihova dejavnost vezana predvsem na to področje. Lastnik firme BNC Jože Vr-hovec pravi, da je prepričan, da so delo v novi firmi dobro in pravilno zastavili. Med svojim kratkotrajnim obstojem od lan-skega januarja so izdelali že več projektov. Tu naj bi ome-nili nacrte za ureditev nekaterih čest v domžalskih KS in KS Tr-zin, Radomlje, Prevoje, Men-geš, Češnjice, Krtina, Vir, Dob. Sedaj projektirajo Tacensko cesto, ki jo bodo v doglednem času rekonstruirali. Urejajo tuđi kanalizacijo, s katero naj bi resili meteome in fekalne vode v naselju Krtina. Nadalje projektirajo zunanjo ureditev no-vega shopping centra v Ljub- ljani. Pred nedavnim so oddali projekt za zunanjo ureditev in kanalizacijo Komunalnemu sta-novanjskemu podjetju Domžale. Ker na področju, na katerem delujejo, to je v občini Domžale, ni dovolj dela, so morali poiskati možnosti za zaslužek drugje. Tako so se povezali z občino Radije na Koroškem in Republiško upravo za ceste, žanje so izdelali projekt za izvedbo sedem km dolge ceste v Bistriškem jarku. Na koncu je lastnik domžal-ske firme BNPJože Vrhovec de-jal: »Pri svojem delu smo vedno prisluhnili tuđi tištim ob-čanom, ki so bili prizadeti v svoji lastnini. Tako smo mnoge nastale probleme, ob urejanju in gradnji čest ter kanalizacije, reševali v zadovoljstvo tamkajšnjih prebivalcev, KS in občine. Smo edino do-mače podjetje v Domžalah za tovrstno projektiranje. Kljub temu pa na vseh ravneh v občini ni posluha za oddajo njihovih del naši firmi. Moti me, da pri nas še vedno podpiramo »fušarje«, in to ćelo take, ki strokovno ne bi smeli opravljati tovrstnih del. Povedal bi še to, da vse občine v Sloveniji žele poskrbeti za razvoj svojih orga-nizacij tako projektantskih kot tuđi drugih. V kratkem borno razširili svojo dejavnost tuđi na gradnjo objektov.« MILOŠ LIKAR rali celodnevno solo za naj-mlajše učence. V zadnjih letih je za vse te oblike najprej zmanjkalo denarja. Pedagoški delavci smo še posebej opozar-jali na vzgojo otrok v strnjenih blokovskih naseljih, kjer so škodljivim posledicam »ulične vzgoje« najbolj izpostavljeni prav mlajši učenci. Še danes, ko imamo v zameno oddelke podaljšanega bivanja za to populacijo, trdim, da ni isto, če se v dodatne programe vključi ce-lotna generacija ali pa samo tišti učenci, katerih starši čutijo potrebo po organiziranem var-stvu. Ko priđe do delikventnih odklonov to nišo več samo pro- TeL: 731-031 - Lastna proizvodnja svetlobnih neonskih inpleksi napisovvseh velikostiin oblik - vse vrste notranjihin zunanjih napisov terznakov - računalniško izrezovanje napisov inznakov - dekorativna razsvetljava izložb in pročelij hiš - oblikovanje in osnutki 30 LET TRADICIJE blemi staršev, pač pa skrb celotne družbe. Problem vzgojnega vplivanja na otroke sem hotela z navedeno vsebino nekoliko širše osvetliti, ker namreč menim, da je problem drog med mladimi največ odvisen od razmer, v katerih otroci živijo, in da segajo koren i ne njihove vzgoje v najnežnejša leta. Tega vpra-šanja se ne da izolirati, še manj pa reševati z obtoževanjem, da ni šola ničesar naredila. Naj navedem tuđi podatek iz Anglije, kjer so ugotovili, da so otroci prvič zaužili drogo doma ali na prijateljevem domu (38%), sledi lokal (19%), na cesti (13%), drugje (18%) in v soli (11 %). S tem podatkom se ni-kakor v soli ne otresamo odgovornosti za preprečevanje uživanja drog. Podatke navajam v vednost staršem, da lahko otroci užijejo drogo tam, kjer bi si najmanj mislili - torej doma, v družbi prijateljev. Podobnih raziskav pri nas doslej še nisem zasledila, a tuđi brez tega je podatek vreden razmisleka. In kako delamo in načrtu-jemo v soli! Problema drog smo se lotili bolj temeljito v tem šol-skem letu. Pripravili smo strokovno predavanje za starše in učitelje, svetovalna delavka pa se udeležuje izobraževanja v Svetovalnem centru za otroke in mladostnike v Ljubljani. Žanje o tem takoj posreduje med učence 7. in 8. razreda pri urah etike, vsi drugi učitelji pa se temu problemu posvečajo pri vzgojnih vsebinah, ki preple-tajo celotno njihovo dejavnost z otroki. Ker čutimo, da so te vsebine zelo potrebne, jih borno vgrajevali tuđi v dolgo-ročno načrtovanje šolskega dela. Za bralce Slamnika pa borno skušali v prihodnje pripravljati izvlečke iz literature na to temo, saj se v bodoče obeta na tem področju več stro-kovnih pripomočkov. Tako borno skušali pomagati staršem, ki se bojijo današnjega časa, da se bodo s problemi pri vzgoji otrok lažje soočili in jih uspešnejše reševali. JOŽICA POLANC, ravnateljica OŠ Šlandrove brigade Domžale Oktet Valvasor iz Litije med nastopom na Klepetu ministra za finance Dušana Šešoka iz Komende Minister Šešok Mengšanom obljubil nov denar Na pobudo Janeza Pera, predsednika krajevne skupnosti, so na sicer že tradicionalno prireditev, ki ju prire-jata Radio Slovenija in Nt-deljski dnevnik, Klepet doma v nedeljo 5. aprila zvečer v Mengeš povabiji ministra za finance Dušana Šešoka. Prireditev je vodil in oblikoval znani radijski napovedovalec Rado Časl. Poleg skupine sicer zna-nega Mopedšova, ki se to pot ne more pohvaliti s kako-vostno izbranim umetniškim programom, so nastopili še Marale intemacional iz Mengša, pevec Andrej Šifrer in oktet Valvasor iz Litije. In kako se je finančni minister Mengšanom obnesel? Kljub kupici neresnih in šaljivih vprašanj je odgovarjal do-kaj dobro. Med drugim smo slišali mnenje, da je naše gospodarstvo v začetku letoš-njega leta že doseglo najnižjo stopnjo v osamosvojitvenem procesu in da se bodo raz-mere začele zboljševati. Se-veda je Mengšane in še posebej tište, ki so prav zaradi tega prišli v Mengeš, ti so prav pozorno spremljali program in čakali, koliko »cvenka« bo minister za finance obljubil Mengšanom. Minister Šešok pa nič; obljubil pa jim je nov denar. Minister Šešok je poslušal-cem v Mengšu zaupal, da naša mlada država že ima pripravljen nov tolarski denar. Dodal je, da je ćelo med naj-lepšimi v Evropi. Po ministro-vem mnenju naj bi novi denar dali v obtok konec leta, ko bi se naše gospodarstvo vsaj nekoliko opomoglo in bi bila valuta bolj trdna. Pokrovitelj prijetne in zabavne prireditve v Mengšu Klepet doma je bila Pivovarna UNION Ljubljana s svojo sko-raj 130-letno tradicijo. S.S. LETOŠNJE REKLO OB 31. MAJU - SVETOVNEM DNEVU BREZ TOBAKA Delovna mesta brez tobaka Ugotovljeno je, da nekadi-lec, če živi osem ur s kadilci v zaprtem prostoru nehote »pokadi« toliko cigaretnega dima kot kadilec, ki je pokadil dvajset cigaret. Delavci nekadilci si vedno znova zastavljajo vprašanje: če je moja dolžnost, da pri-dem na delo, ki je zame in za družbo pomembno, je moja pravica, da imam zagotov-Ijeno zaščito pred škodlji-vostjo cigaretnega dima. Namen rekla: Delovna mesta brez tobaka, je, da v tem času intenzivneje razmišljamo o kajenju, ki znižuje delovno storilnost. Povprečen kadilec, ki pokadi od 25 do 35 cigaret na dan, v osmih urah - v delovnem času pokadi najmanj deset cigaret, za vsako cigareto pa porabi sedem minut. To pomeni se-demdeset minut manj dela, toliko je manj na delovnem mestu, tam, kjer je kajenje iz drugih razlogov (higienskih, požamovarstveni ipd.) prepo-vedano. Kadilci so tuđi zaradi bo-lezni več odsotni od dela kot nekadilci. Nikotin sam zase je mamilo, ob tem pa je v toba- kovem dimu še 1340 znanih snovi, od katerih ni nobena ugodna za človeka, mnoge pa povzročajo bolezni ali jim vsaj odpirajo pot: - nevarnost pljučnega raka je pri hudih kadilcih do tride-setkrat večja kot pri nekadil-cih. - ugotovljena je neposredna zveza med rano na že-lodcu ali dvanajstniku in kaje-njem. - srčni infarkt je pri kadilcih trikrat pogostejši kot pri nekadilcih. - kajenje tobaka deloma povzroča deloma pa poslab-šuje zdravstvene težave pri mnogih boleznih: koronarna skleroza, želodčni katar, vnetje očesnega živca, rak grla, rak ustne votline ipd. - visok odstotek otrok, katerih matere so med noseč-nostjo kadile, so v inteligent-nostnem pogledu podpov-prečni, - ugotovljeno je, da so prezgodnji porodi pri kadil-kah dvakrat pogostejši kot pri nekadilkah, - ugotovljeno je, da je dol-goletno kajenje vzrok za 40 odstotkov sterilnosti, - dokazano je, da mladi, ki prezgodaj prekinemo kadijo, vidno zaostajajo v teles-nem in duševnem razvoju, - kronična zastrupitev z nikotinom je pogosta pri hudih kadilcih, kaže pa se v na-slednjih znakih: bronhitisu, nepravilnemu bitju srca, sla-bem apetitu, težavami s pre-bavili, tresenju rok, potenju itd. - v hujših primerih ćelo v smrti, - kadilec dve tretjini svojega življenja vdihava zrak, ki je onesnažen s cigaretnim dimom. To je najdaljše in naj-močnejše škodljivo delovanje na človeški organizem. - v tobaku so tuđi vzroki za spolno nemoč, tobak poštara in uničuje lepoto. Ženska, ki kadi, se dosti hitreje poštara kot nekadilka, cigaretni dim povzroča gube okrog oči in na čelu, izgubo vonja in okusa ter vpliva na spremembo glasu. Tuđi denar ni zanemarljiv pojav. V ZDA so pred leti ugotovili, da povprečni kadilec v svojem življenju potroši za tobak 8000 dolarjev, to pa je v naših razmerah vrednost kar dobrega osebnega avto- mobila. Ce kadita mož in žena, je to vrednost dveh av-tomobilov. Ko že govorimo o ZDA, povejmo še, da je Ro-bert Kennedv leta 1967 izja-vil: »Cigareta ubija vsako leto več Amerikancev kot prva svetovna vojna, korejska vojna in vietnamska vojna skupaj in skoraj toliko kot vse bitke v drugi svetovni vojni!« Iz doslej naštetega lahko tuđi kadilci ugotovijo, da nekadilci upravičeno trdimo, da so: kadilci agresivni do neka-dilcev, da nas zastrupljajo, morijo, ko nas si I i jo, da kadimo z njimi, da kadilec manj dela in manj naredi, plačana pa sta enako. To je krivično, nekadilec bi moral dobiti več plače, več dopusta in tuđi višjo pokojnino. O kajenju ali nekajenju na delovnih mestih bi morali razmišljati tuđi vodilni v podjet-jih, ki bi radi dosegli evropski nivo produktivnosti. S kaje-njem na delovnih mestih se najbrž ne bo dalo v Evropo, saj je že evropski parlament v Strabourgu sprejel sklep o »Evropi 200 kot Evropi brez tobaka.« ANTON DOLENC Domžale /lamnik OBISK V KS VELIKA VAS-DEŠEN Kdaj iz nerazvitostii Nadaljevanje s prve strani tuđi pri reševanju problematike vodovodnega omrežja proti Mi-klavžu, prepričuje v nasprotno. Ugotavljajo namreč, da so sko-raj edini v občini, ki v delu KS nimajo urejene električne napetosti, da se problematika pla-zov rešuje že desetletja, vendar brez pravega učinka, svoje pa k precej napetim odnosom pri-speva tuđi slabo vzdrževanje čest, neurejeno odvajanje vode s površin, problemi, povezani z bližnjim kamnolomom Uše-nišče, pa tuđi počasno uresni-čevanje programa krajevnega samoprispevka, za katerega nišo prepričani, če ga plačujejo vsi. Vodovod naj bi bi I narejen v letošnjem letu, po spremembi proračuna naj bi vsaj v manj-šem delu nadaljevali tuđi asfaltiranje ceste, za katero pa bo najprej potrebno pridobiti so-glasje enega od lastnikov zem-Ijišč in naročiti projekte, nekaj denarja je tuđi za začetek sanacije plazov, s sprejemom uredi-tvenega nacrta za sanacijo kamnoloma Ušenišče pa naj bi se premaknilo tuđi na tem po-dročju. V dogovoru z Elektro Ljubljana naj bi pripravili nacrt z aktivnostmi za asfaltiranje ceste skozi Veliko vas, ki je del programa krajevnega samopri- Še veliko korakov je do boljše razvitosti Krajevne skup-nosti Velika vas-Dešen. Krajani so pripravljeni sodelovati v okviru možnosti z denarjem in prostovoljnim delom, računajo pa, da jim bo s strokovnostjo in znanjem, pa tuđi z večjim dele-žem denarja kot doslej, pomagala občina. Čas bi namreč že bil, da se tuđi iz občine, katere del so, pripeljejo po asfaltu. V. DOLMEN STUDIO ZA ARHITEKTURO 11 IN OBLIKOVANJE, ® 061/59-362 D projektiranje stanovanjskih objektov D adaptacije D notranja oprema stanovanj in lokalov D grafično oblikovanje Most med Študo in Prelogom Visoka voda Kamniške Bistrice je med neurjem 1. novembra 1990, tako kot po-gosto dotlej, spet odnesla lesen most čez bistriško strugo med Študo in Prelogom. Po nekaj več kot enem NA OBISKU Pri Griljevih na Miklavžu »Računice, ki bi mi sproti pokazala, kaj se splača, kaj pa morda ne, ne vodim,« pravi Ciril Grilj, gospodar prijetne domačije na Miklavžu, »skupaj z domačimi delamo in se trudimo, po-tem pa kakor je.« Voda pri-haja, doslej so namreč od-visni od kapnice. Električna napetost je slaba. Če vklju-čiš dva stroja, »crkne«. Cesto so pred leti sami »pre-drli«, do tedaj je bilo potrebno ves gradbeni mate-rial za novo hišo nekoliko niže s tovornjaka preložiti na traktor in pripeljati na vrh Miklavža. Vse to so kratka dejstva o tem delu KS Velika vas - Dešen, kjer je sonce ob našem obisku sramežljivo metalo svoje žarke na novo hišo, na lepo ure-jeno gospodarsko poslopje in na staro kmečko hišo. V njenem sosedstvu je cer-kev, s katero se spogleduje bližnja skakalnica, sicer pa je vse v dolini: trgovine, šola, zdravstveni dom. Pa so vendar Griljevi radi na Miklavžu. »Če bi bili vsi tako pridni kot Ciril in njegovi,« mo-druje z nami eden izmed domačinov, »potem bi napredovali, da bi bilo kaj.« Na napredek kaže novo gospodarsko poslopje, v kate-rem zadovoljno prežvekuje več kot dvajset glav živine, lepo vzdrževani kmetijski stroji, s katerimi obdeluje večji del svoje kmetije, star toplar in pa seveda nova sta-novanjska hiša, ki se lahko kosa s katerokoli v mestu. Na dvorišču pripravljene klaftre drv kažejo na skrb-nega gospodarja, ki ob službi v kamnolomu, skupaj z ženo, ki dela na pošti v Moravčah, zmore vse. Zadovoljni so s svojim življe- »Kmetijstvu bi morali več pomagati,« Ciril Grilj v razgovoru z županom njem, vendar pravijo: »Voda, elektrika, malce boljša cesta, pa bi bil Sv. Miklavž »rešen«. Vsepovsod na kmetiji se kaže skrbnost gospodarja, njegove žene in otrok, pa tuđi 72-letne mame Franči-ške, ki večinoma garajo kot nori, saj je tako mogoče ob-delati skoraj 30 ha kmetije, od katere je sicer res le 8 ha obdelovalne zemlje. »Veliko posojila bi lahko dobil,« pripoveduje o svojih priza- Obnova kapele v Tustanju Obnovitvena dela pri kapeli sv. Ja-neza Nepomuka z Jelovškovimi fre-skami v Tustanju ostrešje in streho. Če bo vse po sreči, bodo v kapelo na- Eljali elektriko, r dosedaj ni bilo. Če se bo vendarle našlo toliko sred-stev in seveda dobre volje, da bi obnovili še dragocene Jelovškove freske iz leta 1825, bo pred popolnim propadom oh ranjen še en lep biser naše kulturne de-diščine. Slikano v nede-Ijo, 12. aprila, ko so si gostje po usta-novnem občnem zboru Turističnega društva Raca ogledali obnovo v Tustanju. STRAŽAR Kapela v Tustanju med obnovo v aprilu 1992 devanjih gospodar Ciril, »vendar sem preveč previđen. Človek nikoli ne ve, kakšne bodo obresti, kakšne cene živine. Res pa je tuđi: če je ob kmetiji še služba, gre lažje. Pri nas gre plača v kmetijo, v katero smo v zadnjem času veliko vla-gali in smo veseli, ko vidimo, da se že kažejo uspehi našega truda.« Zvemo, da je na tem koncu težko kmetovati, saj je zemlja skopa, največ je tu kra-škega sveta, tuđi vrtač in če hočeš kaj pridelati, moraš tuđi veliko »stupati«. »Stupa« pa je predraga, tuđi stroji in gorivo žanje. Brez službe bi bilo vse težje, morda ćelo nemogoče, tako se nekako pokrije. Ko smo se vračali z Miklavža po slabi makadamski cesti proti Moravčam, do koder je štiri kilometre, in urejali vtiste našega obiska pri Griljevih, je v ospredje sililo spoznanje, kako dobro bi bilo, če bi imeli še več tako zagnanih ljudi kot so Griljevi z Miklavža. V. OBČANI IN OBRTNIM! Sklad vzajemne pomoći nudi: -- potrošniško posojilo na 40 mesecev - stanovanjsko posojilo na 60 mesecev - za nakup nepremičnin na 60 mesecev Vsa posojila so BREZ OBRESTI. Informacije: (061) 722-540. letu so tu zgradili nov žele-zobetonski most in tuđi pro- Nov železobetonski most čez Kamniško Bistrico med Študo in Prelogom je nared met je po njem že stekel, uradno z uporabnim dovo-Ijenjem pa bo, kot predvide-vajo, odprt v maju /etos. Most je dolg 30 metrov, vozni pas je širok 6 metrov, na obeh straneh sta še po 1,5 metra široka pločnika. Gradnjo je prevzelo Gradbeno podjetje Gradiš Ljubljana. Z deli so začeli v drugi polovici leta 1991, končali pa v mesecu janu-arju /etos. Gradnjo mostu je v okviru Ministrstva za promet in zveze iz sredstev za elementarne nesreće finansi-rala Repu bliska uprava za ceste. s.S. V Škocjanu je praznovala Volavfova mama V petek, 3. aprila, je bila pri Volavfu v Škocjanu pri-jetna slovesnost, Volavfova mama je praznovala 95 let. Predsednik Kulturnega društva Miran Jare Škocjan, Lojze Stražar, je z vednostjo domaćih v goste povabil ok- nosti Krtina, od kulturnega društva sta bila še Franc Stražar in Stane Maselj ter urednik Slamnika. Med pri-jetnimi, prav za to prilož-nost izbranimi pesmimi, zvrstilo se jih je več kot deset, je tuđi mama Frančiška Volavfova mama Frančiška Štefe ob svoji 95-letnici ob prijetno topli peči tet bratov Pirnat. Poleg do-mačih, ki so se za to iz-jemno slovesnost ta večer zbrali, so bili tu še predstavnica Rdečega križa Ivanka Ogorevc, Franci Peterka, predsednik Krajevne skup- Štefe, domaćini ji pravimo Volavfova, kljub svojim 95-letom prijetno posegla v pogovor. Želimo ji še veliko zdravja in tako dobre volje, kot je bila ob tem jubileju. S.S. OBČINA DOMŽALE Sekretariat za občo upravo OBJAVA licitacije najdenih predmetov, ki bo v četrtek, 14. maja 1992 ob 9. uri na dvorišču Občine Domžale, Ljubljanska 69. Oškodovanci, ki imajo dokazila o lastni-štvu predmetov imajo možnost ogleda v sredo, 13. maja 1992 od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Seznam najdenih predmetov je izobešen na oglasni deski Občine Domžale v I. nadstropju. SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO lepo napredujejo. Gradbeno podjetje gospoda Pelka z Bleda je že utr-dilo več kot 250 let staro zidovje, odstranili so star omet in kar je glavno, kapela je dobila novo 9 10 /lamnik Kultura Dan odprtih vrat V soboto, bil je prvi po-mladni dan, sem odšla v solo polna pričakovanja in radoved-nosti. Imeli naj bi namreč dan odprtih vrat, dopoldne, v kate-rem naj bi našim staršem prikazali zanimivo obliko skupin-skega dela. Vse se je pričelo ob osmih. Otroci smo odšli v razrede. Po-razdeljeni smo bili po skupinah, ki si jo je vsak izbral sam, pač po svojih interesih. Na voljo so nam bile tri šolske ure. V tem času naj bi vsaka skupina pripravila svoj prispevek na temo pomaldi in ekologije. Pri vsaki učiteljici so se dela lotili dru-gače. Učence je delo zabavalo, za lenarjenje res ni bilo časa. Po učilnicah je bilo kot v panju. Zatopljeni smo bili v reševanje nalog, kuhanje, petje, pisanje... Ko smo zaključili, smo odšli v jedilnico, kjer smo staršem predstavili učinke svojega dela. To se je odvijalo kar dolgo, saj so bile skupine številne. Sle-herna je svojo nalogo dobro opravila in predstavila. Pri an-gleščini so opisovali vrt in ži-vali, pri zemljepisu, zagodovini in biologiji so se lotili teme onesnaževanja vsak s svojega zornega kota. Pri tehničnem pouku so izdelali nekaj prav uporabnih predmetov iz od-padnih materialov. Pri gospo-dinjstvu so se izkazali, da so sami pripravili okusno naravno hrano. Kemiki so odšli raziskovat Kamniško Bistrico, pri telo-vadbi so se predstavili z vajami za boljšo držo, matematiki so napenjali možgane ob zabavnih nalogah in sestavljanju li-kov in teles, glasbena skupina se je predstavila z nekaj igranja in petja, pri fiziki so se pogo-varjali o varčevanju z energijo, pri slovenščini pa so izdelali stenski časopis. Na koncu je bilo prav lepo pogledati njihove izdelke na hodniku. Posebno pozornost v tem sestavku zasluži recital, ki je bil zelo lepo pripravljen in odigran. Otroškost, ki je sijala iz nasto-pajočih, in odraslost besedila ter sploh celega recitala sta dali predstavi poseben čar. Na splošno menim, da je dan odprtih vrat lepo uspel. Nam, učencem, je všeč način dela, ki je sproščen in tekoč, ne motijo ga nemirni otroci, ker se je vsak vključil v tisto skupino, katere delo ga zanima in priteguje. To je ugajalo tuđi učiteljicam. Starši, kolikor jih je bilo, nišo imeli pripomb. Ni pa bilo težko opaziti, da jih je prišlo malo. Si je res tako težko vzeti čas in razveseliti svojega otroka s tem, da se zanimaš za njegovo delo in mu dovoliti, da pokaže svoje sposobnosti in veselje do kakrš-nega predmeta? Ob takih pri-ložnostih ugotovimo, koliko se starši sploh še ukvarjajo s svo-jimi otroki in koliko časa posve-čajo njihovi vzgoji. Ob tem pa velja omeniti, da se je na pova-bilo otrok iz nižje stopnje odz-valo zelo veliko njihovih star-šev. Zamisel naših učiteljev je padla na plodna tla. Še kak tak-šen dan bi nam vsem ugajal. Katja Paladin- 7.b OŠ Radomeljske čete Preserje Praznovanje ob materinskem dnevu v Hali komunalnega centra v Domžalah Vsaka mama je prava mama Vsaka mama je prava mama. Dana za srečo in za veselje. Prava. In ena sama. Za vse življenje. S to Pavčkovo mislijo smo 25. marca zaključili proslavo v počastitev MATERINSKEGA DNE, ki je bila v avli OŠ Šlan-drove brigade. Zelo pester, otroški razigran in po drugi strani duhovno bogat večer je pripravila Župnijska Karitas Dom-žale. Program so prispevali Mrakov Proces v Mengšu Kulturno društvo Franc Jelovšek Mengeš se je v soboto zvečer 11. aprila in v nedeljo popoldne, 12. aprila v Kulturnem domu v Mengšu kar se da uspešno predstavilo s svojo prvo dramsko uprizoritvijo. Za velikonočni čas so v dobrih dveh mesecih, v tem času seje zvr-stilo 40 vaj, v režiji znanega reži-serja Franca Veiderja, naštudirali Prizor iz Mrakovega Procesa v Mengšu v nedeljo, 12. aprila zgodovinsko svetopisemsko dramo Ivana Mraka Proces. Brez pretirava-nja smo igralce pohvalili, svoje vloge so ne le dobro znali, ampak tuđi obvladali, posebej pa moramo pohvaliti jasno in glasno izgovor-javo. Tako je bila predstava v izredno lepo urejeni mengeški dvorani bogato kulturno doživetje še posebej pred velikonočnimi prazniki. S. S. otroci vseh domžalskih osnovnih šol, Glasbene sole Domžale, Glasbene sole Alenke Cirej, Vzgojnovar-stvene organizacije Domžale, Veroučne skupine Domžale in vokalna skupina Tintinna-bule. Ta članek pišemo tuđi zato, da se nastopajočim in pred-vsem mentorjem zahvalimo za sodelovanje ter pomoč pri oblikovanju celotnega večera, ki ga, upamo, marsika-tera mama ne bo hitro poza-bila. Ne moremo pa mimo tistih, ki so se za kulisami trudili, da ste lahko Ve, drage mame, odnesle s seboj droben šopek dobrih misli in srčnih želja. Zato se zahvaljujemo za vse-stransko pomoč gospodu Loj-zetu Stražarju, Milošu Star-beku in Marku Ravnikarju ter Janezu Mlakarju in Janezu Lukmanu. Cvetličarno Omerza smo zadnji trenutek prosili za aranžma in tuđi to-krat nam nišo odrekli pomoči. Hvala! Vsi skupaj smo se potrudili, da bi predvsem Vam, drage mame, pripravili lep, doživet večer. Zato se še enkrat zahvaljujemo za pomoč in sodelovanje. ŽUPNIJSKA KARITAS DOMŽALE Po novem tuđi v »mali soli« Odkar vlada v celotni naši družbi čas sprememb, pravijo, da sprememb, ki peljejo v boljše življenje, se je tuđi na področju vzgoje naših malčkov marsikaj spremenilo. Starši me večrkat sprašujejo, zakaj sedaj v »mali soli« ni več tako, kot je bilo včasih. »Nobe-nega pravega reda in discipline ni,« še ponavadi dodajo. Mi, ki z otroki vsak dan delamo, se zavedamo, da je marsikaj dru-gače, vem pa tuđi, da je novi način dela boljši, bolj usmerjen k potrebam otroka. Vzgojiteljice smo že pred leti začuti le, da je program male sole preveč natrpan in za otroka zelo naporen, če gledamo z vidika otroka. Većina otrok je s tažavo zmogla to, kar smo od njega zahtevali še posebej če vemo, da je le malo otrok briljantnih, većina je pov-prečna. Pred dvema letoma smo torej program po predhodnih nasve-tih republiške svetovalke in strokovnjakov s tega področja malo spremenili. Predvsem smo ga bolj približali otroku, njegovi želji po igri, odkrivanju novega, njegovi želji po komu- niciranju med otroki in vzgoji-teljico na bazi prijateljstva, osebnega zadovoljstva in sreče. Katere so tište najbolj vidne spremembe? Zvezke in pisala imajo otroci še vedno, vendar »pisanje« in risanje v te zvezke ni več tako strogo obvezno. Otrok mora šolske potrebščine spoznati, »treniranje« fine motorike pa lahko razvija še na veliko drugih načinov in ne samo s pisanjem ali risanjem v zvezke. Naloge so neobvezne, bolj v obliki tega, da otrok v vrtec nekaj prinese ali kaj poišče iz knjig, revij, izdela kakšen predmet in podobno. Delo vzgojiteljice je bolj sku-pinsko (delo z manjšo skupino, drugi se igrajo, rišejo...) ali pa individualno (s posameznikom dela to, kar opazi pri tem otroku kot manj razvito spretnost oz. nagnjenje). Posebne naloge so tuđi za otroke, ki hi-treje napredujejo. Veliko se igrajo, kajti stro-kovnjaki so nedvoumno dokazali, da se otrok več in neprisili-jeno nauči v igri, kot pa s treningom in načinom dela, ki mu ni po volji in s katerim ga v bi-stvu posiljujemo. Mnogo več časa posvećajo vzgojiteljice dobrim medseboj-nim odnosom. Le srečen otrok, ki ima vzgojiteljico rad in z veseljem hodi v vrtec, se bo tam tuđi nekaj naučil. Spoznanja, ki jih otrok pri-dobi neposredno ob delu, opa-zovanju dela, ob tem da je ne-prenehoma nekako aktiven, so več vredna. Ob tem, ko otroku naložimo kakšno nalogo v skupini, ga neprisiljeno pripeljemo do tega, da se nekaj nauči, da je odogovren za to delo, z eno besedo, da komunicira v družbi, kar je tuđi naš cilj. Seveda vse ne temelji samo na igri. So stvari, s katerimi se otrok mora seznaniti ter sprijaz-niti. Tako mora marsikaj narediti, tuđi če to njemu ni najbolj. po volji. S tem spoznava, da so v življenju stvari, ki jih je potrebno izvajati, pa če ti je to všeč, ali ne. Sem bi na primer lahko pri-šteli »dežurstvo« ob malici in kosilu, obvezno sodelovanje pri nekaterih oblikah vzgojnega dela, pomoč malčkom... V zadnjem tromesečju šol-skega leta se program malce postroži in bolj približa šol-skemu, vsaj z vidika discipline, nalog, oblik dela. Končni namen, pripraviti otroka na vstop v solo, je ravno tako dosežen, le način, s katerim to dosežemo, je bolj prila-gojen otroku, in ne več tako strogo določen in formalen. Izhaja iz spoznanja, da niti dva otroka ništa enaka, zato ima vsak otrok tuđi pravico, da se uči in dela po svoje. Šolarčki bodo v prvih dneh sole bolj sproščeni, bolj bodo zaupali vaše in v svoje sposobnosti. Po^dariti pa je ob tem še potrebno, da se je tuđi način dela v prvem razredu spremenil. Vrtec in šola sta bolj prilagojena drug drugemu kot včasih. Način dela se povezuje in v soli se začne graditi tam, kjer so v vrtcu končali. Oblike dela so v soli vsaj v prvi polovici leta podobne delu v vrtcu. Uvaja jo igra, ne-prisiljene oblike dela in manj je ocenjevanja. Staršem, ki bodo v letošnjem letu »odposlali« svoje otroke v svet sole, želim obilo potr-pežljivosti in dobre volje pri delu s svojimi nadobudneži. Zapisala: Darka Bitenc vrtec: Stanka Varšek-Lija Domžale 30-letnica pevskega zbora KUDJanko Kersnik Brez pesmi bi bilo žalostno na svetu; Pesem je govorica duše; Pojdi tja, kjer pojo; Kdor poje, trikrat moli; Kdor poje rad, ostaja mlad; Blagor hiši, kjer se petje sliši... Še mnogo podobnih misli iz zakladnice ljudske modrosti kaže vznesenost in globino te, najbolj iskrene, spontane, samo človeku dane govorice. Tuđi v Lukovici bi bilo prazno brez moškega pevskega zbora, ki sodi s svojim letoš-njim jubilejem med redke slovenske zbore s takim nepreki-njenim delom. Slavi namreč 30-letnico aktivnega delovanja. In 30-letnico rasti z istim zboro-vodjem - prof. Peregrinom Ca-pudrom. Z neštetimi nastopi od usta-novitve do danes je bila njegova pesem vtkana v kulturni utrip življenja ne samo v doma-čem kraju, ampak v vsej dom-žalski občini; mnogokrat pa nas je dostojno zastopal v širšem slovenskem prostoru: na radiu, TV, šentviškem pevskem taboru in drugod. Z borbeno, narodno in umetno, slovensko in tujo pesmijo že 30 let bogati tradicionalno kulturno usmeritev Lukovice. Nešteto prisrčnih veče-rov v polni dvorani, nešteto ve-čerov požrtvovalnih pevskih vaj in kdo bi preštel vse de-lovne ure vsakega pevca posebej! Lepe in naporne ure. Pev-cem jih ni žal, saj s pesmijo duhovno rastejo in sproščajo vsakodnevne napetosti. Svoj častitijivi jubilej so proslavili s celovečernim koncertom 23. februarja z gostujo-čima zboroma Šentviški zvon iz Šentvida in Lipo s Trojan. Vse letošnje prireditve se vključujejo v 40-letnico KUD Janko Kersnik Lukovica. Posebno priznanje za kulturni prispevek je zboru izrekel gospod Pišek z ZKO Domžale z umetniškim likovnim dari-lom. Podeljena so bila Gallu-sova priznanja, vrstile so se čestitke številnih zborov. Vsi kra-jani smo ponosni na naše pevce in njihovega zaslužnega zboro-vodjo. Zbor ima še tri ustanovne člane: Lovra Jeretina, Janeza Štirna in Franca Urankarja. V programu za koncert so zapisali: v zadnjih letih je smrt raz-redčila vrste zbora. Martin Er-čulj, Milan Grošelj in Franc Ca-puder nišo bili samo pevci, ampak tuđi močne osebnosti, ki so vsak po svoje ustvarjali razpo-loženje na vajah, po njih in na nastopih. Predvsem si težko predstavljamo razvoj zbora brez dolgoletnega predsednika Franca Capudra, ki je skupaj s profesorjem Peregrinom Ca-pudrom najbolj zaslužen, da se je zbor obdržal do današnjih dni. Prepričani smo, da gre setev v klasje, da pesem ne bo zamrla, da bo živela v mlajših rodovih, se razraščala, dvigala k luči in ohranjala slovenstvo. Pesem je močnejša od smrti. Iskrene čestitke in zahvala zboru, zborovodji in vsakemu pevcu posebej! M. STOSCHITZKY MEDNARODNI USPEH DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Naša srebrna dekleta Od petka do nedelje, 10., 11. in 12. aprila, je bila v Mariboru mednarodna prireditev NAŠA PESEM 1992. To zborovsko tekmovanje je potekalo pod geslom GLASBA NAŠA LJUBE-ZEN, kar prav gotovo velja za pevke Dekliškega pevskega zbora Domžale, ki ga že več let vodi prizadevni zborovodja Karei Leskovec. Seveda je naša dekleta vodil tuđi na tekmova-nju v Mariboru. Tekmovanje je potekalo v dveh krogih. V prvem so tek-movali samo slovenski zbori, v drugem je bila mednarodna zasedba. Na osnovi dobre ocene v prvem krogu so se naše pevke kljub zelo strogim kriterijem mednarodne žirije uvrstile v drugi krog nastopov. V tem krogu so dosegle še boljši uspeh kot v prvem. S 86,6 od-stotki točk so se uvrstile na drugo mesto in prejele srebrno plaketo mesta Maribor. Program je obsegal dva obvezna Gallusova moteta in pet izvirnih zborovskih skladb po lastni izbiri. Zadnji dan so se zbori predstavili še s programom ljudskih pesmi. Tridnevno tekmovanje je bilo za mlade pevke zelo zahtevno. Brez velike Ijubezni do lepega petja poleg službe ali studija in drugih vsakdanjih opravi I gotovo ne bi našle ne časa ne dobre volje za številne vaje, ki so potrebne za tak uspeh kot so ga skupaj z zborovodjem Le-skovcem dosegle v Mariboru. Vsem iskrene čestitke. Dekliški pevski zbor Domžale med nastopom na prireditvi Naša pesem v Mariboru, kjer si je pod vodstvom zborovodje Karla Leskovca v močni konkurenci prislužil srebrno plaketo mesta Maribor. Kultura /lamnik 11 Knjižnica se na ogled postavi Marec je čas, ko pregledu-jemo v preteklem letu oprav-Ijeno delo in izpolnjujemo statistike ter poročila. Ker je delo knjižnice javno in v večji meri odvisno od sredstev dav-koplačevalcev, vas želimo seznaniti z vsebinsko stranjo našega delovanja. Fond knjižnega gradiva je znašal ob koncu leta 1991 86.512 enot (knjige + periodika), fond neknjižnega gradiva pa 5.811 enot (zemlje-vidi, kasete, CD plošče, drobni tisk); to pomeni, da Knjižnica Domžale razpolaga s skupaj 92.323 enotami gradiva. Standardi predpisujejo 3 knjige žive zaloge na prebi-valca, kar pomeni, da nam manjka okoli 40.000 enot za dosego matičnosti; torej je to tuđi najbolj šibka točka. Vzrok za zaostajanje je v skromnem nakupu v letih 1970-1980. V lanskem letu je bil prirast naslovov knjig 6.027 in periodike 258 letnikov, neknjiž- nega gradiva pa 1812 enot - skupaj torej 8.097 enot. Pri tem velja omeniti kvaliteten in bogat fond vse bolj popularnih CD plošč in tujejezičnih revij - tako za otroke kot odrasle (Economist, Time, Manager, Nacional geografic, Domus, Creative revue...). Po standardih bi moral biti prirast glede na število prebi-valcev 9.000 enot. Vzrok za nedoseganje standarda: pomanjkanje sredstev zaradi visoke cene knjig in skromna ponudba na trgu. Število novih članov se je povećalo za 2.814 in jih je skupaj 13.368, to je okoli 1/3 prebivalstva. Pomanjkljivost pri pokrivanju celotne občine je pomanjkanje sredstev, da bi odprli nova izposojeva-lišča, npr. v Lukovici, Blago-vici, Trzinu, Dragomlju... Vsem -prebivalcem občine prav zaradi tega nismo zago-tovili dostopnosti do knjig, smo pa izpopolnili ponudbo osrednje knjižnice s strokov-nim gradivom (studij, perma- Odrske deske v Lukovici prikazujejo... Dramska sekcija KUD Janko Kersnik Lukovica se je v jesen-skozimski sezoni preizkusila s Finžgarjevo klasično ljudsko dramo Veriga. Premierna upri-zoritev je bila 7. marca, pono-vitev naslednji dan, sedaj pa se vrstijo gostovanja v Šmartnem, Motniku, Ihanu, Šentvidu, Dobu, Vranskem in morda še kje. Literarna zgodovina uvršča Verigo med najboljša dramska dela z ljudsko kmečko tema-tiko, ki neprisiljeno vzgaja in kaže na usodne značajske na-pake, z izdelanimi karaktemimi Dvorana v Lukovici je bila nabita. Polna tišina in zadrže-vanje diha sta pričali o razpolo-ženju in doseženem učinku. Za igralce in režiserja največje pla-čilo in priznanje. Scena je bila rahlo stilizirana, zvočni in svet-lobni efekti domiselno realistični, jezik knjižen, originalen. Ljudje so željni uprizoritev klasičnih slovenskih del, ki so zaradi pronikavosti in človeč-nosti odsev ne samo nekdanjih patriarhalnih razmer, ampak tuđi problemov današnjega dne zrcalo narodne in človeške zgodovine v malem. Prizor iz igre Veriga liki gledalca plemeniti in sooča s preteklostjo, uho preprostega ali pa izobraženega človeka pa naravnost boza z vzornim ljudskim jezikom, klenimi rekli in primerami, z izbrano preprosto besedo. Na oder jo znova po-stavljajo vse generacije ter amaterska in poklicna gleda-lišča. »Zgodba je to in nič drugega, za ogledalo postavljena, kako strasti in malenkosti spačijo obraz ljudski duši in jo preslepe, da tava in išče v temi, kar ji je v pogubo; ne vidi pa velikih, rešnih ciljev, do katerih vodi pot LJUBEZNI.« nentno izobraževanje). Se-veda pa bo to ob stalnem krčenju sredstev, ki nam jih na-menja občinski proračun, tuđi vse težje. V letu 1991 smo izposodili 188.900 enot (v letu 1991 140.000), kar je skoraj 30% porast izposoje. Zakaj tolik-šen »naval« na knjižnico, ni težko uganiti: knjige so drage (povprečna cena je že okoli 2000 SLT), močno se je povećala izposoja v Mengšu, ponudba je pestra in zanimiva. Ne nazadnje pa je socialno stanje takšno, da si večina knjige lahko le še sposoja, ne pa kupuje. Knjižnica Domžale je organizirala v letu 1991 281 prire-ditev, udeležilo se jih je skupaj 12.700 obiskovalcev. To so predstavitve knjižnice za vrtce in sole, prireditve za najmlajše, ure pravljic, lut-kovne predstave, likovne raz-stave, pogovori z ustvarjalci, predstavitve novih knjig... V Knjižnici Domžale je trenutno zaposlenih 11 delavcev - od tega dva tehnična (čisti Ika in 1/2 računovodje ter 1/2 tajnice). Glede na standarde izposojenega gradiva in prebivalcev bi morali zapo-slovati 12 knjižničnih delavcev in 3 tehnične. Torej vsak domžalski knjižničar dela za 1,5 delavca — izposoja na 1 knjižničarja je prek 20.000 enot, standard pa predvideva 12.000 enot na enega knjižni- čarja letno. Prav zaradi tega včasih nišo najboljše usluge, vse bolj nam primanjkuje časa za pristen stik z bralci. Rešitve iščemo v povečanem občasnem zaposlovanju studentov in sodelavcev. Prav zaradi tako poveča-nega obsega dela in dejavno-sti, skrajne racionalizacije dela in velikega truda in znanja, ki smo ga delavci knjižnice vložili v to, da je naša knjižnica znana v slovenskem prostoru kot ena najbolj kvalitetnih, nam ostaja nepojas-njeno, zakaj so nam bila ob sprejemu proračuna za leto 1992 odtegnjena sredstva v visini 500.000 SLT. Pa ne nam, pač pa vsem ljubiteljem knjig, dobrega branja in per-manentnega izobraževanja v občini, ki jim ponujamo svoje usluge. . , ' ° Ne moremo se sprijazniti, da bi bili poslanci tako zelo kratkovidni in ne bi znali ceniti vrednosti znanja, vzgojnega dela z mladimi, duhovne plati življenja, ki ga poglablja dobra knjiga. Mar nam res več pomeni nekaj metrov ceste, kanalizacije, tržnica... In to v trenutku, ko slovenski narod prvič sam od-loča o sebi in svoji prihodno-sti. Vrata knjižnice so bila vedno odprta vsem, skušamo izvrševati svoje poslanstvo in tuđi v prihodnje se borno trudili, da damo od sebe največ, kar zmoremo in znamo. Razočarani smo samo, da smo pri svojem poslanstvu v širje-nju knjige, bralne kulture in znanja tako zelo osamljeni in zapostavljeni. Zapisano 2. aprila, ob svetovnem dnevu knjige delavci Knjižnice Domžale Pozdravljena mati To je bilo geslo prireditve, ki je bila 22. 3. ob 16. uri v Kulturnem domu v Morav-čah. Namenjena je bila vsem materam, pa tuđi tištim že-nam, ki jih je narava prikraj-šala za materinstvo. Prejšnia leta smo se podobnih priredi-tev lahko udeleževali le v cerkvi, zato smo bili še po-sebej veseli pobude SLS in SKD, da bistvo tega praznika približamo prav vsem našim krajanom. Mati je simbol življenja, zato moramo spreme-ni+i odnos do nje in materinstvo zopet postaviti v vrh naših vrednot. Več desetletij so se propagiranjem 8. marca materinski dan zapostavljali in prav zaradi tega smo se odločili, da napake iz prejš-njih let popravimo. V dvorani se je zbralo veliko ljudi, ki so želeli preživeti nedeljsko popoldne skupaj z nami. V uvodu nas je s pe-smijo pozdravil mešani cerk-veni pevski zbor, ki ga vodi Najmlajši v domžalski knjižnici V predšolskem obdobju otrok postaja Človek, zakaj v tem času se otrok zaznavno - gibalno, čustveno, socialno in spoznavno razvija in tako specifično zaznava, doživlja in razume življenje, izraza svoje potrebe in želje. Pri tem komunicira sam s sabo, s soci-alnim in fizičnim okoljem. V tej komunikaciji ima tuđi knjiga na razvoj otrokove osebnosti velik vpliv, zato so prva srečanja z mo neprecen-Ijive vrednosti. Morda bodo prav ta skrbno izbrana srečanja vplivala na odnos do literature v kasnejšem obdobju. Pomembno je tuđi, kakšno mesto in vlogo zavzemajo knjige v družini, iz katere pri-haja otrok. Nenazadnje pa ne pozabimo, da imajotudi institucije pomembno vlogo pri vzpostavitvi tega odnosa. Starši, ki ponudijo svojemu otroku prvo knjigo v obliki plastične zložljive slikanice ze v prvem letu njegovega življenja, odprejo vrata otro-ški radovednosti. Prav s temi zakajčki nas nenehno zvablja v pogovor. Pomembno si je skupaj ogledovati slikanice, otroške revije, knjige o živa-lih..., ob katerih se vzpostavi tuđi intimen kontakt med otrokom in odraslim. Otrok bo zanimanje za knjigo sam nakazoval in usmerjal, če mu bo v teh tre-nutkih lepo. In če borno v njih uživali tuđi vzgojitelji, potem nam je pot do knjige na široko odprta. Le tako bodo knjige postale otrokove prijateljice in spremljevalke v njegovem življenju. Knjiga je pravzaprav sredstvo, ki lahko nudi mnogo bralnih užitkov v vseh starost-nih obdobjih. Skrbno pa orjemo knjižne brazde tuđi v predšolskih ustanovah. Ko upoštevamo razvojne stopnje posamez-nega otroka, skušamo razvijati njegove miselne in komunikativne sposobnosti. Pomembno je odpirati prva spoznanja in interese za ohra-njanje ustnega izročila. Ob otrokovih lastnih prvih poiz-kusih prek igre omogočamo spoznanja, da nas knjiga bogati, uči, sprošča in zabava. V vrtcu si otroci lahko slikanice vsakodnevno ogledujejo v knjižnih kotičkih in si širijo besedišče in obzorje. V igrah z vlogami kot so KNJIŽNICA, TISKARIMA in KNJIGARNA, se seznanjajo z različnimi pojmi, poklici, narišejo in na-pisejo svojo prvo knjigo itd. Poleg omenjenih dejavno-sti, ki se nanasajo na knjigo, pa ne smemo izpustiti še ene: obiskov v domžalski KNJIŽNICI. Prav vsakokrat je obisk Knjižnice za otroke vesel do-godek. V njej si lahko po mili volji izbirajo, ogledujejo in nenazadnje tuđi izposodijo knjige, ki jih zanimajo. Knjiz-ničarki pa nam v urici naše prisotnosti povesta pravljico ali zgodbico, nas opozorita na pravilno listanje in gledanje slikanic, nas seznanita s knjižnimi novostmi, nam pokazeta največjo in nai-manjšo slikanico, itd. Včasih kar v knjižnici po vsebini pravljice tuđi likovno ustvar-jamo ali pa slike prinesemo že s seboj. V tej uri knjige z otroki res živijo, na kar kaže tuđi čas, ki je vsakokrat prekratek, zato pa se tem raje naslednjič vraćamo. Opažamo, da je kar nekaj otrok pritegnilo k članstvu tuđi svoje starše, ki so postali redni obiskovalci knjižnice. Domžalska KNJIŽNICA je v pravem pomenu besede - kulturni hram. Tu se odvi-jajo tako lutkovne igrice, ure pravljic in Miškin vrtiček za najmlajše, kot mnoge kulturne prireditve, namenjene starejšim občanom. Veseli smo, da so nam vrata do knjig^ in kulture v Domža-lah na široko odprta in prav je, da začnemo že z najmlaj-simi! L.J. Lojze Štefan. Prireditev so oblikovali tuđi učenci OŠ Jurij Vega Moravče. Z recitacijami so izkazali zahvalo in Ijube-zen svojim staršem. Izdelali so tuđi prisrčne voščilnice, ki so jih razdelili vsem ženam v dvorani. Nastopil je dekliški pevski zbor KUD Tine Kos Moravče pod vodstvom Milana Kokalja. S tremi pesmimi so nam članice zbora skušale povedati, kako pomembna je trdnost in pokončnost slovenskih mater, kajti le zdrave in trdne osebnosti lahko obliku-jejo zdrav in trden narod. Širši javnosti pa se je prvič predstavi I otroški pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Kunaver. Otroci so s prisrčnim nasto-pom povedali, da brez mamice in očka ne bi mogli ži-veti in v zahvalo za njun trud bi jim radi prinesli vse cvetje sveta. *., . v, , Clani moskega cerkve- nega pevskega zbora, ki ga vodi Lojze Štefan, pa so opo-zorili na to, da je prav tako kot vloga matere pomembna tuđi vloga očeta v družini. »V naši so družini starši otrokom vzoren zgled, vse-povsod želijo naj vlada mir in pravi red«, so zapeli člani me-šanega pevskega zbora. Na koncu smo vsi skupaj zapeli še staro slovensko pe-sem Nmav čez izaro in si obljubili, da se v naslednjem letu zopet srečamo. ELIZABETA KUNAVER NA PLES V KRANJ Za začetek dobro V občini ni bilo letošnje ob-činske pregledne prireditve plesnih skupin, zato so se mladi iz plesne sole Mickev mouse iz Krašnje udeležili preglednega tekmovanja v Kranju, kjer so jih zelo lepo sprejeli. Mladi plesalci, za njimi je komaj dobre pol leta dela, so se okrepljeni s Tejo, Bojano in Igorjem, ki sicer plešejo v Dobu, predstavili s plesno točko TVVIST, štirje plesni pari pa so zaplesali klasični ples. Za začetek zelo dobro, bi na kratko zapisali: pred Sašo Kosten, ki jih vodi, in mladimi plesalci iz Krašnje je zane-sljivo še veliko uspehov. V. 12 /lamnik Kultura PRIJETIMO SREČANJE Mednarodni dan invalidov 21. marec že desetletja ne označuje le prvega pomlad-nega dne, temveč je to tuđi MEDNARODNI DAN INVALIDOV. Ti so ga počastili tuđi letos s prijetno slovesnostjo v hali Komunalnoga centra v Domžalah, katere so se ude-ležili tuđi predstavniki gorenj-ske regije ter pobratenih dru-štev invalidov Izole in Laškega. Več kot šeststo udeležencev je pozdravil Edvard Završnik, predsednik Društva invalidov Domžale; ta je med drugim de-jal: »Danes, na prvi pomladan-ski dan, praznujemo Mednarodni dan invalidov v novi sa-mostojni suvereni državi Sloveniji in prav je, da se spomnimo vseh invalidov po svetu. Ta dan praznujejo že dolgo let. Spomi-nja nas na številne invalide, ki jim skušamo pomagati pri njihovih težavah, in nas obvezuje, da ne pozabimo na njihovo trpljenje. Čas hitro mi-neva. Za nami je zopet leto, leto velikih sprememb in veli- Gostje na prireditvi ob MEDNARODNEM DNEVU INVALIDOV kih pričakovanj, po drugi strani pa tuđi leto strahu, polno skrbi za jutrišnji dan. V težavah smo tuđi invalidi. Naš življenjski standard se slabša, manjšajo se Tekmovanje v govorništvu v Domžalah Debatni klub IZZIV iz Ljubljane je v sodelovanju s TVD Partizan iz Domžal organiziral Predsednica IZZIV-a Zlata Bela izroča Ivanu Kepicu priznanje za njegov nastop dne 24. 3. 1992 ob 18. uri v Športnem parku Domžale slovensko prvenstvo v govorništvu. Prireditev je odprl akademski slikar Danilo Fugger, ki je tuđi razstavil svoje slike. V kulturnem delu so nastopili učenci Glasbene sole Domžale, gospodična Ditka Makovec je prebrala odlomek iz Cankarja, gospodična Marija Schvvarz-bartl pa je bila povezovalka programa. Govornik si je moral izbrati temo sam. Čas je bil omejen do deset minut. Tekmovanje sta nadzorovala prof. Boris Grab-nar, avtor knjige Retorika za vsakogar, in prof. Dobrilova. Ocenjevali so tako, kakor oce-njujejo v angleških debatnih klubih, da na koncu z dvigom rok poslušalci glasujejo o zma-govalcu. Zmagovalec' je običajno tišti, čigar nastop je bil najbolj prepričljiv. Glede na začetništvo v govorniški veščini je na tekmovanju zmagal Dare Flis iz naše občine, ki je izbral temo z naslovom Borilstvo je večno. Predsednica kluba IZZIV mu je izročila zbirko knjig založbe Amaletti. Danilo Fugger je zaključil prireditev in se posebej zahvalil govorniku Ivanu Kepicu za be-sede o materi, s katerimi se je spomnil praznika naslednjega dne. Če smo že organizirali tekmovanje v govorništvu v Domžalah, bi bilo vredno razmisliti, če ne bi tuđi ustanovili podobni debatni klub, kakor ga imajo v Ljubljani. Dare Flis je izjavil, da ni umestno govoriti, da Slovenci nismo dobri govorniki, to pa zato, ker do sedaj niti nismo smeli govoriti. Prireditev so sponzorirali: Matevž Štefe, Avtokleparstvo in avtoličarstvo Trzin, Oljarna Vir, Picerija Skansi, Domžale, Cvetličarna Slovnik, Ihan, Fit-nes Genter Florida, Vir, Cedam Domžale, Hakya Ljubljana in Ten-ten Domžale. IVAN KEPIC nam že tako skromne pokoj-nine in invalidnine. Negotovost slabo vpliva na naše počutje, še posebej zato, ker imamo poleg drugih tuđi veliko skrb za zdravje. Kljub težavam pa upamo na boljši jutri, saj je upanje zadnje, kar umre, in tako je tuđi prav.« Prisotnim je spregovoril tuđi predsednik Skupščine občine Domžale mag. Ervin Anton Schvvarzbartl, v pestrem in bo-gatem kulturnem programu pa so sodelovali: GODBA Domžale, moški komorni pevski zbor ZVON iz Mengša, Folklorna skupina Mengeš, učenci Osnovne sole Olge Avbelj, an-sambel harmonikaric Župan Mengeš, Sabina in Gregor Vr-hovec ter ansambel OMAHNA, ki je poskrbel za družabnejši del srečanja. Prireditev, ki jo je povezovala Mirni Cotman iz Tr-zina, je lepo uspela. Prisotni so skrbno spremljali bogat kulturni program Godba Domžale je tuđi razveselila invalide ob njihovem prazniku Društvo invalidov Domžale ima 1338 rednih in podpornih članov, za katere skrbi in vodi evidenco 33 poverjenikov. V njegovem okviru poteka vrsta akcij, med katerimi so najbolj odmevni obiski težkih in soci-alno ogroženih invalidov, pa rekreativne in športne priredi-tve, ki invalidom pomagajo pri ohranjanju zdravja in moči. Ob koncu prireditve se je predsednik Društva invalidov Edvard Završnik vsem članom društva za vsestranske aktivnosti zahvalil. Obenem pa pohva-lil tuđi sponzorje in darovalce, ki so z denarnimi sredstvi ali materialnimi prispevki omogo-čili izvedbo srečanja ob MEDNARODNEM DNEVU INVALIDOV. v Društvo invalidov se iskreno zahvaljuje vsem, ki so z denarnimi sredstvi ali materialnimi prispevki sodelovali pri prireditvi ob mednarodnem dnevu invalidov, še posebej pa prisrčna hvala naslednjim darovalcem: Komunalno stanovanj-skemu podjetju Domžale, Skupščini občine Domžale, Mesariji Mihael Kmetič Trzin ter Gosti nskemu podjetju Konšek Trojane, ki so bili generalni pokrovitelji, ter naslednjim podjetjem in posa-meznikom: LEK Mengeš, FILG Mengeš, SEMESADIKE Mengeš, TOSAMA Domžale, JATA Domžale, STOL Kam-nik, KOČNA Kamnik, FARMA Ihan, LB BANKA Domžale, PETROL Ljubljana, JANEZ NOVAK Ljubljana, TESNILA Ana Kolenc Trzin, RADO Pl-ŽEM Mala Loka, AMD Men- geš, HORJAK Domžale in Lukovica, MEDAHIT Kamnik, POLUX Kamnik, Restavracija REPOVŽ Domžale, GRČAR Dragomelj, STANE ŠUBELJ Domžale ter ŽITO LJUBLJANA in PEKARNA GRO-SUPLJE, ki sta prispevala kruh. Vsem, tuđi tištim, ki smo jih morda pozabili, iskrena hvala in veliko delovnih uspehov! Društvo invalidov Domžale NAŠI GRADOVI Grad Češenik dni pozneje so omenjeno posest pripisali gospo-stvu Češenik. Z dne 25. maja 1796 je ohranjena pogodba in poravnavno pismo med Mihaelom Evstahija Ra-sternom in Leopoldom Rasternom. Mihael je Leopoldu izročil posestvo Češenik in dve hiši v Ljubljani št. 71 in 308. Leopold je svojim sestram Ksaveriji, Mariji Ani in Antoniji izplačal Iz starih češeniških zapisov povzemamo še nekaj zanimivih datumov in dogodkov. Na osnovi oporoke svojega starega očeta Le-opolda Zaharija z dne 12. decembra 1753 in po poravnavni pogodbi s stricem Mihaelom Evsta-hijem 25. maja 1796 je baron Leopold Rastern postal lastnik Češenika in je 28. decembra istega leta prosil za prepis posesti na njegovo ime. Po omenjeni oporoki 12. decembra 1753, spisana je bila že 24. januarja 1752, so bili dediči vsi otroci Jožef, Ignac, Mihael, Valentin in Rozalija. Za upravljanje posesti pa je bil določen Ignac. Matija Serše (Schersche) je 1 3. februarja 1 765 prosil za prepis travnika, ki ga je Jurij Virk (VViirk) zastavil juriju Avscu, Leopold, pl. Rastern, pa ga je odkupil in ga pripisal posestvu Češenik. Od 1. maja 1765 je ohranjeno potrdilo, da je deželni svobodnik kot dedič Jurija Virka izplačal odkupnino za travnik, ki ga je Virk zastavil Juriju Avscu, od njega pa odkupil Leopold Rastern. Mihael Evstahij Rastern, lastnik gospostva Češenik, je 25. avgusta I 788 prosil za prepis travnika, njive in desetine, ki jih je kupil od Ijubljan-skega stolnega kapitlja in gospostva Kolovec. Pet :WWZ Grad Češenik z južne strani in starodavno lipo deleže po 11.233 florintov. Svojemu stricu Mi-haelu se je obvezal do njegove smrti dajati stanovanje in obleko brezplačno, po smrti pa naj bi dal 45.000 florintov neki ustanovi, ki so jo uživali vsi moški potomcev Rastern. Svobodnika Jernej in Martina Korošec sta 24. decembra 1794 prosila za prepis zemljišča, ki sta ga kupila od barona Rasterna. Martin Kosmatin je 22. decembra 1794 izjavil, da mu je baron Mihael Evstahij Rastern poravnal kupnino za zemljišča, ki jih je najprej prodal Jerneju in Martinu Korošcu in da zato ni ovire za prepis. Ohranjena je kupna pogodba z dne 21. avgusta 1796 Martina Kosmatina, podložnika Ko-lovca, Matevža Kregarja, podložnika stolnega kapitlja v Ljubljani, Janeza Fertina, podložnika gospostva Rocinj ter Mihaelom Evstahijem Rasternom za travnik Videm, njivo v Spodnjem Lasenem in dve desetini. Vse to sta na dražbi 26. februarja 1772 Martin Kosmatin in Matevž Kre-gar kupila od cerkve sv. Marjete v Zlatem polju. Od njiju je to posest kupil Janez Fertini, ki je pristal, da jima jo za 556 florintov vrne. Znesek je poravnal Mihael Evstahij Rastern in Janez Fertini mu je posest izročil ter jo odpisal od gospostva Kolovec in jo pripisal posestvu Češenik. V češeniškem arhivu je ohranjena kupna pogodba z dne 18. februarja 1 793 med baronom Mihaelom Evstahijem Rasternom ter bratoma Jernejem in Martinom Korošcem, podložnima gospostva Racnja za travnik Videm, njivico Spodnje Laseno in desetino od dveh kmetij. Za vse to sta kupca Korošca baronu Rasternu plaćala 556 florintov. Kupca sta se tuđi obvezala Kultura /lamnik 13 —-— LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Primorski motivi Nikolaia Omersa Z besedami: »Naše razsta-višče bo v tem polletju postavilo le tri likovne prikaze. Zad-njič so se predstavili profesorji Pedagoške fakultete, danes bomo počastili desetletnico smrti Nikolaja Omerse. Caka nas še razstava Vinka Železni-karja. Zaradi vse bolj mačehov-skega odnosa do tovrstne kulture je to največ, kar vam lahko ponudimo!« je Pavle Pevec, predsednik Likovnega sveta, 9. aprila povedel obiskovalce osrednjega občinskega razsta-višča, ki deluje v okviru Knjižnice Domžale, v prijeten kulturni večer. Godalni kvartet (Helena in Cirila Burja na violinah, Polona Burja na violončelu in kvarte-tov vodja Tomaž Habe na violončelu) je za začetek zaigral Havdnov Divertimento v B duru. Aleksander Bassin, direktor ljubljanske Mestne galerije, je opisal življenjsko pot in ustvarjalni opus akadem-skega slikarja in profesorja, ki so ga prijatelji klicali Miklavž. Podcrtal je njegove korake slo-venskega modernista s polno barvitostjo, mehko slikarsko risbo in bogatim koloritom; opozoril je na množico učen-cev, ki jih je Omersa vzgojil na Akademiji. Na pričujoči raz-stavi je navzoča Obala s sliko-vitimi piranskimi ulicami in krajino, sredi njih pa platno z nedokončano podobo Prul - zadnjo sliko, ki je zaradi smrti ni mogel več posvetiti svoji veliki Ijubezni Ljubljani. Nikola] Omersa se je 1911. leta rodil v Idriji, se šolal v Celju in Ljubljani ter diplomira! v Zagrebu. Zaradi sodelovanja v OF je bil interniran v Dachau in Ravensbruck. Po vojni je bil profesor na Likovni akademiji v Ljubljani. Umri je leta 1981. Godalnemu kvartetu se je v nadaljevanju pridružil še bari-tonist Matjaž Robavs s pesmimi T. Habeta in F. Mendelssohna. Ob koncu se je organizator zahvalil sponzorjema razstave: Tosami in Državni založbi Slovenije, Omersovim sorodni-kom in slikarjevim učencem - danes uspešnim akademskim slikarjem, ki so prišli na slo-vesno otvoritev. IGOR LIPOVŠEK LENASI Na fotografiji: Godalni kvartet pod vodstvom Tomaža Habeta ob odprtju razstave Nikolaja Omerse. (Foto: Lipovšek) gospostvu Češenik poravnavati dajatve 4 florintov 54 krajcerjev 2 pfeniga letno. Mihael Evstahij Rastern je kot varuh dedičev Leopolda Rasterna 8. septembra 1795 prosil za prepis žitne desetine v vrednosti 1791 florintov >"*"*';1"„">đ.>niiiwJok!H»»«»"Mn 61234 Mengc*______________» številki Slamnika na strani 5 obja-vil Janez Stibrič, se nam zdi sporna, saj nišo bili upoštevani nekateri osnovni kriteriji glede re-prezentančnosti ankete (izbira anketnega vzorca, prejudiciranje odgovorov, nevtralni anketar, dokazi o avtentičnosti ankete-anke-tiranci oz. njihovi podpisi). Vsem občanom, ki so ob anketi sodelovali z nami, se najlepše zahvaljujemo! Za Poslanski klub LDS SIMON MAVSAR PREIMENOVANJE ULIC - ODGOVOR NA ČLANEK F. GORŠETA Ideološko obremenjena imena ulic v mestu Domžale smo odpravili V glasilu Slamnik številka 2/ 92 je bil na 5. strani med drugim objavljen tuđi članek F. Goršeta z gornjim naslovom, v katerem avtor omenja tuđi moje ime in navaja kar nekaj neresnic in netočnosti! - Tako Gorše svoj članek začne z obtožbo o nekakšnih »dezinformacijah, ki naj bi jih v zvezi s preimenovanjem ulic v Domžalah širili Školjčevi Li-beralni-demokrati« in s tem v zvezi omenja moje ime. - V nadaljevanju svojega članka Corše med drugim navaja, kako naj bi »stalna delovna skupina za preimenovanje ulic v Domžalah« v občinskem glasilu Slamnik v mesecu novembru 1991 objavila oglas, ki naj bi »vseboval poziv vsem krajanom, naj se vključijo v razpravo in po-sredujejo svoje pripombe ter dodatne predloge« in trdi, da je javna razprava v krajevnih skup-nostih trajala dva meseca! Te Goršetove trditve nišo točne! Kajti v 15./91 številki Slamnika (28. 11. 92) je bil na zadnji strani sicer res objavljen t.i. »oglas« s katerim »Komisija za preimenovanje ulic KS Slavka Šlandra Domžale« obvešča občane o predlogu za preimenovanje ulic. Ni pa v oglasu nobenega govora o »pozivu vsem krajanom, naj posredujejo pripombe«, Pripombe k preimenovanju ulic Stranke, njihovi simpatizerji ali prijatelji teh simpatizerjev so po seji občinske skupštine, ki je bila 6. 2. 1992, močno okrepili svojo de-javnost. Zelo zgledno je, kako ti aktivisti obiskujejo ljudi ćelo na njihovih domovih in jih sprašujejo za mnenje, jih prepričujejo in jim sve-tujejo ter zbirajo podpise. Končno je prišel čas, ko aktivisti strank in društev delujejo tako, kot si vsi želimo, da gredo med ljudi in nato glas ljudstva skušajo uveljaviti v parlamentu. Upam le, da to ni muha enodnevnica ali pa pojav, ki se mu reče predvolilna mrzlica. V zadnjem času se tako zgledno delovanje med Ijudmi pojavlja prevsem v zvezi s preimenovanjem ulic. Potem ko je občinska skupš-čina 6. 2. 92 sprejela odlok o preimenovanju ulic, so določene stranke, kot že rečeno, zelo okre-pile svojo dejavnost med Ijudmi in sedaj zbirajo podpise proti preimenovanju že preimenovanih ulic. Te aktivnosti so oz. še potekajo na Brejčevi, Partizanski, Kraigherjevi in še kateri ulici. Tak način dela je sicer zelo zgleden, čudno je le, da so ti aktivisti od 32 hišnih številk na določeni ulici uradno obiskali le 16 hiš in zbrali še nekaj manj kot toliko podpisov. Po kakšnem ključu izbi-rajo »žrtve«, ni znano, lahko pa bi sklepali. Največkrat se v zvezi s tem delovanjem omenja ime liberalno demokratske stranke! Vsi zbori brez izjeme v domžal-ski skupščini, v kateri so zastopane prav vse stranke z območja dom-žalske občine, so v zvezi s preimenovanjem ulic, trgov in naselij poo-blastili komisijo in koordinacijo za delo po kriterijih, ki so bili vsem nedvomno jasni in pravočasno do-segljivi. Rezultat te koordinacije, ki ga je potrdila še komisija, smo lahko vsi občani prebrali v občinskem glasilu Slamnik, ki je izšel dne 28. 11. 1991. Občani so bili pozvani, naj dajo pripombe na predlog za preimenovanje ulic. Do 6. 2. 92 sta na pristojni organ prispeli le dve pri-pombi, ki ju je koordinacija na svoji zadnji seji tuđi upoštevala! Da ne bo pomote, koordinacija in komisija za preimenovanje sta se mnogokrat sestali ter upoštevali mnenja posameznikov, strank ali KS, kar je razvidno tuđi iz zapisni-kov. Vse seje so bile široko odprte za javnost in se jih je lahko udeležil vsak občan. Koliko pa je bilo teh pobud danih v zakonitem roku, je drugo vprašanje, dejstvo pa je, da je bil poziv objavljen v glasilu, ki ga dobi vsak občari domžalske občine! \ Ali sedaj obtožujejo sami sebe? Je to le posledica njihove lenobe, nezainteresiranosti, nesposobnosti, neznanja, zakrnelosti, neresnosti, nepoznavanja in neupoštevanja za-konov in dogovorov, norčevanje iz zakonito izvoljenih organov, ne-upoštevanje skupščinskih odločitev ali pa je to le del spretno zrežirane predvolilne taktike, s katero hoče ljudi nemoralno prepričati o svoji nedolžnosti in zavzemanje za njihove interese, na vse druge pa žvaliti krivdo tuđi svojega početja?! Občani, le razmislite, ali boste še volili stranke, ki so delegirale svoje predstavnike v občinsko skupščino, če ti delegati nišo strokovno podko-vani in nimajo pojma o določenih zakonih ter ne vedo ali pa nočejo vedeti, kaj so zakonitost in zakonski roki in še kar naprej ohranjajo balkansko tradicijo! Le kaj imamo navadni občani od medstrankarskih sporov in od glasovanja proti, ne glede na to, ali je predlog dober ali slab, če le prihaja od stranke v nasprotnem taboru?! MARKO HROVAT Domžale niti ni v oglasu nobenega podatka o razpisu dvomesečne javne razprave, kot to trdi Gorše, niti ni v oglasu navedenega naslovnika, na katerega naj občani naslav-Ijajo morebitne pripombe na predloge za preimenovanje ulic v Domžalah. Pri tem moram navesti tuđi dejstvo, da domžalske krajevne skupnosti sploh nišo organizirale z zakonom in pravilnikom predpisane zbore krajanov oz. skupščine Krajevnih skupnosti (Ur. list SRS št. 11/80), niti nišo dosledno upoštevale navodil za-časne občinske komisije za spremljanje zemljepisnih imen in nazivov javnih ustanov, v katerih komisija priporoča, da se preimenovanja izvedejo tako, da z njimi soglašajo prebivalci ulic, predla-ganih za preimenovanje. - Nadalje Gorše v svojem članku navaja, da je bil sklep za preimenovanje ulic v občini Domžale na njegov predlog v občinski skupščini sprejet legitimno - z večino glasov prisotnih dele-gatov. To je res, vendar Gorše ne pove, da je s svojim predlogom za enofazni (hitri) postopek spre-jema tega sklepa zavedel delegate, da so sprejeli protistatutaren sklep, kar je na svoji 7. seji dne 25. 03. 1992 ugotovila tuđi Statu-tarno pravna komisija SO Domžale. S tem sta bila kršena 1 70. in 329. člen statuta Občine Domžale. Pri tem bom težko verjel morebitnim Goršetovim izgovorom, da ne pozna statuta občine Domžale, saj menim, da je glede na številne pomembne funkcije, ki jih opravlja (je namreč: pred-sednik sveta KS Slavka Šlandra, predsednik koordinacije mesta Domžale, podpredsednik SDZ - Narodnodemokratske stranke - Zbora za Domžale, član pred-sedstva Skupščine občine Doma-žle, predsednik Družbenopolitič-nega zbora SO Domžale, pomoč-nik sekretarja za družbeno planiranje in razvoj IS SO Domžale ter dolgoletni uslužbenec državne uprave), on med prvimi dolžan poznati in spoštovati določbe statuta kot najvišjega pravnoformal-nega akta Občine Domžale. - Proti koncu svojega članka Gorše navaja razna podtikanja o nekakšnih »pozivnih pismih zaslužnim občanom prejšnjega obdobja« in sorodstvenih vezan med menoj in g. Janezom Bizjakom. V zvezi s temi podti-kanji samo toliko: - Z. g. Janezom Bizjakom se pred mesecem marcem 92 sploh nisva poznala, še manj sva v kakršnemkoli sorodstvu. Prvič sva se telefonsko pogo-varjala sele v mesecu marcu 92, ko me je g. Bizjak kot pre-sednik sveta KS Simona Jenka Domžale in kot stanovalec Brejčeve ulice zaprosil, naj mu pošljem kopijo rezultatov ankete, ki jo je v zvezi s preimenovanjem Brejčeve ulice (in po vseh pravilih in anketnih stan-dardih) izvedel poslanski klub LDS Domžale (rezultati ankete naj bi bili javno objavljeni tuđi v tej številki Slamnika!). Pričakujem, da se mi bo g. Gorše za vse neresnične in nedokazane trditve v zvezi z mojim imenom v omenjenem članku javno opravičil na stra-neh tega časopisa! MARTIN GROŠLEJ Delegat, KS Preserje v Skupščini občini Domžale tov je razvidno, da se 70% anketiranih ne strinja z novimi imeni ulic oziroma s preimenovanjem njihove ulice. Iz tabele št. 2 je razvidno, da Ijudje o preimeno-vanjih nišo bili dovolj obveščeni, torej javna razprava o tem vpra-šanju ni bila zadovoljiva. Naš na-stop na 15. seji Skupščine občine Domžale proti HITREMU POSTOPKU PREIMENOVANJ ULIC - BREZ 30-DNEVNE »Skupščin-ske« JAVNE RAZPRAVE, je bil pravilen! Anketa, ki jo je v 2/92 VPRAŠANJE: TABELA ŠT. 4. Kaj na splošno menite o postopkih za preimenovanje imen ulic, čest in ustanov? MENIM, DA SO POTREBNA: 7%; MENIM, DA NIŠO NUJNO POTREBNA: 43%; MENIM, DA SO NEPOTREBNA: 50%. Kratek komentar rezultatov ankete: Po izračunu dobljenih rezulta- ULICA V % V % staro ime novo ime DA NE Dolinškova Šubljeva 0 100 Strehovčeva Jalnova 57 43 Brejčeva Ahčinova 23 77 Chvatalova Gostičeva 38 62 Šinkova Finžgarjeva 44 56 Partizanska Grobeljska 41 59 Domžale /lamnik 15 Privatni vrtci - da ali ne? Predšolska vzgoja, zlasti od 3. leta starosti dalje, je odločilnega pomena za razvoj inteligence in za človekov razvoj v celoti. Zato ne sme biti poudarek le na varstveni funkciji, ampak na vzgojnoizobra-ževalni, za katero je potrebna visoka strokovna osposobljenost. Zlasti je potrebno poznavanje psihologije otroka, zakonitosti razvoja otrok, veliko znanje iz didaktike in še več o pristopih, o pedagoških metodah, metodičnih postopkih, o pravilni sestavi dejavnosti v vzgojnoizobraževalnem procesu, o pravilni uporabi sredstev. Potrebno je dobro poznavanje komunikacijskih procesov, poglobljeno poznavanje motorike, ekologije in ustvarjalnih procesov. Samo naraven čut za olroka, Iju-bezen do otrok in želja po privatizaciji je mnogo premalo. Mati, oče, stari starši, bratje in sestre so seveda naravno okolje Ijubezni in skrbi, ki je nujno potrebno za nego otroka v najnežnejši dobi pa tuđi pozneje. Ljubečega družinskega okolja ne more nadomestiti nihče. Predvsem je pomembno do tretjega leta starosti. Od tretjega leta dalje pa je otrokov duh tako zelo spre-jemljiv, tako naglo se razvija, da je neznansko škoda, če zamudimo priložnost za strokovno vzgojo. Potrebni so dobri programi z jasno zastavljenimi cilji, da borno vzga-jali ustvarjalne osebnosti, ki bodo znale ustvarjalno misliti, ki bodo na visokem moralnem nivoju, ki jim bodo tuja mamila, pretepaštvo, nasilje in brezbrižnost do sočloveka in bodo znali varovati naravno in družbeno okolje. Prav gotovo je potrebno pričeti pri najmlajših, a prevzgoja je potrebna tuđi širše, pri starših. Le v sodelovanju s starši je možno izkoreniniti delinkventne oblike, ki se pojavljajo že pri os-novnošolcih, zametke pa imajo prav gotovo ob napačni vzgoji, ob nezmožnosti prisluhniti otroku že v predšolski vzgoji. Ob odpiranju vrtcev je po-membna kakovostna in kvalitetna izboljšava vzgojnega dela. Privatizacija zbuja konkurenčnost, ki naj se meri v pedagoškem smislu, v boljši vsebinski in pedagoško utemeljeni kvaliteti programa, v pra-vem cilju vzgoje in izobraževanja. Brezposelne matere ali ćelo matere, ki se bodo odločile za veliko družino in se namenoma ne bodo zaposlile, bodo ravnale napak, če otroka od tretjega leta starosti ne bodo vključile v vzgojne programe zunaj doma. Spremeniti bo treba tuđi miselnost, da je »vrtec« čuvanje otrok, odloženih med našo od-sotnostjo. V zahodnih državah je vključevanje v programe predšol-ske vzgoje popolnoma razumljivo zaradi koristi, ki jih ima otrok od strokovne vzgoje v predšolskem ob-dobju. Obstaja pa nevarnost, da zaradi težkih socialnih razmer veliko otrok ostane brez dobre vzgoje, brez možnosti socializacije, brez pravega duševnega, socialnega, te- Opravi čilo V prejšnji številki Slamnika sem v članku Politika in morala navedel tuai nekatera dejstva, ki so temeljila samo na podlagi govoric. Zato se prizadetim v tem članku za to opravičujem (g. Martin Gro-šelj, ga. Cveta Zalokar Ora-žem, Knjižnica Domžale). Ravno tako pa sem v anketi o sex shopu napisal, da sta bila tam tuđi g. lože Lenič, predsednik IS SO Domžale in predsednik LDS Domžale ter. g. Zoran Kramžar, podpred-sednik IS SO Domžale in sekretar Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj. C. lože Lenič tistega dne, na ka-terega se naslanja članek, ni bil v sex shopu, zato se mu opravičujem, ker sem ga omenil, Zoran Kramžar pa je bil, vendar v tistem času ni bil več podpredsednik IS SO Domžale, ampak samo še sekretar Sekretariata za družbeno planiranje in razvoj. JANEZ STIBRIČ lesnega in moralnega razvoja. S tem bi kršili eno temeljnih načel Deklaracije o otrokovih pravicah, ki govori o enakih otrokovih mož-nostih. Možnosti, ki smo jo zapra-vili v predšolski dobi, nikdar več ne moremo nadomestiti. Kaj bo stor-jeno za otroke socialno šibkih star-šev?? Predšolska vzgoja v sistemu vzgoje in izobraževanja nima me-sta, ki ji pripada. Zato želimo pod-poro odgovornih pri oblikovanju normativov zaposlenih, še bolj pa pri oblikovanju števila otrok v sku-pinah, ki naj ne dopušča več kot 24 otrok na skupino. Vprašati se moramo torej, kakšen bodoči rod hoćemo? Želim, da bi o tem razmislili Iju-dje, ki bodo odločali o nacional-nem programu, o tem, v katero mi-nistrstvo predšolske vzgoje sodi in tišti Ijudje, ki bodo odločali, kdo ima lahko privatni vrtec. Privatni vrtci bodo morali biti zavezani istemu nacionalnemu programu, z istimi vzgojnimi cilji. Organizirati bo treba kvalitetno svetovanje in nadzor tuđi nad predšolsko vzgojo, da bi vsi, ki se bodo ukvarjali z otroci, upoštevali strokovnost in dogovorjene okvirne programe. Sele tako bodo privatni vrtci prispe-vali s konkurenčnostjo in kvaliteto k boljši predšolski vzgoji. MARIJA JERINA Pedagoško-organizacijski vodja VVO Domžale Odgovor na članek Janeza Stibriča »Politika in morala« V članku z naslovom »Politika in morala« (objavljenim na 7. strani 2/92 št. glasila SLAMNIK) se avtor lanez Stibrič loteva moje osebe kar najbolj grobo, neargumentirano in obrekljivo. Sprva na članek zaradi njegovega nizkega nivoja sploh nisem nameraval odgovoriti. Vendar sem se po po-svetovanju z odvetnikom in po osebnem pogovoru z ]. Stibričem vseeno odločil, da na članek reagiram z javnim odgovorom. Tako izjavljam, da so vse na-vedbe, ki se v omenjenem članku nanašajo na moje ime v zvezi z odlokom o javnem redu in miru, sex shopom ter preimenovanjem imen ulic v občini Domžale NERESNIČNE! Tuđi ob osebnem pogovoru, ki sem ga imel dne 3. 4. 92 z Jane-zom Stibričem, mi ta za svoje trditve in obtožbe proti meni ni postregel z nobenimi dokazi. Zato menim, da je edini namen članka ta, da se z grobimi dezin-formacijami diskreditira moja čast in dobro ime v javnosti. Ob tem se sprašujem, ali je to morda že pričetek predvolilnega boja ene od političnih strank, saj je treba povedati, da opravljam funkcijo sekretarja Občinskega odbora Liberalno-demokratske stranke Domžale, Janez Stibrič pa je sekretar SDZ-Narodnodemo-kratske stranke - Zbora za Domžale. Na tem mestu bi želei navesti tuđi podatek, da pri avtorju članka »Politika in morala« ne gre morda za »starejšega, v prejš-njem komunističnem režimu pre-ganjanega gospoda«, kot so to na podlagi vsebine članka menili ne-kateri moji znanci in bralci glasila Slamnik, saj je )anez Stibrič »mlajši gospod«, rojen leta 1967! Da gre v omenjenem članku dejansko za cei kup dezinforma-cij, posredno prizna tuđi sam J. Stibrič z delom stavka, ki pravi: »Vendar, če so nekateri že začeli z dezinformacijami, je potrebno to stvar uravnotežiti«. Neradno Politika in morala - ponovno Gospod lanez Stibrič je v prejšnji številki Slamnika razmi-šljal o politiki in morali oziroma nemorali. Ker njegovemu članku nekaj manjka, nekaj, kar bi članek moral vsebovati, mu bom pomagala. G. Stibrič v prispevku pozablja na argumentacijo svojih trditev. Ne trdim, da ne ve, kaj je to, v osvežitev spomina pa mu predlagani, da si najkrajšo ra-zlago Tahko prebere v Slovarju tujk, avtorja Franceta Verbinca (CZ, Ljubljana 1987, str. 63). Politične zdrahe in politični rituali me ne zanimajo. Stvari me začno zanimati sele tedaj, ko sem neposredno prizadeta G. Stibrič se je k temu v svojem članku zelo potrudil. Primer sex shopa ga, tako kot številne druge, očitno zelo zadeva in zanima, saj se je o njem na široko razpisal. Moj namen je le opozoriti na tista dejstva, ki so bila zamolčana. Kot novinarka pri kabelski televiziji CATV Impulz - zadolžena za pokrivanje področja Domžal, sem imela v svoji delovni obveznosti tuđi oddajo o domžalskem sex shopu. Tema za komercialno televizijo seveda ni pomenila poprečne oddaje. So stvari, ki ljudi zanimajo, in dokler jih spreje-majo, jim jih takšna televizija po-nuja. Ampak to je vedel že De Fleur. Ker sem bila neposredno pri snemanju in scenariju, vem, kdo je avtor, kdo je kaj napravi I. S Cveto Zalokar Oražem sva bili v časovni stiski zaradi ažurnosti in aktualnosti. Cveta Zalokar Oražem tedaj niti vedela ni, kaj je sex shop. To je bil le moj problem in moj del naloge. Tuđi intervju z gospo Čevž sem opravila sama, brez pomoči Oražmove. V pogovoru, ki je pred vsakim intervjujem nujen ali vsaj korišten, mi je lastnica lokala ome-nila, da bo prišla tuđi na sejo domžalske skupščine. Gospod Slibrič, če je že imel obvešče-valce, je bil o tem očitno narobe obveščen. Kot se za vsako oddajo spodobi, je bilo tuđi to potrebno dodelati in obdelati. Vsak novinar ve, da se priložnosti ne sme izpustiti, še posebno ne velike, zato sva s Cveto sklenili posneti tuđi sejo skupščine. Do te odloči-tve pa je prišlo kasneje, po interv-juju z Vlasto Čevž. Zaradi drugih obveznosti in dejstva da ga. Oražem bolje pozna politično sceno, sva se odločil i, da ta del posname ona. Oddaja je tako nastala v sodelovanju obeh, v njej pa so objavljene avtenične in celotne izjave. G. Stibrič je name kot na soavtorico očitno pozabil. Tednik sva obe s Cveto videli sele na televiziji, zato o tem ne bom pisala. Drugi podatek, ki v članku ni točen, zadeva Impulzove novice nasploh. G. Stibriča in njegove somišljenike naj opomnim, da je bila prva oddaja, ki jo je kabelska televizija napravila v sodelovanju z redakcijo Domžal, moj prispe-vek o beguncih v Domažalah. V njej je bil objavljen tuđi intervju z gospo Marijo Bizjak Schvvarzbartl kot predstavnico Karitas. Istega dne je šio v eter tuđi oddaja o miklavževanju, ki je bilo v hali Komunalnega centra. Opozicija s temi oddajami najbrž nima veliko opraviti... Konec decembra je bil gost Im-pulza domžalski župan Ervin Anton Schvvarzbartl. Sama sem pripravila tuđi prispevek o domžal-skih zvonovih, Cveta Zalokar Oražem pa oddajo o javni tribuni SDZ-NDZ z dr. Rajkom Pirna-tom, ki je bila v centru pregrehe - Knjižnici. V letošnjem letu je bilo prispevkov, ki bolj zadevajo Demos kot opozicijo, kar precej. Gospodu Stibriču ob tej priložnosti tuđi sporočam, da nekoliko dvomim o verodostojnosti njegove ankete o sex shopu. Vzroke za to si lahko ogleda pri kakšnem raziskovalcu na FDV-RI v Ljubljani ali prebere v strokovni literaturi. Dvomiti pač še ni trditi, na to opozarjem že danes, da vam ne bo v prihodnji številki Slamnika zaupal kakšne nove zanimivosti - tokrat o meni. Vse bolj se mi zdi, da je g. Stibrič s svojim prispevkom le po-trdil misel znanega filozofa raz-svetljenstva Kanta: »Vsa dejanja, ki zadevajo pravice drugih člove-ških bitij, so napačna, če njihova maksima ni kompatibilna z njihovo javno predstavitvijo.« Deja-nje g. Stibriča je imelo očiten namen sprožiti skandal. Kako po-časi se človeštvo pomika naprej! Umazane igre politike me, ponavljam, ne zadevajo - prepričana pa sem, da ima resnica še vedno višjo ceno kot laž, pa če-prav za ceno neke politike. Upam, da bo g. Stibrič verjel vsaj dejstvu, da sem pismo napisala sama, ne da bi vedela Cveta Zalokar Oražem. Ob koncu mu sporačam, da nisem niti pripadnica opozicije niti Demosa. Politika me v takšni družbi (še) ne more privlačiti. Obstaja le upanje, da se bo ne-koč vendarle nekaj spremenilo, čeprav številna dejstva govorijo nasprotno. Politične kulture se resda ni mogoče naučiti v eni generaciji - Demosovi ali opozicijski. P. S. V skladu z Zakonom o javnem obveščanju želim, da je pismo objavljemo v celoti. BARBARA ZUPANC, novinarka CATV Impulz Namesto odgovora Ko dokončujemo svoj novi program, vemo natančno, da smo ostali samo tišti, ki smo brez masla na glavi; vsi drugi so odšli drugam. Zato nismo obremenjeni s prete-klostjo, sami smo podrli nekdanjo partijo - kdor nas še zdaj tišči va-njo, bo prej ali slej v njej končal. To nam narekuje novo demokratično samozavest; zato nas ne zanima neskončni politični prcpiri, ampak prihodnost. Ne levodesne opredeli-tve in poimenovanja, temveč realni, pogosto krvavi problemi slovenskih ljudi. Ne zdi se nam pomembno, ali smo malo bolj ali malo manj od sredine, nam gre za kruh vseh ljudi, za jasno razvidno in srečno prihodnost Slovenije. Z osamosvojitvijo Slovenije se je dokončno izčrpal znameniti program združene Slovenije iz leta 1848. Njegov namen je dosežen, zdaj ga je treba na novo definirati v lastni državnosti, kajti Krpan ne hodi več na Dunaj in ćelo Sava ne teče več v Beograd, za svojo usodo v dobrem in slabem smo odgovorni izključno sami. Zato ne sme biti: — ne revščine - nobene razprodaje, ne navz-noter ne navzven - ne kulturne obubožanosti - ne zapacanosti »raja pod Triglavom« - ne konjunkturistične gnilosti in samovšečnosti Zato se mora vsakdo v tej domovini počutiti vsaj približno varno in srečno. Priznavamo vse, kar je bilo storjeno dobrega, toda to nas ne obvezuje kritičnosti do vsega zavo-ženega, predvsem pa ne skrbi za razvoj, socialno, skrbi za vse manj-šine, za družine, za otroke v soli, za stare in bolne, za vse, ki so v stiskah. Obenem se zavedamo, da nas je Slovencev premalo in je slehemik dragocen; nobenega talenta, nobene sposobnosti ne smemo po nemarnem zgubiti. Naša prihodnost je široka in raznovrstna iniciativa, zadnji kot Slovenije mora sodelovati za novo, moderno, uspešno Slovenije, ki je izhodišče in namen našega programa in našega delovanja. STANE ORAŽEM Ljubljana 93 bi 230 DOMŽALE SDP DOMŽALE pri tem je le to, da Stibrič pri svojem »uravnoteževanju« upo-rablja tako nizek nivo ter zvrhano mero neresnic in osebnih žalitev na moj račun. Širjenje dezinformacij povsem očitno potrjuje tuđi Stibričeva trditev v članku, ko pravi: »Tuđi mi bi lahko preimenovali ulice npr. v Balatničevo, pa jih nismo, ker smo prisluhnite željam obča-nov.« Ta njegova trditev je čista neresnica, saj v Sklepu SO Domžale o imenovanju in preimeno- vanju ulic in naselij (uradni vest-nik občine Domžale št. 2/7. 2. 92) na strani 18 jasno piše, da je v Mengšu Gorjupova ulica bila preimenovana v Balantičevo ulico! Ker sem po naravi toleranten človek, dajem Janezu Stibriču možnost, da se mi za napisane neresnične trditve, ki žalijo mojo čast in dobro ime, javno opraviči na straneh tega glasila! V nasprotnem primeru bom prisiljen proti J. Stibriču vložiti zasebno tožbo zaradi suma stori-tve kaznivega dejanja zoper čast in dobro ime po 107. členu (obrekovanje) in 108. členu (ža-Ijiva obdolžitev) kazenskega zakona RS. MARTIN GROŠEL) Politika nemorale »Mar je oblast res toliko vredna, da se nekateri ne znajo več brzdati in počenjajo stvari, ki po nekih splošnih, evropskih, demokratičnih načelih nišo možne?« vprašuje neki Janez Stibrič v prejšnji številki Slamnika v prispevku Politika in nemorala. Očitno res. Nedvomen dokaz je prav omenjeni članek, poln neverjetnih podtikanj in insinuacij, pisan tako globoko pod civilizacijsko ravnio, da v normalnih okolišči-nah sploh ne bi bil vreden pozornosti. Ker pa je del širše politične gonje proti knjižnici, ki njene posle-dice že boleče čuti, smo prisiljeni odgovoriti vsaj na tišti odstavek, ki se tiče Knjižnice Domžale. Avtor prispevka govori o nemorali v občini in nadaljuje: »Če sem iskren, vam lahko zaupam, da se leglo tega skriva pod plaščem kulture, točneje, Knjižnice Domžale, še točneje, glavni vzrok je v. d. ravnatelj knjižnice ga. Cveta Zalo-kar-Oražem.« Preden odgovorimo na gornjo zlonamerno navedbo, bo morda - prav zato, da bo vsak sam lahko ocenil raven članka - zani-mivo pokazati, kako se avtor kar sam postavlja na laž. Navedeni od-lomek namreč začenja s sintagmo: »Če sem iskren...« Če naredimo povsem nepristransko, strokovno logično analizo stavka, ugotovimo, da je takšna sintagma možna samo ob predpostavki, da avtor po navadi ne govori iskreno, da pa bo tokrat napravil izjemo in bo iskren. Seveda mu tuđi tokrat ne moremo verjeti. Če sam prizna, da ni vedno iskren, zakaj naj bi bil tokrat? Avtor seveda ni hotel na ta način razgaliti svoje - kot sam sugerira - neiskrenosti. Povsem nepoklican za pisanje je v svoji ideološki vnemi pač spregledal dejanski smisel svojih besed. Najbrž ni hotel sam sebe postavljati na laž, ampak je upora-bil omenjeno sintagmo kot reto-rično figuro, ki naj bi — nasprotno - ćelo podkrepila verodostojnost njegovih besed. Takšne retorične figure pa se v političnih pamfletih uporabljajo takrat, kadar pisec nima dovolj argumentov in uvaja te figure prav zato, da bi pritisnil na emocionalno struno bralcev in jih na ta način zapeljal. Podobno metodo uporabljajo lahka dekleta, ki svojo naravno podobo oličijo z analognimi okraski, vse seveda z namenom, da zapeljejo stranko, katero nagovarjajo. In takšna dekleta nišo preveč moralna, mar ne? Gornjih spodrsljajev piscu niti ne štejemo preveč v zlo, saj škodijo le njemu samemu. Morda ga bo tale kritika ćelo spodbudila, da bo vzel v roke kak priročnik ali prebral - nič se ne ve - kakšno knjigo. Več, ko jih bo, »lažje bo naša nova, mlada država zaživela, prej borno prebrodili gospodarsko krizo«, kot sam pravi. Zamerimo pa mu lahko povsem neverjetne insinuacije, ki nišo plod njegove nespretnosti, ne-rodnosti ali naključja, ampak so (zlo)namerne. Da ne bi ponovno klicali na pomoć stroke, si bomo kar pri njem samem sposodili njegovo metodo postopne redukcije, ki jo je uporabi I v stavku, v katerem govori o Knjižnici Domžale, in bomo rekli takole: »V Slamniku so se pojavile nekatere nesprejemljive insinuacije in obrekovanja, ki vse-bujejo elemente kaznivega dejanja in bodo predmet kazenske obrav-nave. Če sem iskren, vam lahko zaupam, da se leglo tega skriva pod plaščem domžalskega Demosa, točneje, NDS, še točneje, glavni nosilec inkriminiranih dejanj je g. lanez Stibrič, član NDS.« Kaj si bo bralec mislil o tem? Če je član Demosa ali NDS, mu bo povsem jasno: naš gnev velja ne-kemu Janezu Stibriču, zato sta Demos in NDS v stavku odveč. Od-več, ne pa naključno! Prizadeti bi povsem upravičeno domneval, da smo podlo, globoko nemoralno iz-koristili svoj spor z Janezom Stibričem in neupravičeno polili gnojnico še po Demosu in NDS. Za nalašč, ker ju ne maramo, pa če sta kriva ali ne. In bili smo zato zviti, da nas ne bo mogoče sodno prega-njati, saj smo v zadnjem delu stavka obsodbo omejili samo na J. S. Smrdijo pa vsi. Knjižnica Domžale in domžalska kultura se zato pred insinuacijami J. S. ne moreta braniti. Omenjeni pisec članka ne navaja niti enega pri-mera, ki bi bremenil samo knjižnico. Zato ne, ker ga preprosto ni. Smrdi pa vseeno. V tem primeru je ravnal zelo pametno. Obrekoval je, vendar se je izognil možnosti pravne intervencije. To pa nam zo-pet daje misliti; ravnal je torej pre-mišljeno. Se pravi, da se knjižnica nikakor ni znašla po naključju na oslovski klopi. Če je tarča avtorje-vega napada neka konkretna oseba in če nima sama knjižnica z nemo-ralo, LDS ali SDP prav nič opraviti (in res nima), pa jo avtor kljub temu mimogrede zalije z gnojnico, kaj naj si ob tem mislimo? Nič drugega kot to, da gre za politično potezo v najpritlehnejšem pomenu besede. Kjer se začne politika, se morala konca, v tem ima j. S., ki govori iz lastne izkušnje, povsem prav. A Ijub temu: čemu dvigovati prah? Iz preprostega razloga, da so bila knjižnici z amandmajem na le-tošnji predlog proračuna odvzeta precejšnja sredstva in da smo iz uradnih ust neuradno zvedeli (dru-gače pač ni mogoče), da je bil povod za predlog odvzema teh sredstev identičen s povodom pisanja laneza Stibriča. K temu velja dodati nekaj besed. Knjižnica Domžale se je leta 1986 preselila v nove prostore. Postala je ena od štirih vzorč-nih knjižnic v Sloveniji. V desetih letih je početverila, samo v zadnjih petih letih pa podvojila izposojo knjig in število obiskovalcev. V Sloveniji sodi - čeprav po velikosti nekje v sredini - med najuglednejše knjižnice svojega tipa, in ima svoje predstavnike tuđi v nekaterih repu-bliških organih. Bila je pobudnica za ustanovitev Poslovne skupnosti splošnoizobraževalnih knjižnic, ki združuje prek dve tretjini vseh slovenskih SI knjižnic. Za to skupnost vodi in koordinira projekt računal-niškega opremljanja knjižnic. Knjižnica Domžale je bila prva splošnoizobraževalna knjižnica ne le v Sloveniji, ampak ludi v bivši Jugoslaviji, ki je uvedla računalni-ško vođenje izposoje. Z racionalizacijo notranjega poslovanja je kljub temu, da ji po vseh standardih primanjkuje več kot tretjina stro-kovnega osebja, uspela izredno zvišati izposojo kot - vsaj za ob-čino - najbolj odločilen kader njene aktivnosti. Za vse to je bila - kot prva tovrstna knjižnica v Sloveniji - kaznovana (z njo pa predvsem bralci in mladi obiskovalci prireditev) z odvzemom sredstev iz občinskega proračuna. Zakaj? Ali smo res na milost in nemilost pre-puščeni politiki? za svet knjižnice Domžale predsednik sveta asist. mag. Tomo Virk 16 /lamnik Domžale POD PLAŠČEM MORALE Spoštovani g. Stibrič V članku POLITIKA IN MORALA (Slamnik, 27. 3. T992) je napočez zapisanih nekaj trditev, ki me kot umetnika žalijo. Odgovor se na-naša na prvi del članka. Ko pišete o v.d. ravnateljici knjižnice, Cveti Zalokar-Oražem, bi pričakoval več argumentiranosti za tako hude ob-tožbe. Sicer se bojim, da gre za preprosto obrekovanje. Članek ima izrazito politično ten-denco, ki me ta hip ne zanima pre-tirano. Bolj bode v oči preproščina, s katero spravljate v direktno zvezo kulturo in nemoralo. Težko bi se strinjal z vašo izjavo, da se leglo nemorale skriva pod plaščem kulture in da prebiva v domžalski knjižnici. Poznam dejavnosti knjižnice, ki za slovenske razmere opravlja svoje poslanstvo naravnost vzorno. Število in kvaliteta priredi-tev (med ostalim) govori temu v prid. Za vse to pa je potrebno veliko požrtvovalnega organizacijskega dela - tuđi zunaj rednega delov-nega časa. Mislim, da delim mne-nje s svojimi stanovskimi kolegi, če rečem, da je bila knjižnica vedno korekten kulturni servis, ki ni odpi-ral vrat obćanom in »kulturnikom« po kakšnem svetovno-nazorskem ključu. Torej se detitev na »naše« in »vaše« izkaže kot neustrezna. Pre-glejte npr. samo založniško dejav-nost, naslove in avtorje za nekaj let nazaj... Za tako demokratično odprtost imata nedvomne zasluge bivši in pa sedanji ravnatelj knjižnice. Iskreno upam, da bo z doseže-nim standardom pluralnosti tako tuđi pod novim vodstvom, saj, če sem prav razumel podton vašega članka, je njegov poglavitni namen »vreći s stoička« sedanjo v.d. rav-nateljico knjižnice in to »res z vsemi sredstvi«. S spoštovanjem akad. graf. spec. ČRTOMIR FRELIH Pogovor za okroglo mizo Dr. Stanko Pelc Iznad Limbarske gore in Gradišća je ravno sililo ju-tranje sonce, ko sem pozvo-nil pri novi atrijski niši na začetku Prevoj. Odprla je žena Julija in me s prijaznim nasmehom: »Stane te že caka!« povedla v prostorno dnevno sobo. Po domaće ste Goleževi, pišete se Pelc! Domaće ime je obstajalo še preden sta stara starša kupila hišo ob cesti; priimek je oče dobi I po očimu, izvira pa menda s Češke ali Poljske. Stane, lahko na kratko opišeš svojo življenjsko pot? Letnik 1957, osnovna šola v Šentvidu in Brdu, gimnazija Bežigrad (takrat je bilo nanjo še lahko priti, težje pa z maturo iz nje), studij geografije, JLA v Banja Luki, kjer me je pri kopanju jarka Z Institutom imava namen izdati knjigo v zbirki Geo-grafica Slovenica. Knjige te zbirke pošiljajo po vsem svetu in predstavljajo Slove-nijo ali njene dele. Tako lahko pokažemo, da ima naša občina primerjalne prednosti in je nekako bližja ter socialno in gospodarsko bolj prilagojena ter kompatibilna tujini. Zato pričaku-jem, da bo občina pripravljena poravnati del stroškov za natis. Po dolgem in počez si obredel občino... ... in na Moravškem so me lani poleti ćelo lovili po-licaji. S kolegom (oba bradata in opremljena z zemlje-vidom) sva lazila po hribih in brezpotjih in bila domaćinom verjetno sumljiva. Drug za drugim so se pre-bujali otroci, si, sede na skoraj do smrti zasulo, po-učevanje na soli Venclja Perka, Zavod za družbeno planiranje, Institut za geografijo, ena žena, šest let zakona, ena hiša (ne še pov-sem dokončana), trije otroci, magisterij, doktorat. In kaj je vsebina tvojega doktorata? Obdelal sem spremembe, ki so jih naseljem, bivališ-čem in prebivalstvu domžal-ske občine prinesli bližind Ljubljane, gospodarski razvoj in dnevno potovanje de-lovne sile. Občino sem pri-merjal z drugimi obljubljan-skimi. Zanimivo, da ravno v našem koncu ni zgolj Ljubljana vplivala na spremembe v naseljih, ampak tuđi lastna gospodarska raz-vitost ravnine ob Kamniški Bistrici. Nameravaš vsebino doktorata preliti v poljudnejšo knjižno obliko, ki bi imela tuđi domoznansko vred-nost? tleh, natikali nogavice, pri-žigali radio, najmlajši je »počasi pa z andahtjo« racal po gladkem parketu. Ko je mama pogrnila moder kockast prt za slasten zajtrk, so posedli (najmanjši v na-ročje) k nama za okroglo mizo. Kakšni so tvoji prihodnji nacrti? Trenutno za Jazbinškovo ministrstvo pripravljamo globalni razvoj prometne mreže Slovenije. Torej boš ti določil, kje bodo tekle avtoceste? Ne! Mi borno povedali le smeri in kraje, ki jih je treba povezati. Izvedba je v rokah drugih. Rad bi predaval tuđi na kateri od obeh univerz, a so možnosti majhne. Boš spet delal v domaćem kulturnoumetniškem društvu Zarja? Sedaj kulturno delam le znotraj družine (pokaže pa- pirnate metulje na stenah, nalepljeno izmišljeno, narisano in napisano pravljico o superdebeli stari mami). Mogoče me bo pa kdaj spet prijelo ali pa se bom, kot nekoč, z dedkom Mrazom odpravil igrat in zabavat otroke po Črnem grabnu, Moravski dolini in okolici Domžal. Pozajtrkovali smo, april-sko sonce je pokazalo že precej moči, Stane se je priče! odpravljati v službo. Nostalgično so ugotovili, da je bil zajtrk eden od zadnjih skupnih, saj bo mamica po izteku porodniškega dopusta morala spet v službo psi-hologinje na brdsko solo, otroci pa v vrtec. »Jaz že ne bom šel! Sem prevelik!« je pribil najstarejši. IGOR LIPOVŠEK Kako dolgo bodo še zdržale arkade v Tustanju Tustanjški grad je čas že moćno načel, posebej arkade pri južnem traktu. Podjetje Franca Pelka z Bleda, strokov-njaka za obnovo in ohranjanje dragocenih poslopij in spomenikov preteklosti, je na vse strani zverižene arkade v pritlićju in nadstropju toliko zavarava I, da vsaj nekaj časa ne ogrožajo ljudi, ki v gradu prebi-vajo, in občasnih obi-skovalcev, ki prihajajo ogledovat petsto let star Tustanjški grad ter dra-goceno muzejsko zbirko v njem. Kako dolgo nas bo grad še čakal, da mu pomagamo? BOLjŠA PROMETNA VARNOST Nov semafor v Dobu Po nekajletnih prizadevanjih Osnovne sole Martin Koželj Dob, Krajevne skupnosti Dob, pa tuđi občine Domžale smo ga končno dočakali. NOVI SEMAFOR na križišču ob vstopu v Dob, na križišču, ki ga vsak dan prečka nekaj sto šolarjev in drugih krajanov. Omogočil bo ne samo var-nejši prehod čez magistralko, temveč bo bistveno izbolišal tuđi siceršnjo varnost v križišču. Po informacijah je eden redkih, če ne ćelo edini, ki me-nja »barve« ob pomoči senzor-jev in ima zeleno na magistralki odprto ves čas, barve zamenja le, ko ga senzor opozori na vozilo, ki želi zapeljati ali prečkati magistralko. Semafor, ki je prvi v Dobu, je velika pridobitev za prometno varnost. Da bi ga šolarji čimbolj smotrno in varno uporabljali, je šolska prometna služba organizirala strokovne oglede njego-vega delovanja in uporabe ter tuđi tako prispevala k večji prometni varnosti. Srečno, šolarji in novi semafor v Dobu! V. DEJAVNOST CENTRA POŽARNE VARNOSTI DOMŽALE Življenje in premoženje potrebujeta varnost Z nenehnim razvojem znanosti in tehnike je človek sicer razbremenjen mnogih zamud-nih in težaških opravil tako doma kot v podjetju, toda ta večja urejenost, popolnost in varnost še vedno prinaša mnoge izzive. Velikokrat nam odpove tehnika ali pa nam za-gode narava s svojo uničujočo močjo. Največ izzivov nevar-nosti pa sprožimo Ijudje sami. Preprosto zaradi nepazljivosti in neznanja ali pa zato, ker izgubimo živce prav takrat, kadar bi potrebovati največ raz-sodnosti v ravnanju in ukrepa-nju. Strah je huda stvar. Še posebno, če se s pretečo nevar-nostjo ne znamo prav spopri-jeti. Zato pač, ker nismo poučeni in usposobljeni. Že v lastni hiši ali stanovanju se je treba spoznati na marsikaj od elektrike do plina, da ne govorimo o zapletenih sistemih, napravah, mate-rialih v podjetjih in delavnicah. Na tem področju je v Centru požarne varnosti Domžale izredno pomembna dejavnost z organizacijo usposabljanja, ki nosi naziv: IZPRAŠANI GASI-LEC. Program izobraževanja, obsega 90 učnih ur in vsebuje naslednje tematske sklope: organizacija gasilstva, civilna zaščita, prva pomoč, osnove gorenja, požarna preventiva, gradbeništvo, gasilska tehnika, gasilska taktika in praktične vaje. Prva skupina (šteje 33 udeležencev, vsi so iz Heliosa) bo v sredini aprila opravila zaključne izpite. Pričakujemo, da bodo temu zgledu sledila tuđi druga gasilska društva, tako industrijska kot krajevna. Petmesečno delovanje Centra požarne varnosti je povsem opravičilo svoj obstoj, saj je v tem času s svojo profesionalno ekipo interveniral kar štiridesetkrat. Največkrat pri gašenju požarov (stanovanjski objekti, kurilnice, gospodarska poslopja, v primerih prometnih nezgod, črpanju vode iz stano-vanj, gozdnih požarih itd.). Stalna pripravljenost (24-urno dežurstvo) omogoča pra- vočasno alarmiranje in vključe-vanje matičnih gasilskih dru-štev pri posredovanjih. Instalirana oprema v Centru požarne varnosti omogoča tuđi spreje-manje signala požarov prek av-tomatskih javljalcev požarov za vsa zainteresirana podjetja, ustanove in obrtne delavnice. Žal se ta protipožarna oblika zaščite le počasi uveljavlja, nekaj zaradi velikih vlaganj, ki jih mnogi v tem času ne zmorejo, nekaj pa preprosto zato, ker jih v tako ravnanje nihče ne spod-buja. Predpisi seveda ne mo-rejo resiti vsega, saj že preprost račun pokaže, da so investicije v protipožarno zaščito ekonomsko opravičene. Cre pred-vsem za gospodarno obnašenje in spoznanje, da življenje in premoženje potrebujeta varnost. Koliko temu sledimo, pa je seveda vprašanje in vsebina, ki presega dejavnost Centra požarne varnosti. V njem se, kot rečeno, na vso moč prizade-vajo za izvajanje operativnih nalog, preventivnih ukrepov in vzdrževanja gasilske tehnike ter opreme. Že v tem mesecu bodo pričeli s servisiranjem gasilskih aparatov, tako za lastne po- trebe kot za zunanje porabnike, ter nudili strokovne rešitve za nameščanje. V Centru požarne varnosti Domžale zagotavljajo visoko profesionalnost pri opravljanju te dejavnosti in konkurenčnosti glede na druge pooblaščene izvajalce. Na koncu naj ne bo odveč, da znova zapišemo naslovno misel: »Življenje in premoženje potrebuje varnost.« Že danes storimo nekaj v njeno korist. Kdaj drugič morda za to ne borno imeli več priložnosti. MARJAN BOLHAR BIL JE ŽE ČAS Ustanovitev mlađega foruma SDP Prostor, ki ga zasedajo politične stranke na Slovenskem, dobiva obrise, ki priličijo več-strankarski državi. V dveh letih so stranke s svojim delovanjem dokazale za kaj in za interese katerih državljanov se borijo: izoblikovala se je pahljača, ki šega do skrajne desnice preko sredine do levice. Do volitev se bo zgodilo še nekaj (ne)prića-kovanih prestopov iz stranke v stranko, potem borno pa lahko za vsako partijo trdneje predvidevali, kako bo glasovala v parlamentu. In medtem ko je za visoko in disciplinirano strankarsko življenje dobro poskrbljeno, ostaja bela lisa delovanje mladih, ki bi danes delovali kulturno, jutri politično, pojutrišnjem zabavno in mirovniško, čez en mesec znanstveno, čez pol leta informativno ali ekološko. To belo liso poskuša pokriti Mladi forum, ki je bil v Domžalah ustanovljen v četrtek, 26. 3. 1992. Domžalski forum bo deloval (kot drugi podobni v Sloveniji) v okviru Demokratičnega foruma. »Forumi, ki jih ustanav-Ijajo v občinah, morajo biti pre-žeti z demokratičnimi odnosi in temeljiti na popolni svobodi in prostovoljnosti. Idejno in ideološko morajo biti odprti. Zaže-leno je medsebojno povezova-nje občinskih forumov mimo »ljubljanske centrale«. Forum (latinsko: javni trg, središče jav-nega življenja, javnost) naj bo odprt prostor srečevanja najraz-ličnejših interesov, ljudi in ho-tenj, v katerega priđeš, storiš in izveš kaj zanimivega in odideš, če te ne zadovolji,« je ob usta-novitvi povedal Borut Pahor, predsednik Demokratičnega fo- ruma Slovenije. Forum si v naši občini ni za-dal obsežnega programa, saj se bo ta prilagajal trenutnim interesom. Stalne dejavnosti bodo le petkova družbena sestajanja, javne tribune, izdajanje glasila Levi čar, delovanje kluba mladih popotnikov Potohodec in delovanje ekološke Zelene pobude. Za predsednico Mlađega foruma je bila izvoljena Kristina Brodnik. Telefonska številka Mlađega foruma je 721-316. IGOR LIPOVŠEK LENASI Na fotografiji: Borut Pahor, poslanec v Skupščini RS, se je na domžalskem ustanovnem sestanku zavzel za privlačnost in odprtost Mlađega foruma. (Foto: Lipovšek) Domžale /lamnik 17 Franc Javornik Majda Močnik Marija Urbas ■nag. Meta Zagore PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO Klub mrazu toplo »Naredimo lahko vse, le vremena ne,« je bil malce žalosten eden izmed organizatorjev le-tošnje družabno rekreativne prireditve PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO. »Pa nam ni žal, bo pa drugo leto lepše,« je hitel pripovedovati drugi in verjamemo mu. Kjub rimi, ki je vrh Limbarske gore pobelila, in mrzlemu vetru, ki je nagajal najvztrajnejšim obiskovalcem, so organizatorji postorili prav vse, da bi prireditev uspela. In to tuđi je, lahko zagotovimo vsi, ki smo se v nedeljo, 22. marca 1992 na Limbarski gori kljub vsemu imeli lepo. Najprej jo je organizatorjem za-godel dež, prireditev je bila odpo-vedana, več kot 500 najbolj vztraj-nih Ijubiteljev Limbarske gore pa je 15. marca kljub vsemu prišlo na vrh. Žal je bilo naslednjo nedeljo še precej bolj mrzlo, a se organizatorji nišo dali. Prireditev so izpeljali tako, kot so si jo zamislili in de-kleta, žene in matere pa so kljub snegu in mrzlemu vetru žarečih lic skupaj z najboljšimi željami spreje-male rdeče in roza nageljčke. Manjkal ni niti srečelov, kar na treh si lahko preizkušal svojo srečo, dru-žabnih iger (streljanje z veliko fračo, lovljenje ribić), sladkih do-brot, toplih in mrzlih pijač in glasbe, ta je skušala ogreti premrzle dlani in noge obiskovalcev, ki so iskali zavetje tuđi v toplih prostorih Urankarjeve domačije na vrhu Limbarske gore. Največkrat izrečena misel organizatorjev in obiskovalcev je bila: »Škoda, ker ni vremena, ampak mi se imamo kljub temu prijetno,« naj-več spominov se je dotaknilo lan-ske prireditve, ko so v enakem času nabirali regrat po bližnjih travnikih. Največ veselja so imeli najmlajši obiskovalci, čisto nazadnje, pa vendar najpomembnejše pa je, da je bilo največ pogledov uprtih v marec 1993, ko se z nageljem v roki na Limbarski gori spet sre-čamo. Mnogi najbrž že preje, saj organizatorji obljubljajo, da PO NACELJ NA LIMBARSKO GORO niti po naključju ne bo ostala edina prireditev na tem lepem delu naše občine. MARIJA KUMER, RODICA - Na Limbarsko goro pridem vsako leto. Zaradi snega in slabega vremena smo se z avtom pripeljali malce dlje kot ponavadi, nato pa peš. Pridem zelo rada, praznujem po starem in sem pozornosti vesela. Rojena sem v prelepi Moravski dolini in se rada vračam ter obujam spomine na mladost. Danes pogrešam sonček, vendar je kljub mrazu prijetno. Drugo leto pa nasvidenje. (Žal foto- grafija ga. Marije ni uspela, pa dru- gič) FRANC JAVORNIK, LJUBLJANA - Na Limbarsko goro pridem več-krat, ne le v marcu. Danes sprem-Ijam hčerko, ki vodi plesno skupino iz Moravč. Kljub slabemu vremenu je prijetno zapeti lepo slovensko narodno v veseli družbi. Morda pri-čakamo ćelo sonce, kdo ve. Mraz borno preganjali s pesmijo in plesom, ki nas bo zanesljivo ogrel. Zelo sem vesel, ker se obnavlja že skoraj propadla cerkev. Limbarska gora se bo z obnovljeno cerkvijo, v kateri borno tuđi skupaj zapeli, polepšala. (g. lavornik je operni pevec in ob njegovem petju Moje dekle je še mlada, je bilo kljub mrazu vsem toplo) DUŠAN GROŠELJ, VRHPOLJE - eden izmed organizatorjev - v organizacijo prireditve smo v letoš-njem letu vložili veliko truda in pri-zadevanj. Žal nam vreme ni naklonjeno. Vse lahko naredimo za dobro počutje, vremena pa ni bilo mogoče. Naša ponudba je razno-vrstna, vendar smo se izognili kiču, ponujamo stvari, ki jih imajo Ijudje radi (potička, gibanica, krofi) in spominjajo na tradicijo. Za trud, ki smo ga vložili, nam ni žal, že danes pa vabimo vse, da tuđi v prihodnje pridejo na Limbarsko goro. VALENTINA URANKAR, LIMBARSKA GORA - Prireditev mi je zelo všeč in jo vsako leto rada obiš-čem. Na žalost letos vreme ni naj-boljše, vendar je razpoloženje kljub mrazu prijetno. Lepo je, da se tuđi z nageljčki ohranja tradicija praznovanja dneva ženske ali pa materinskega dne, saj se tuđi s tem dokazuje, da smo žensk nekaj vredne. Prihodnje leto spet pridem. MAJDA MOČNIK, KRAŠNJA - letos sem prvič »službeno« na Limbarski gori. Pomagam na stoj-nici Športnega društva Krašnja in sem vesela, da je kljub mrazu razpoloženje »super«. Ražen kakšnega sončnega žarka ne pogrešam niče-sar. Praznik, ki je namenjen žen-skam, mi veliko pomeni, zato naj se obdrži, saj so majhne stvari ali pozornosti ženskam vedno dobrodošle in smo jih vesele. MARIJA URBAS, DOB - Po na- gelj sem letos prišla na Limbarsko goro že tretjič. Navadno se z doma-čimi pripeljemo z avtom. Če bi bilo vreme lepše, bi bilo razpoloženje še boljše. Materinskega dne nekaj časa nismo praznovali. Naj oba praznika ostaneta. Naj se ve, da imamo ženske, še posebno pa matere, praznika, ko nam namenjajo več pozornosti in lepih besed, ki smo jih vesele. mag. META ZAGORC, LJUBLJANA - na Limbarski gori sem danes prvič, vendar zanesljivo ne zadnjič. Povabili so me športniki iz Krašnje, kjer sem v okviru društva vodila telovadbo, in rada sem prišla. Srečanje je pravo ljudsko slavje in kljub slabemu vremenu se Ijudje prijetno zabavajo. Rada sem med Ijudmi in z njimi. V srcih je kljub mrazu toplo in veselo in nedvomno se prihodnje leto na Limbarski gori spet srečamo. VERA VOJSKA fotografije: MILAN BRODAR Cicibanove planinske stezice Prav tako kot lani bomo tuđi letos organizirali za otroke iz Dom-žal in okolice »Cicibanove planinske urice«, in sicer zopet v prostorih domžalske knjižnice. CPU so nastale po vzorcu »Ure pravljic«, vendar so te planinsko obarvane. Skupaj s strokovnimi so-delavci MK PZS smo pripravili predmetnik CPU; obsega deset po-dročij planinske sole, ki pa je prila-gojena psiho-socialnemu razvoju otrok. CPU tuđi sledijo vsem vzgojno-izobraževalnim smotrom in ciljem, kot so navajanje otrok na samostojnost, vzbujanje čuta za le-poto in naravo, razvijanje gibalnih sposobnosti... CPU so usklajena z dejavnostmi VVO oz. se dopol-njujejo s programi VVO in OŠ. Letos smo vam pripravili nasled-nje teme: LIK PLANINCA, OPREMA PRVA POMOČ, GRS PRIJAVNICA Prijavljam svojega sina/hči ,ki obiskujeOŠ/VVO na CICIBANOVE PLANINSKE URICE, ki se bodo pričele v četrtek, 7. 5. 1992 v domžalski knjižnici. ORIENTACIJA, HOJA V GORAH DRUŽABNO ŽIVLJENJE Cicibanove planinske urice smo organizirali v rnesecu maju, in sicer naj bi se predvidoma začele v četrtek, 7. 5.1992 v prostorih knjžnice. Potekale naj bi štiri četrtke zapo-vrstjo. Vabimo torej vse cicibane, ki so že stari 6 let, ter vse osnovno-šolce, ki obiskujejo 1. ali 2. razred OŠ. Vpisnina za otroka znaša 400 SLT. CPU so dopolnitev akcije CICI-BAN PLANINEC in MLADI PLANI-NEC, hkrati pa tuđi dobra priprava na taborjenja, ki jih organizira mla-dinski odsek. Planinski pozdrav Tina Roškar & Nadja Dekleva vodji akcije CICIBAN PLANINEC Prijavnice pošljite na naslov Tina Roškar, Ljube Šercerja 1, 61230 Domžale, ali Nadja Dekleva, Roška 2, 61230 Domžale Tabori MO PD Domžale MO PD Domžale že več kot desetletje organizira več-dnevne planinske tabore tako poleti kot pozimi. Medtem ko smo bili s cici-bani največkrat nastanjeni v planinskih kočah po naših hri-bih (Planina Jezero, Planica, Planina pod Golico, Velika planina, Menina in Jezersko), smo s šolarji in mladinci taborili pod šotori, le v zimskem času v kočah (Durmitor, dolina Bele, Kr-nica, Zapotok, Bohinj, Logar-ska dolina, Menina, Jezersko, Završnica in Pokljuka). Številne ure, ki smo jih preživeli na taborjenjih z mladimi planinci, so nas obogatile z mnogimi izkuš-njami, saj smo želeli prosti čas med počitnicami čim lepše preživeti in izkoristiti v veselje in zadovoljstvo udeležencev. Pri tem so nas vodili naslednji nameni: - seznanjanje z življenjem v naravi in vzpostavitvi ekološkega odnosa do narave; - navajanje na življenje v skupini, pridobivanje socialnih izku-šenj, navajanje na samostojnost; - pridobiti praktična znanja iz gibanja v gorskem svetu (izdelova-nje vozlov, bivakiranje...); - predavanja iz planinske sole (o prehrani, favni in flori...). Na taborih seveda ne gre brez družabnega življenja in družabnih iger, petja ob tabornem ognju, športnih dejavnostih in aktivnostih, ki se nanašajo neposredno na planinsko tematiko (opazovanje narave z eksperimentiranjem, pogovori z domačini, izdelovanje herbarija itd.). Vzporedno s praktičnim znanjem pa je raslo tuđi teoretično znanje organizatorjev in neposrednih izva-jalcev, kar kaže tuđi podatek, da deluje v odseku več mladinskih in planinskih vodnikov in instruktor alpinizma. Torej je naše delo kar uspešno. Vsako leto pa iščemo nove oblike in tako smo se odločili, da letošnje poletje poleg tradicionalnega tabora z otroci organiziramo tuđi dru-žinski tabor. Kaj nas je pripeljalo na to idejo? Većina slovenskih otrok naredi svoj prvi planinski korak v krogu družine. Dogaja pa se tuđi obratno, da otroci »vodijo« starše v hribe. V teh primerih so to otroci, ki so se s planinstvom seznanili prek krož-kov na soli ali pa kar na matičnem planinskem društvu. Tempo današnjega časa nam ne dopušča, da bi preživeli več časa v okviru svoje družine, čeprav se zavedamo, da je prav družina najbolj naravna in celovita skupnost. Zakaj bi torej otroke izdvajali, ko pa se nam ponuja preprosta mož-nost, da lahko povabimo in spod-budimo vse družinske člane? Cilji, ki smo si jih postavili za letošnji poletni družinski tabor, so naslednji: - zbližati družinske člane; - zbližati družine; - razširiti gorniško znanje pri starših in otrocih; - »prisluhniti« naravi; - preživeti nepozabne počit-nice. Vemo, da bodo finančni in drugi razlogi prikrajšali marsikatero družino za počitnice na morju. Zato vam ponujamo taborjenje, ki prinaša aktivno in prijetno pre-življanje prostega časa v naravi. Tabor načrtujemo v začetku av-gusta v Tamarju ali Logarski dolini. Od 1. do 8. avgusta bo družinski tabor, od 10. do 20. avgusta pa tabor mladih planincev. Sprejmite naš izziv - in - pojdite z nami! Informacije bomo posredovali vsak torek in sredo od 19. do 20. ure v prostorih Planinskega društva Domžale (stavba Športni park pri bazenu). MILAN JAZBEC Iz občnega zbora DU Moravče Nedelja, 22. marec 1992, bo ostala še dolgo v spominu vseh tistih upokojencev, ki so se udeležili občnega zbora v gostinskih prostorih KAVKA v Moravčah. Udeležba je bila zadovoljiva, od 376 članov se jih je udeležilo 110 članov, med njimi predstavniki krajev-nih skupnosti: Moravče, Peče, Vrhpolje-Zalog, Velika vas--Dešen, predstavnika društva upokojencev Domžale in Kam-nik ter AMD Moravče. Po pozdravnem nagovoru predsednika DU Toneta CE-RARJA je zapel tri narodne do-mači mešani pevski zbor pod Delovno predsedstvo Občnega zbora DU Moravče vodstvom zborovodje Lojzeta ŠTEFANA. Po končanem kul-turnem programu so sledila po-ročila o delovanju društva za obdobje dveh let. Poročila so bila kratka in jedro dela posamezne sekcije: od športa, rekreacije in kulture. Z enominutnim molkom smo se spomnili 44 umrlih članov upokojencev. Stanje članstva 31. 12. 1991 je naslednje: sta-rostnih 175, invalidov 60, kmečkih 71, družinskih 66 in ostalih 4. Po končanem zboru je bila topla malica, nato pa pomenki z eno samo željo: naslednje leto se spet srečamo, a še v več-jem številu. Tekst in slika: Jože NOVAK ČIovek in njegov prijatelj na izpitu v Železni jami Kinološko društvo Domžale je že večkrat organiziralo izpite reševalnih psov izpod ruševin. V soboto, 4. aprila dopoldne je na izpite prišlo pet psov s svojimi vodniki. O poteku iz- pitov pa kratko poročilo sodni-kov: »Kandidata za izpit ISP-R2 sta prišla sorazmerno dobro pripravljena in z dovolj dobro vodljivima psoma. Nekaj težav je bilo pri premagovanju ovir Pes vodi vodnika k ponesrečencu čez 15 metrov globoko brezno (lestev), ki so nestandardnih di-menzij. Drugače se je pokazalo, da psa zaupata vodni-koma in ob pomoči ovire nišo problem. Pri vođenju na da-Ijavo je bilo potrebno nekoliko več povelj, sicer pa je bila za-deva korektno izvedena. Ena od psić je bila nekoliko prefor-sirana, kar je kazalo, da je vodnik zadnje dni pred izpitom pretiraval s treningom, in tako skušal nadomestiti zamujeno. Razdalje pri usmerjanju naprej so bile nekoliko prekratke. Preiskava v Železni jami je pokazala, da psa lepo in intenzivno preiskujeta celoten prostor in tuđi primemo nakazu-jeta. Nekoliko težav je bilo, ker vodnika ništa povsem zaupala psu, ki je nakazoval »ponesre-čenca«, na mestu, za katerega sta menila, da tam ni možno nikogar skriti, vendar je vztraja-nje psov potem resilo situacijo in prepričalo vodnika, da je le treba pasjemu nosu zaupati. Preiskava ruševine je bila korektna, nakazovanje v redu, vendar je treba omeniti, da eden od vodnikov ni upošteval smeri vetra, kar je podaljšalo iskanje.« Od petih poizkusov so bili trije psi dovolj usposobljeni. Valentina Urankar 18 /lamnik Domžale Turistično društvo Raca ustanovljeno Iniciativni odbor za ustano-vitev Turističnega društva Raca pri Krajevni skupnosti Vrhpolje je razposlal kar precej vabil na ustanovni sestanek tega društva. Tako se je v dvorani te krajevne skupnosti na Vrhpo- Ijah v nedeljo, 5. aprila, ob devetih dopoldne zbralo kar precej ljudi. Tu so bili predstavniki krajevnih skupnosti Peče, Velika vas, Krtina ter Kulturnega društva Miran Jare Škocjan in jamarji. Med gosti naj posebej omenimo magistra Tomaža Štebeta, ki je pri izvršnem svetu občine Domžale zadolžen za razvoj turizma. Pogrešali pa smo predstavnika Krajevne skupnosti Moravče. O nacrtu delovanja društva ne gre izgubljati prostora, kaj več o tem kdaj pozneje, ko bo kaj pokazati. Že iz imena društva in široko zasnovanih načr-tov pa povzemamo, naj bi novo društvo poskrbelo za razvoj turizma ne samo v dolini Rače, ampak vse tja do Peč. Številni razpravljalci so govorili o velikih možnostih, ki jih ima za razvoj turizma Moravska dolina. Kar precej pobud za delo-vanje mlađega društva je udele-žencem natresel Tomaž Štebe. Eden izmed razpravljalcev je svoje izvajanje zaključil nekako takole: »Še bolj kot de-lovno Turistično društvo Raca bi čez čas rad videl njenim čudovitim lepotam za turizem pri-merno urejeno Moravsko dolino. Za predsednika društva so iz-volili Vinka Kepica iz Zaloga, ki si je s prevzemom te naloge gotovo naložil veliko dela in skrbi. Upajmo, da borno kmalu tuđi v našem Slamniku kaj zapisali o delu tega društva. STANE STRAŽAR POGOVOR Z MARIJO VREŠ Tudi mi smo športniki Marija Vreš ima edina v naši občini registrirano obrt-pa-pirno galanterijo: ta omogoča usposabljanje invalidnih oseb. Moj pogovor je bil namenjen predstavitvi športnih aktivnosti otrok, ki jih je življenje tako ali drugače prikrajšalo za sposobnosti in spretnosti, ki jih je sicer deležna većina otrok. Spodbu-dila jo je razprava o vključeva-nju invalidnih otrok v športne dejavnosti, navdušila pa ude-ležba njenega sina Aleša in drugih otrok na dveh olimpiadah v Sloveniji in ob pomoći znane športne delavke ELE KOSIR, brez katere si te dejavnosti ne predstavlja, je delo steklo. »Otroci, o katerih govoriva, nišo taki, kot većina. Drugačni so, pa so vendar le otroci, s po-dobnimi željami in cilji kot drugi, le da je pot do teh veliko bolj težka, spremljana z več potrpljenja, prizadevanj, pa zato bolj »sladka«, pripoveduje Marija, ki je zaradi sinove invalidnosti postala obrtnica, večji del svojega prostega časa pa namenila delu s to populacijo. Gradišće nad Lukovico - čudovit in še neokrnjen delček v Sloveniji Vsak dan poslušamo, da je Slovenija zelo primerna za turizem, da moramo pričeti s kmečkim turizmom in s tem tudi Ijudem na podeželju dvig-niti raven povprečnega živ-Ijenjskega standarda. Ne poslu-šajmo to kar tako mimo, pač pa razmišljajmo, da bi si ob neza-poslitvi in krizi pomagali s turizmom, posebno še zato, ker živimo v vaši, vsaj za nas, domaćine, bi to lahko bila tipična Slovenska turistična vasica. Značilno zanio je, da je na hribu z lepo cerkvijo na vrhu in čudovito okolico. Tu bi domaći in tuji turisti lahko občutili, kako lepo in bogato je lahko življenje zunaj mestnega hrupa. Lahko se prepričate, Gradišće leži na desnem hribu ob začetku Črnega grabna. Našlo se je skupaj nekaj bolj aktivnih vaščanov, ustanovili so turistično društvo, vključili zraven še Preserje in ZG Praproče — dve sosednji vaši. Zavedajo se, da posameznik ne more nuditi tistega pravega domaćega okolja in gostoljubja, kot ga lahko nudi vsa vas oziroma več Vabilo na ogled Kočev- skega Planinsko društvo Domžale po nekaj letnem premoru ponovno začenja z organizacijo in vođenjem planirfskih izletov. Letno sezono borno začeli z obiskom doline Kolpe in izletom po obširnih kočevskih goz-dovih do koče pri Jelenovem studencu v pogorju Stojne. Mo- goč pa bo tudi obisk Ledene jame na Stojni. Izlet je prime-ren tudi za najmlajše, saj bo hoje za okoli 4 ure. Ob povratku si borno po želji ogledali tudi Trubarjevino. Izlet, ki ga vodi Aleš Peršolja skupaj z mladinskim planin-skimi vodniki, bo v soboto, 9. maja 1992. Zbor je ob 6.45 za Veleblagovnico, cena izleta s posebnim avtobusom pa znaša 350 SLT. OBVEZNE prijave z vplačilom borno zbirali do torka, 5. maja, vsak torek ob 19.30 do 20. ure in vsako sredo od 19. do 20. ure v društvenih prostorih v domu ZTKO (ob bazenu). Gremo skupaj v hribe PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Mladinski odsek vaši skupaj. Razmišljanju o po-nudbi kmečkega turizma so vaščani prisluhnili in tako smo pričeli s prvimi akcijami priprave vaši za ponudbo »TURIZEM NA PODEŽELJU«. Pa ne samo za turizem, tudi za naše dobro počutje lahko nekaj naredimo«, smo si dejali. Tudi do sedaj so vaščani teh vaši pripomogli s svojim delom k asfaltiranju čest, ureditvi vodovoda, uredili zvonik z razsvetljavo do cerkve, itd. Udeležba na zadnji akciji ureditve poti do cerkve pa je pokazala še veliko volje vaščanov. V začetku aprila je sledila čistilna akcija v vaši in okolici za GRADIŠĆE, PRA-PREČE in Preserje. Posebno so bili problematični razni jarki ob vaseh, v katere so bili vajeni odmetavati vse že leta in leta. Z voljo - čeprav neprijetno opravilo - je bila akcija zelo uspešna! Udeležba velika, posebno pohvalo zasluži priprav-Ijenost OŠ Janko Kersnik, saj je bila za osnovnošolce akcija obvezna. K. C. Začetki organizirane vadbe invalidnih otrok v naši občini segajo v junij leta 1991. Po za-pustitvi osnovnih šol s prilago-jenim programom, kjer je za rekreacijo in športne aktivnosti teh otrok zelo lepo poskrb-Ijeno, le ti ostanejo največkrat brez rekreativne vadbe, ki pa bi jim sicer zelo koristila. Marija ie ob strokovni pomoći ELE KOSIR,« katere vztrajnost, razu-mevanje, pa tudi pomoć tem otrokom lahko samo občudu-ješ,« oblikovala skupino, ki se enkrat na teden zbere na stadionu, pozimi pa v telovadnici OŠ Šlandrove brigade, katere zaposlenim se iskreno zahva-Ijujejo za razumevanje. Starši otroke pripeljejo, nekateri ćelo zelo od daleč, Marija in Ela pa jih v enourni vadbi skušata »razmigati«, jim poživiti včasih zelo težke dni in se skupaj z njima veseliti njihovega na-predka. Tek, štafete, meti in skoki ter različne igre, primerne posameznemu otroku, vse to je del njihovih vsakotedenskih srečanj. Nekateri izmed njih uspešno nastopajo tudi na olimpiadah. Marija se spominja tište v Crni na Koroškem in na Kodeljevem ta pohvali Dom-žalčane na splošno, saj je njihov odnos do teh otrok korek-ten, različna društva in organizacije pa tudi nikoli ne odre-čejo pomoći. Skupina dela v okviru Atlet-skega kluba Domžale, mnogi med njimi so vključeni med tabornike, kjer je »glavni« Danilo Peterc. Društvo organizira pohode, večkrat so bili tudi v »diseo«, znani pa so tudi kot organizatorji različnih priredite v. Zadnji občni zbor je bil namenjen športni vadbi otrok z motnjami v telesnem in du-ševnem razvoju. Prof. Tomin, ga. Ela Kosir in Anton Založnik, trener, so predstavili pomen športa za telesni razvoj otrok ter tudi tako skušali spodbuditi starše, da bi še več skrbi name- Izjava za javnost Skupščina občine Domžale je na svoji 15. seji dne 06. 02. 1992 sprejela Odlok o javnem redu in miru v občini Domžale, v katerem tudi piše, da je »na območju občine Domžale pre-povedano opravljati storitve, ponujati usluge in prodajati stvari na način, ki ogroža in žali javno moralo ter kvarno vpliva na vzgojo mladine« (8. točka 5. člena). Kdor se prekrši zoper ta del odloka, je lahko na licu me-sta kaznovan z denarno kaznijo 2.500,00 SLT, za dokazovanje Turistično društvo Gradišče TURISTIČNO DRUŠTVO GRADIŠČE bo letos organiziralo srečanje v GRADIŠĆU, na katerem borno skušali ponuditi vsem udeležencem gostoljubje, zabavo, postreči z okusno pri-pravljenimi domačimi jedmi, organizirali pa borno tudi razne stare običaje. Da borno pri Ijudeh še bolj vzbudili občutek za ohranitev narave in lepote, je turistično društvo že dalo RAZGLAS za najbolj cvetočo hišo v teh vaseh, razglas za najbolj urejeno kmečko dvorišče, v jeseni naj-večji pridelek... Vse to borno skušali povezati v zanimiv do-godek ob nedeljah na vaškem družabnem prostoru, pod cerkvijo. Tudi ob teh prilikah borno obiskovalcem ponudili domaće specialitete, za tište pa, ki bi želeli sprehode, čudovito in čisto naravo. Te akcije so samo začetek k pravi ponudbi v »Turizem na podeželju!« Imamo čudovite možnosti, čimveč aktivnega prebivalstva na tem območju bi se moralo vključiti v tej ponudbi. Ne da borno nudili turistom samo sobe in gostilno, nuditi jim moramo tudi druge de- javnosti, ki jih naš gost potre-buje za dobro počutje: od kulturnih prireditev, športnih aktivnosti, dela na kmetijah, in pa seveda postrežbo res s samo pravo, zdravo domačo hrano. Smo blizu magistralne ceste, stran od hrupa, 20 km v obsegu imamo vse znamenitosti Slovenije. Izkoristimo naravne možnosti, saj imamo primere take ponudbe takoj čez mejo na Koroškem in tam lahko vidimo, kako več generacij na kmetiji in ćele vaške skupnosti živijo za turizem in tudi od turizma zelo lepo! k. C. prekrška pa dokazni postopek ni potreben. Odlok o javnem redu in miru je po našem mnenju sporen, ker je določilo 8. točke 5. člena zelo ohlapno, nedorečeno in premalo eksplicitno, da bi omogočalo pravno korektno sankcioniranje. Določilo do-pušča različna tolmačenja, njegovo uresničevanje pa je praktično neizvedljivo in pristojnim organom omogoča samovoljno odločanje o tem, kaj je (ne)-kvarno in (ne)moralno in kako vpliva na vzgojo mladine. Po našem mnenju morala temelji na zavesti in odgovornosti državljana; Odlok o javnem redu in miru, ki ga je sprejela Skupščina, pa temelji na po- stavki, da si prebivalec občine Domžale ne zna sam ustvariti moralnih norm in zato potre-buje organe države, da mu jih ti določijo. Občinski odlok je posegel v ustavne pravice državljana. 39. člen Ustave republike Slovenije določa, »da je zagotov-Ijena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja«. V 15. členu Ustave pa je določeno, da »so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava«. Zato smo na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložili pobudo za oceno skladnosti Odloka o javnem redu in miru v občini Domžale z Ustavo Republike Slovenije. Mladi forum SDP Domžale Klub govorništva V Domžalah ustanavljamo klub govorništva. V Sloveniji je samo en klub, ki se zavzema za kvalitetno govorjenje, ta klub delu je v Ljubljani. V naši občini je veliko različnih klubov, vendar kluba s to vsebino ni. Vabimo vse, ki jih zanima govorništvo, da se pisno prijavijo na naslov: TVD Partizan Domžale p.p. 41 Domžale DARE FLIS nili rekreaciji in športni vadbi svojih otrok. Tako rekreacija kot športne aktivnosti so na-mreč zelo primerna možnost vključevanja teh otrok v družbo, na kar kaže tudi zelo lep odnos in sodelovanje drugih športnikov s temi otroki. Večkrat se namreč zgodi, da se jim pridružijo, jim tudi svetu-jejo in se skupaj z njimi veselijo uspešnega teka ali meta. Društvo tudi v prihodnje računa na uspešno sodelovanje osnovnih šol Olge Avbelj Domžale in 27. junij Kamnik, na pomoć in razumevanje Atletskega kluba Domžale, pa tudi na dobro voljo vseh, ki razumejo in želijo pomagati. V vadbo bi radi vključili tudi druge otroke (npr. na invalidskih vozičkih). V ta namen že tečejo dogovori z fi-zioterapevtko z Zavoda za usposabljanje invalidov. V programu imajo tudi organizacijo drugih oblik dela, s katerimi bi predstavljali delo in življenje otrok, s katerimi delajo, in tudi tako še izboljšali odnos družbe do njih. »Radi bi širši javnosti pokazali, kaj zmoremo in znamo. Ob tem pa povedali, da je v to vloženega veliko truda in prizadevanj, ki so največkrat poplaćani z hvaležnim in zadovoljnim pogledom, ter srečnim na-smehom našega varovanca. To nam pomeni največ,« pravi Marija Vreš in ko skupaj pregle-dujeva fotografije »njenih« športnikov, nama njihovi zadovoljni obrazi potrjujejo, da je res tako. V. Borno sodelo-vali prek oceana? V Sloveniji se mudi Linda Cimperman iz mesta Euclid v blizini mesta Cleveland. V domovino svojih starih star-šev (po rodu so z Moravškega in iz Lukovice) so jo privedli trije nameni: zanima se za sodelovanje Američanov in ame-riških Slovencev pri ureditvi gradu Krumperk, rada bi »iz-merila podjetniško temperaturo« in možnosti za gospodarsko sodelovanje Slovenije in domžalskega konca z ZDA, želi si navezati čimveč stikov s kulturnimi društvi in med srednjimi šolami na obeh stra-neh Atlantika. V Euclidu že po-teka projekt »sister city«, ki temelji na zbližanju posameznih evropskih in ameriških, kasneje pa tudi mest ostalih kontinen-tov. IGOR LIPOVŠEK LENASI OBIŠČITE ME V STUDIJU VITA-ŠARM V LJUBLJANI, Ul. Gradnikove br. 10 (Nove Jarše), telefon: 455-124 ali 344-755, kjer opravljam: - ročno limfno drenažo - aromaterapijo - kozmetično nego obraza in telesa Šport /lamnik 19 Posluh do športa in otroka Veliko je otrok, ki so zatrti v svojih interesih in željah po športnem udejstvovanju oz. nimajo podpore, če se že udejstvujejo. Otrok, ki je usmerjen v šport, se bo naudi veliko vrednot in pridobil navado po športni dejavnosti za vse življenje. Šport pomaga, da se iz otrok sprosti napetost. Ce tega ni, pa odvečna energija povzroča te-iesno in živčno napetost, ki se spre-vrže v agresivnost ali druge vedenj-ske motnje. Otrok je pri tem še najmanj kriv, pa ga vsi obtožujemo. V resnici pa je odpovedala naša nevednost, nezanimanje, nepotr-pežljivost in pomanjkanje posluha do otrokovih resničnih potreb. S športom bomo otroke navajali na odgovornost, delavnost, družab-nost, vztrajnost in pridobil si bo samozavest. S športom premaguje tuđi slabe lastnosti, kot so: lenoba, egoizem, prekomerno prehranjeva-nje, inertnost... Predvsem bi želela poudariti, da je koristno, če starši otroka sprem-Ijajo na tekmovanja in ga spodbu-jajo. Če je otrok nastopafza solo ali pa športni klub, ga je potrebno pohvaliti. To otroku veliko pomeni, ker bo čutil potrditev pravilnega ravna-nja. V nasprotnem primeru pa bo otrok nesiguren, užaljen in se bo čutil prepuščen sam sebi. Prisluh-nimo otroku in mu privoščimo gibanje iz vsega srca. Seveda pa so najboljši zgled in spodbuda otroka prav starši in drugi odrasli. Da bo temu tako in se bo odnos do športa spremenil, bi se morala pri odraslih dvigniti zavest o po-menu športa. Šport ima globlji pomen kot samo zabavo. Z gibanjem telo dobro razgibamo in vse mišice za no-tranje organe dobro prekrvavimo. To pa je pogoj, da imajo organi dovolj kisika in s lem večjo delovno zmogljivost. Tako jim podaljšu-jemo življenjsko dobo, zlasti to ve-Ija za možgane, ki imajo večjo mi-selno zmogljivost. Telo dobro spro-stimo, kar zelo dobro vpliva na naš duh. Telo in duh sta povezana in delujeta drug na drugega. Kadar smo v duševni stiski in smo napeti, se nam to hitro pokaže na telesu, vsak organ je po svoje občutljiv za razne strese, zato tuđi zbolijo ali pa jirn delovna moč pada; lahko pa je tuđi obratno. Utrujeno, zanemar-jeno telo bo povzročilo živčno napetost, tesnobo, razdražljivost in nezadovoljstvo s samim seboj. Vsakdanja opravila nišo isto kot gibanje v naravi ali ukvarjanje s športno panogo. Svojo zdravje bomo ohranjali s športom, seveda moramo imeti pravo mero, da se po aktivnosti dobro počutimo, smo sproščeni in polni nove energije. Svoje zdravo telo bi morali bolj ce-niti in spoštovati, Bolj bi se morali zavedati, kaj nam pomeni zdravje. Vemo, da se vsi zlomi, okvarjene hrbtenice zdravijo prav s korektiv-nimi vajami iz športom. Pa se mora res to zgoditi, da sele potem znamo ceniti zdravje oz. nam mora športno udejstvovanje predpisati zdravnik. Vsega tega bi se morali bolj zavedati in to dopovedati otrokom, da bodo te navade rastle z njimi. Ni dovolj, da nato opozarjamo samo pedagogi športne vzgoje, trenerji, vaditelji, potrebna bo širša ozaveš- čenost o športni kulturi, to je tuđi del kulture naroda in življenja. To potrjujejo Ijudje, ki se ukvarjajo s športom in so osveščeni. Premalo imamo športnih objek-tov. To je predvsem v škodo mladini, ker nima nikjer možnosti svoje energije pametno potrošiti. Mladina troši energijo za razne nepri-merne reci in išče zadovoljstvo v škodljivih stvareh. Zelo nevarna omama so mamila; ta tuđi v Dom-žalah povzročajo težave. Prav na to bi morali biti bolj pozorni, začeti ukrepati, preprečiti večjo katastrofo. Vsak bo moral več razmišljati in se zavedati, kaj nam gibanje pomeni. Razviti bo treba samodisciplino in si privzgojiti te navade. Vsako pozitivno doživetje v športu, kot je občutje lakote te-lesa, občutek harmonije in tišine narave, ki se seli v nas, občutek svobode, da si kot ptič na nebu, bo dvignilo našo zavest in motivacijo. Kot sem že omenila, je te navade potrebno vzgajati pri otroku in jih spodbujati pri njihovih interesih. Spreglejmo in začnimo ceniti zdravje! OLGA ŠRAJ Zgrabite v novem času svojo priliko! Spoštovane občanke in občani! Naši kraji - domžalska občina so v preteklih mesecih postali od-mevni. Odmeve ste nekateri sli-šali kot neprijetne, drugi kot za-nimive, tretji kot normalne. Sam spadam med tište zadnje. Kaj se je zgodilo? O Domžalah so govorili Stajerci, Belokranjci, Ljubljančani, vsi? Govorilo se je tuđi o županu, Agroemoni, raznih trgovinah... Jaz sem prepričan, da Dom-žale v vsej svoji zgodovini še nišo bile toliko na slovenskih jezikih. To, da te opazijo, da si postal za medije zanimiv kot rdeča cunja za nestrpnega bika, tuđi nekaj velja. Le kaj bi porekli, vrli občani, ki ste se vedno SIJAJNI USPEHI MOTOKROSISTOV Naši šampioni Motokrosisti iz naše občine so tuđi v zadnjih dveh sezonah dosegali velike uspehe, vendar so mediji o tem zelo malo poro-čali. Zato je prav, da jih (na kratko) omenimo. Bolje pozno, kot nikoli. V za nas sanjski sezoni 1990 so dirkači iz domžalske občine osvojili prav vse posamične naslove republiških in državnih prvakov. Republiški in državni v razredu do 8ccm: Roman Cerar, viče prvak Boris Cerar; ekipni državni prvak: AMD FAM Lukovica; republiški prvak v razredih do 125 in 250ccm: Bernard Urbanija (Kompas-Hertz); državni prvak v razredih do 125 in 25Occm Janez Juhant (INA Jaska, Jastrebarsko), viče prvak (do 250ccm) Bernard Urbanija (K-H), tretji Marjan Avbelj (Samobor). Kako lepo bi se slišalo: vsi AMD Lukovica. Torej, za Avbljem in Urbanijo smo dobili še tretjega velikega šampiona Janeza Juhanta, ki je lani osvojil še četrti naslov državnega prvaka (do 250ccm) in samo še po-trdil, da je bil v preteklih treh sezonah naš najboljši motokrosist. Lani je dobi I tuđi zlato čelado AMZ Jugoslavije kot najvišje priznanje avto moto športniku za tri zaporedno osvojene naslove. 9-kratni državni prvak (do 250ccm) Marjan Avbelj je lani osvojil 4. mesto na DP, vendar se ne utegne več tako dobro pripraviti na tekmovanje kot včasih, kljub temu pa je bil še lani sposoben zmagati. Trikratni državni pravk (do 125ccm) Bernard Urbanija je lani postal slovenski viče prvak (do 250ccm, na dirkah je nastopal praktično brez treninga), vendar nima več časa (v Lukovici gradi Rekreacijski center) in tuđi pravih po-gojev ne, za motokros. Ob imenih naših mojstrov ste lahko videli imena drugih društev — klubov, ki so jim nudili, predvsem na Hrvaškem, veliko boljše finančne pogoje. V novih razmerah se je ta čas iztekel, tako kot se počasi izteka Športni rezultati Smučarsko društvo Domžale je v soboto 21. marca 1992 priredilo na Soriški planini 14. Veleslalom obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev občine Domžale v čudovitem sončnem vremenu. ŽENSKE: ćas Irena Kovač 73,07 KOŠKI Skupina D: 1- Ivojagarinec 77,78 2- Vinko Brodar 90,54 Skupina C: 1 • Aleksander Kabaj 66,54 2. MaksResnik 71,84 3. Ferdinand Pliberšel 72,05 Skupina B: 1 • Stane Kovač 63,68 2. Bojan Peterka 65,99 3- Silvo Šink 70,95 Skupina A: '• AndrejSupej 59,32 2. PeterPelan 62,40 3. PeterKosec 63,27 Obrtna zbornica Domžale MARJAN SMOLNIKAR Zlata čelada za tri naslove: janez Juhant čas zlate generacije motokrosistov iz Lukovice. Morda šeleto, dve, največ tri pravijo šampioni: Marjan Avbelj, Bernard Urbanija in Janez Juhant. Za njimi prihajajo mladi talentirani motokrosisti iz okolice Kamnika in Komende in mlada perspektivna tekmovalca brata Roman (lani 3. na DP do 80ccm) in Boris Cerar. O začetku letošnje sezone pa v prihodnji številki. Seveda pa še naprej ostaja aktualno vprašanje proge, kot, da toliko naslovov prvakov našim vodilnim možem v občini Domžale, ne pomeni čisto nič. MIRAN KOKALJ zavzemali za to, da smo nekje v ospredju, če bi Domžale uto-nile v sivi Siv metulj... V soboto sem bil priča do-godka, ki sam po sebi ne bi pomenil veliko, če ne bi v svoji posledici nudil velikih obetov. Pod kosi so se merili postojn-ski Optimisti in naši Helisovci. Tribune so bile nabito polne, navijači Postojne in Domžal vzorno ločeni. Bobni, sirene, glasovi, preznojene majice. Opazoval sem naše navijače - našo mladino. Postojnčani so igrali kot v transu, v prvi polovici so bili skoraj neustavljivi. Kljub trudu in kvaliteti so bili naši nekako podrejeni. Eden najboljših domačinov Bojan Brodnik se je poškodoval. Za trenutek sem se postavi I v njegovo vlogo. Le kaj razmišlja mojster koša, ko je izločen iz vpliva na potek tekme? Se morda v tistem hipu zave min-Ijivosti in relativnosti njegovega ogromnega truda? Domžalski navijači in igralci so se vzorno borili do konca, a to pot so bili za Optimiste prekratki. Razmišljam o primer-Ijivosti igre z življenjem, bojem za obstanek, bojem za trg! Bili smo poraženi, toda borili smo se do konca! Z rojstvom države Slovenije so naši športniki dobili prilož-nost, da se neposredno vključu-jejo v mednarodna tekmovanja. Naši košarkarji so se praktično že uvrstili v mednarodno tekmovanje s tem, ko so v vrhu slovenskega državnega prvenstva. To pomeni, da bodo jutri nasprotniki slavnega REALA, bogatega BENETTONA ali zna-nega MACCABIJA. Z nastopi na mednarodnem prizorišču bodo v Domžale prihajali tuđi tuji navijači, tuđi podjetniki in turisti. Našim fantom bodo ponujali lepe denarje, da bodo prišli igrat k njim. Prepričan sem, da se bodo čez leta morda zopet vrnili med nas z življenjskimi izkušnjami in solidno mož-nostjo nadaljevanja svoje živ-Ijenjske poti. Skušam narediti zaključek! Občani, navdušen sem bil nad našo najstniško mladino, ki se je na tribunah borila športno in zagnano. Zadovoljen sem bil z igralci, ki so dali svoj maxi-mum glede na to, da trenirajo le enkrat, Postonjčani pa dva-krat na dan. Varuhi reda so bili prav tako korektni in učinkoviti. Zago-tovo velja, da je za vrhunstvo potrebno posebnega napora in vlaganj! Občanke in občani, podjetniki, obrtniki, kmetje in košarkarji! Vzemimo se skupaj, pokažimo, da smo se sposobni dvigniti iznad povprečja. Prepričan sem, da nam ne bo žal naše pomoči, ki jo bomo name-nili za naše skupno zadovoljstvo - lepo in uspešno košarko, po kateri nas bodo v Evropi spoznali in nas tuđi drugače odkrili. Zdrav duh v zdravem telesu, zdrava tekmovalnost! Proč od sivine in povprečnosti in samo-zadostnosti! Gremo Domžalčani s košarko in županom naprej! JURIJ BERLOT, domžalski podžupan Zimska šola v naravi Nekega dne smo v soli zve-deli, da bomo šli na Pokljuko v zimsko solo v naravi. To pa se bo zgodilo samo, če se bo prijavilo vsaj polovica učencev tret- jih razredov. Po roditeljskem sestanku je bolj kazalo, da ne bomo šli, na koncu pa se je izteklo po naših željah. Vsi smo nestrpno pričakovali dan odhoda in se v mislih pripravljali na to. Končno je prišel prvi četrtek. Zbrali smo se pri vrtcu in z veseljem pričakovali avtobus. Prtljago smo srečno na-tovorili in se odpeljali na Pokljuko. Že prvi dan smo oblikovali tuđi smučarske skupine, začetniki so se imenovali Plugci, srednje dobri smučarji so bili Snežaki, tišti, ki so smučaki najbolje, pa Smu-kači. Med poukom smo spoznavali Pokljuko in njeno okolico. Ta pouk ni bil tako kot v soli, bil je bolj sproščen in zabaven. Na snegu smo se tuđi igrali, vozili se z zračnicami in tekli na smučeh, najraje pa smo smucali. Vsak večer smo imeli program: družabne igre, predavanja o go- rah, nego smuči. Pokaži, kaj znaš, itd. Zadnji dan smo imeli tuđi tekmo, ki smo jo vsi čakali že od prvega dne. Najboljši so prejeli tuđi medalje. Imeli smo se super in želeli bi si solo v naravi v vsakem razredu. Anja Repnik, 3. b Osnovna šola Mengeš Zdaj, zdaj bomo zapeljali po bregu PET MINUT Z METALCEM KROGLE Jože Pirnat državni prvak lože Pirnat je dvaindvajset-letni fant iz Imenj pri Morav-čah. Po pokliču je elektroteh-nik. Ker v svojem pokliču službe ni dobil, se je odločil, da se poizkusi kot pek v PEKARNI POR. »Nekaj človek vendarle mora delati, da preživi,« pravi. Nekaj izkušenj je imel že od doma v Imenjah, kjer je na manjši kmetiji med materino Jože Pirnat, član Atletskega kluba Domžale, je v metu kro-gle postal zimski državni prvak, Mojca Krnc pa je osvojila tretje mesto v metu kopja. Obema iskrene čestitke! boleznijo v kmečki peči pekel kruh, ostalo je prišlo ob števil-nih nočnih pekah. Danes je Jože dober pek, ki pri PORU v noćni izmeni peče pravi kmečki kruh, je pa tuđi dober (na zimskem državnem prvenstvu v Kopru - najboljši) meta-lec krogle. Atletika ga spretnija že od osnovne sole, ko je imel šport rad, vendar se je po mnenju domaćih čas lahko koristneje porabil za delo na kmetiji, šport je za liste, ki nimajo kaj delati. Ob šolanju na srednji elektro-tehniški soli in delu na kmetiji pf je lože sem in tja metal pet kilogramsko utež, med pogovorom s prijateljem, metalcem krogle in diska, pa sla ta dva športna rekvizita postala del njegovega vsakdana. V letu 1988 se je včlanil v Atletski klub Domžale in začel sodelo-vati s trenerjem Antonom Za-ložnikom, nekdanjim uspešnim metalcem kopja. Dobro se spo-minja, da prvi nastop ni bil uspešen, saj so bili vsi tri je meti kopja neveljavni. Še v letu 1988 pa že vrže kroglo nekaj čez 11 metrov in je 5. med mladinci v Sloveniji, njegov rekord v metu kopja pa je 44,08 metra. Drugi je na srednješol-skem mladinskem prvenstvu, na klubskem v Celju pa osvoji bronasto medaljo. Vmes je »vojska«, nato pa spet treningi in v letu 1991 šesto mesto med člani v metu krogle. 13.31 metrov je rezultat, s katerim je v Kopru postal zimski državni prvak v metu 7,26 kg krogle. Jože se je na prvenstvo odpravil kar iz nočne službe, malce gripe je šio z njim, tako da je bilo presene-čenje ob osvojitvi naslova zim-skega državnega prvaka veiiko, Jože in njegov trener pa zadovoljna in vesela. Sedaj trenira vsak dan, ob tem pa je prepričan, da je njegova perspektiva v metan ju kopja. Za metanje krogle je ta vitki fant »prelahek«, po njego-vem mnenju tuđi »prenizek«, saj so vsi metalci krogle ro-bustni velikani z visino čez 190cm.« S profesionalnim treningom, kar pa je pri nas nemo-goće, bi morda poslal odlićen metalec kopja v petih letih« razmišlja. Dobra tehnika in eks-plozivnost, ki si ju pridobiš z leti, sta za metalce najpo-membnejša. Jože je realist in se zaveda, da je njegov realni domet dobra uvrstitev v državnem prvenstvu. Ve pa ludi, da so moč, hitrosl, vzdržlpvost in dobra tehnika elementi, ki si jih bo pridobil s treningom. Zato bo treniranje tuđi v prihodnje pomemben del Jožetovega življenja. Prostega časa ob atletiki ni. Nekaj ga ostane za pomoč pri delu na kmetiji, kjer uspehe z njim - zelo potihoma - delijo tuđi domaći. Jože je član Atletskega kluba Domžale in njegovi uspehi so rezultat dobrega sodelovanja z Antonom Založ-nikom, »njegovim najboljšim« trenerjem, ki zna Jožeta psi-hično in fizično pripraviti. Njegovih uspehov se z njim veseli, ob morebitnih porazih najde spodbudne besede, opozarja pa tuđi na napake in jih skupaj z Jožetom skuša odpraviti. Udeležba in uspehi na tek-moviinjih mu pomenijo veliko osebno zadovoljstvo. Atletika je del njegovega življenja, v kateri pridobiva izkušnje za svoj vsakdan. »Dobri športniki so na splošno urejeni Ijudje, saj v športu ni prostora za slabe razvade,« razmišlja in je odlo-čen, da s treningi nadaljuje in vrže kopje čimdlje. Joželov cilj je skromen: najti svoj prostor v svetu, malce sreće, miru za vse in čimveč zase. Mi pa mu želimo čimveč uspešnih metov krogle in kopja ter veliko športne sreće! V. 20 /lamnik Sporočila Gremo v hribe Poletje se nezadržno bliža in z njim čas dopustov ter izletov v naravo. Že lansko leto smo Slovenci ponovno odkrili Slo-venijo in tuđi letos se zdi, da bo morje samevalo. Zato pa bodo oživele številne gorske poti in vrhovi in vsem, ki se odprav-Ijamo nanje, je namenjeno tole razmišljanje. Gore so bile včasih bolj od-daljene, kot so danes. Dostop do njih je bil daljši in napor-nejši in tuđi poti po gorah ni bilo veliko. Corniki so si zato vzeli več časa za raziskovanje in spoznavanje gora. Počasi in celovito so sprejemali dogaja-nje okoli sebe, zato so od gora dobili mnogo več, kot dobimo danes mi. Narava živi z enakim tempom kot nekdaj. Tega tempa ne moremo spremeniti niti s hitro vožnjo z avtomobi-lom po dolini in gozdnih cestah do prve planinske postojanke. Avtomobili ne sodijo k planin- skim postojankam, ker onesna-žujejo naravo in ker jo ne borno občutili tako, kot bi jo lahko. Za obisk gora potrebujemo čas in mir. Vzemimo si oboje. Smeti in odpadkov je v gorah vedno manj. Za izboljšanje stanja v gorah gre zlasti zasluga mladim, saj imajo do narave bolj pošten odnos kot odrasli. Smeti v gorah nišo ekološki problem, gre za komunalni problem. Nihče ni plačan za to, da bi za nami pospravljal. Seveda je najlažje poslati na očiščevalno akcijo skupino os-novnošolcev, vendar je to izrazit primer negativne vzgoje. Otroci so mi ob takšni akciji 'zastavili vprašanje: »Zakaj moramo pospravljati nekaj, česar nismo odvrgli mi? Prav imajo in zato ne pozabimo: vse, kar si prinesel, tuđi odnesi! Z večanjem udobnosti in šir-jenjem ponudbe prepoceni alkoholnih pijač in raznovrstne hrane smo planinske postojanke iz skromnih in prijetnih zavetišč spremenili v zakajene gostilne. Danes je čas, da se planinsko gospodarstvo vrne k skromnejšim oblikam, to pa bo v tem svetu porabniške mi-selnosti težko vzpostaviti. Nekaj pa vseeno lahko storimo zase in za druge: prenehajmo kaditi v vseh planinskih posto-jankah in ne iščimo v gorah prijatelja v alkoholu. V gorah tuđi ne iščimo dolinskega udobja in namesto da trošimo dragoceno vodo za pranje rjuh, nosimo rjuho s seboj. V tujini že dolgo časa uporabljajo gor-niki svoje rjuhe, ki po obliki spominjajo na spalno vrečo. V bombažni vreči borno tuđi na zasilnih ležiščih in ob večjem obisku planincev v planinskih postojankah udobneje preno-čevali. Poleg higienskih in zdravstvenih problemov borno reševali še ekološkega. Že v le-tošnjem letu naj bi s posteljnino iz nahrbtnika povsem nadome-stili pranje posteljnega perila v planinskih kočah in s tem zmanjšali odtekanje škodljivih pralnih praškov v podtalnico. Takšno rjuho, ki je enkraten strošek in prispevek za čistejše hribe, si lahko ogledate in kupite tuđi v pisarni PD Domžale. Imamo jih v različnih velikostih in barvah po zmerni ceni, lahko pa prinesete tuđi svoje blago in vam jo sešijemo. Naj sklenem z mislijo Boza Jordana: »Hrib je hrib. Gora je gora tuđi, če je nimam za goro. Hrib - gora je lahko vrednota, če jo cenim, če je zame nekaj ^^^^^■45^5^^ POSEBNA PONUDBA HELIOS Da naši domovi kljub težkim časom ne bi propadali, vam HELIOS Domžale do konca aprila nudi svoje izdelke po nižjih, tovarniških cenah. VAL lak za parket 4 kg po ceni TESAROL AKRIL 1 kg po ceni TESAROL MIX 1 kg po ceni DOMAL 28 kg po ceni DOMFLOK osnova 4 kg po ceni DOMFLOK lak 2 kg po ceni LAZUROL EKO 0,8 kg po ceni LAZUROL RUSTIKAL 0,8 kg po ceni MOBIHEL reparatura 0,9 kg po ceni 5001,60 SLT 726,00 SLT 460,80 SLT 1848,00 SLT 1363,20 SLT 1053,60 SLT 297,60 SLT 422,40 SLT 939,60 SLT Pridite v našo trgovino HELIOS CHEMO - v Domžalah. vrednega, pomembnega, le-pega in dobrega.« Bodimo pošteni z njo in obiščimo jo. Tekst in foto: BORUT PERŠOLJA Odprto pismo KS Mengeš Dne 7. aprila 1992 ste zaprli vrata 80 otrokom, ki so namesto ulice želeli spoznati del kulturnih Dviganje utezi Dne 20. 3. 92 je bilo v domžalski hali K. C. državno prvenstvo v dviganju za mladince. Organizator tega tekmovanja je bil TAK Olimpija Ljubljana. Rezultati: Do 67.5 kg je bil v biatlonu najboljši Marjan Vuzem, dvignil je 160kg. Član je TAK Rudar Velenje. Do 82 kg je bil v biatlonu najboljši Mikavž Pečaver, dvignil je 200kg. Član je TAK Olimpija Ljubljana. Do 75kg je bil v biatlonu najboljši Damjan Čanžek, dvignil je 225 kg. Član je TAK Domžale. To so trije državni prvaki, v skupnem seštevku je bil najboljši Damjan'Čanžek, član TAK Domžale. DARE FLIS vrednot, ki jim jih lahko še nudi življenje. V svojo last ste si prisvojili Kulturni dom, ki je bil nekdaj ponos Mengša in vsakega Mengšana. Dom je bil zgrajen s prostovoljnim delom naših star-šev z namenom popestriti kulturno in družabno življenje Mengša. Prav Vi, ki naj bi to pod-pirali in spodbujali, hočete vse, kar vam ne prinaša dobička, za-treti že v kali. Z željo nuditi krajanom in njihovim otrokom nekaj, kar še ni bilo, smo ustanovili Plesni klub »Apel« in odprli plesno solo v Kulturnem domu. Čeprav je ta dom skoraj popolnoma neizkoriš-čen, zahtevate od vseh, ki hočejo kakorkoli drugače predstaviti del splošne kulture, nemogoče visoke najemnine. Prosimo vas, da razmislite o svojem poslanstvu in nam v dobro vseh omogočite normalno delovalnje. ZA PLESNI KLUB »APEL« Predsednik: MITJA ŠUTAR, Zadružniška 3, Mengeš IZREDNO SPOROČILO MEDDRUŠTVENEGA ODBORA PLANINSKIH DRUŠTEV LJUBLJANSKEGA OBMOČJA: Drugi rokovnjaški pohod Meddruštveni odbor planinskih društev Ijubljan-skega območja sporoča, da bo 2. nočni rokovnjaški pohod v soboto 16. maja s startom ob 20. uri pred gostiščem Gostinskega po-djetja Trojane na Trojanah. Pot bo letos vodila v smeri Golčaja, l.imbarske gore — Slivne v središče Slovenije ter nato prek Grmač — Sv. Miklavža - Cicija (836 m), ki je obenem tuđi najvišja točka pohoda, na Murovico - Sv. Trojico - Krum-perk do Jamarskega doma na Gorjuši, kjer bo cilj pohoda. PRIJAVE: sprejemamo osebno, pismeno ali telefonićno do 13. 5. 1992 na naslovu 22. TABOR LJUBLJANSKIH PLANINCEV Meddruštveni odbor planinskih društev Ijubljanskega območja vabi 17. maja ob 11. uri na 22. TABOR LJUBLJANSKIH PLANINCEV pri Jamarskem domu na Corjuši. Obljubljamo vam prisrčen kulturni in zabavni program. Oskrbnik Jamarskega doma, gospod Marko Ravnikar, pa nam je zagotovil veliko dobre glasbe ter hrano po zmernih cenah, ki je specialiteta tega doma. Domžalski jamarji bodo odprli na ta dan Jamarski in Slamnikarski muzej, za tište, ki pa jih zanima podzemni svet, pa bo odprta Železna kraška jama. Istega dne bodo prispeli na Gorjušo udeleženci 2. rokovnjaškega pohoda, ki bodo startali že v soboto, 16. maja ob 20. uri na Trojanah. Pridite jih pozdravit. Torej se nam obeta na Gorjuši pravi planinski praznik, kamor ste iskreno vabljeni. S4VL_ d.o.o. trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, 61230 Domžale, tel.: 061/721 730 UGODNO: Bramac strešnik v štirih barvah Borovec strešnik, cement, apno, maltit, opeka MB, zidak, porolit, opečne montažne plošče, armaturne mreže, betonsko železo, izolacijski materiali, pluta, lepila za parket, keramiko, za mizarje. - Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, tel. 312-553 g. Jana Racman ali - pisno MDO Ljubljana, 61000 Ljubljana, Dvoržakova 9 ali - uro pred startom v gostišču na Trojanah INFORMACIJE: - Peter LAVRIČ - tel. 722-012 (dopoldne) ali 738-602 (po-poldne) - NevenkaŽLEBNIK-tel.316-519 (popoldne) PRIJAVNINA: se vplača na startu ob prijavi ali pri vpisu na PZS in znaša 200,00 SLT. Na cilju prejmejo pohodniki spominsko diplomo in žig v po-hodniško izkaznico. OBČASNO VARSTVO OTROK na vašem domu organizira »AMAR«, d.o.o. DOMŽALE. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 10. do 16. ure na telefon: 711-875. OBVESTILO Občinska volilna komisija Domžale sporoča, da je bila na nadomestnih volitvah v Zbor združenega dela Skupštine občine Domžale 9. aprila 1992 v volilni enoti št. 17 izvoljena Jožica Polanc, prof. pedago-gike, zaposlena v Osnovni soli Slandrove brigade Domžale. V to volilno enoto spadajo vse osnovne sole, Glasbena šola Domžale ter Poslovna skup-nost osnovnih šol občine Domžale. Gospe Polančevi iskrene čestitke! i Sporočila /lamnik 21 Uspeh mladih tekmo- valcev Smučarskega društva Domžale v letošnji sezoni 2. z desne proti levi: BOŠTJAN ARNOLJ: 1. mesto v VSL in 2. mesto v SL CR na Soriški planini ter 6. mesto na državnem tekmovanju v superveleslalomu v Crni in 16. mesto na mednarod- nem tekmovanju pionirjev za pokal Loke na Soriški planini: DEJAN SCHAUBACH: 3. mesto v VSL MATEJA ČUK: 2. mesto v SL na Soriški planini vsi v kategoriji mlajših dečkov in deklic CR v Sloveniji, ROK DROLKA: eno 1. mesto in eno 2. mesto v VSL v Kranjski gori in 8. mesto na državnem tekmovanju v VSL na Voglu, spredaj stoji BOŠTJAN CERAR, ki je dosegel 1. in 3. mesto v VSL v Kranjski gori ter 6. mesto na državnem tekmovanju v VSL na Golteh; oba tekmujeta v kategoriji cicibanov. Članica SD Domžale BARBARA BRLEC je nastopila tuđi na letošnji zimski olimpiadi v Franciji. Trim v naravi Telesno vzgojno društvo Partizan Domžale oskrbuje tuđi TRIM stezo na Šumberku. Ob-čani Domžal in širše okolice, ki ne hodijo na rekreativno vadbo v telovadnico, se lahko v pro-stem času vsak dan razgibljejo na TRIM stezi in na čistem zraku. TRIM steza je dolga 2470 m in ima 19 razgibalnih točk. Žal te točke nišo več opremljene z vsemi telovad-nimi orodji, ker so jih nepridi-pravi razbili ali odnesli in jih bo potrebno obnoviti. Kljub trenutni pomanjkljivosti nekaterih razgibalnih točk je TRIM steza čudovito naravno vadbišče, kjer si vsak posameznik ali ćela družina utrjuje telesno kondi- cijo in s tem krepi svoje zdravje. TRIM stezo s hitro hojo in z izvajanjem vaj, ki so označene na 19 tablah, prehodite v eni uri. Seveda bo vsak posameznik hitrost gibanja prilago-dil svojim telesnim sposobno-stim. Lahko si sam meri čas in z večkratnim obiskom TRIM steže ugotovi, koliko je napre-doval s svojo kondicijo. Priporočamo vam, da več-krat obiskujete TRIM steže. Ugotovili boste, da ste krep-kejši in spretnejši in boste vsak-danja opravila ter naloge lah-kotneje opravljali. TVD PARTIZAN DOMŽALE Telovadna akademija Telesno vzgojno društvo Partizan Domžale organizira vsako leto redno rekreativno vadbo za vse starostne skupine. Ker društvo nima svoje telo-vadnice, organizira vadbo v te-lovadnicah osnovnih šol Slavka Šlandra, Venclja Perka in posebni soli Olge Avbelj na Rodici. Rekreacijska vadba je zaradi zasedenosti telovadnic in tuđi zaradi pomanjkanja finančnih sred-stev samo enkrat tedensko. Društvo mora za vsako vadbeno uro v telovadnici plaćati najemnino. Z rekreativno vadbo prične vsako leto v začetku šolskega leta in zaključi konec aprila oz. v začetku maja. Ob koncu vadbene sezone že nekaj let organizira telovadno akademijo, v kateri želi prikazati, kaj vse so se člani društva naučili pri rekreativni vadbi. STOB podjetje za proizvodnjo in trgovino - uvoz - izvoz, d. o. o. Domžale, Poljska cesta 11 a VABI V NOVO DISKONTNO TRGOVINO Z GRADBENIM MATERIALOM NA LJUBLJANSKI C. 51 Odprto od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure Telefon fax: 061 715-951 PRIČAKUJEMO VAS! GtiUlMHB AutoAlarmSystems Žoga je najina najboljša prijateljica. Foto: MARIJA VREŠ ALARMNE NAPRAVE GAMMA ZA VARNOST IN UDOBJE V VAŠEM AVTOMOBILU - brezhibno in zanesljivo delovanje - ekskluzivna tehnologija - dostopne cene Ekskluzivni uvoznik, prodaja in montaža MARKY, d.o.o., Savska c. 55, Domžale Telefon: 722-786 Montiramo tuđi kvalitetne klimatske naprave Letošnja prireditev je bila 23. 3. 1992 v telovadnici osnovne sole Slavko Šlander in je bila na-menjena praznovanju materin-skega dneva. Kot prvi so nastopili najmlajši cicibani s krajšim prikazom zelo razgibane vadbene ure. Poleg tega, da si pri redni vadbi krepijo svoje telo, se naučijo tuđi osnovne vadbene prvine, katere kasneje razvijejo v vse bolj zah-tevne. Najmlajše člane društva je vodila vzgojiteljica Zdenka Juvan s pomočnicama. Pionirji in pionirke so nastopili že s težjimi telovadnimi prvinami na orodju in v parterju in so s svojim izvajanjem navdušili gledalce (bilo jih je okrog 70). Nastopili so tuđi s prosto vajo, katero je sesta-vil in vodil voditelj in funkcionar Primož Košak. Vrsta mlajših mladincev je prikazala svoje telovadne veščine na bradlji, preskokih čeh kozo in v parterju. Voditelja mladincev sta vaditelia Primož Košak in Franc Košak. V društvu deluje tuđi karate sekcija, to vodi predsednik društva Dare Flis. Člani te sekcije so prikazali spretnosti iz programa samoobrambe. Telesno vzgojno društvo Partizan Domžale ima 160 aktivnih članov v starosti od 3 do 60 let. Nova telovadna sezona 1992/93 se bo pričela v mesecu septembru. Društvo vabi vse zainteresirane za rekreativno vadbo, da se jim pridružijo. TVD PARTIZAN DOMŽALE DANICA VOLČINI Vir, Bukovčeva 30 61230 Domžale Tel.: 061/711-890 KAJ VAM NUDI TAČEK? • program Chiccho • otroško konfekcijo (kompleti, perilo, trenirke, igralne hlače, majice...) • plenice Pampers • otroško opremo, previjalne miže po naročilu • igrače, knjige Vse to in še več v trgovini TAČEK vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Se priporočamo! trg o v i n a DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. Enota za izobraževanje Kolodvorska 6, 61230 DOMŽALE, tel.: (061) 711-082, tel.-fax: 712-278 RAZPIS POJDITE V KORAK S ČASOM IN IZKORISTITE MOŽNOSTI, Kl VAM JIH PONUJAMO V: • RAČUNALNIŠKIH TEČAjIH: - delo z računalnikom in uporaba računalniških orodij - osnove programiranja v programskem jeziku: PASCAL - urejanje besedil: VVORD 5 - delo s preglednicami: LOTUS 1-2-3, O.UATTRO PRO - urejanje kartotek in evidence: dBASE IV • TEČAJI TUJIH JEZIKOV - ZA ODRASLE začetni, nadaljevalni, konverzacijski - nemščina - angleščina - italijanščina • POLETNI TEČAJI TUJIH JEZIKOV, PRIPRAVA NA POPRAVNE IN SPREJEMNE IZPITE - nemščina - angleščina za predšolske otroke, učence in dijake • TEČAJ OSNOV SLOVENSKECA JEZIKA ZA NESLO-VENCE Pridobite si teoretična, predvsem pa praktična znanja za: • UPRAVLJALCA STROJEV ZA ZEMELJSKA DELA: - strojnik lahke mehanizacije - strojnik težke mehanizacije VOZNIKA VILIČARJEV VOZNIKA »B« KATEGORIJE POMOŽNECA KUHARJA POMOŽNEGA NATAKARJA KROJENJE IN ŠIVANJE STROJEPISJE POSLOVNEGA SEKRETARJA VNAŠALCA PODATKOV V RAČUNALNIK VOĐENJE POSLOVNIH KNJIG ZA OBRTNIKE RAČUNOVODSTVO MALIH PODJETIJ Zakonska določila vas zavezujejo, da svoja znanja prever- jate v: TEČAJIH IZ VARSTVA PRI DELU - vsaki dve leti TEČAJIH HIGIENSKEGA MINIMUMA - vsakih 5 let SEMINARJIH ZA UPRAVLJALCE »S« NAPRAV (za eiek-tromonterje, vzdrževalce, upravljalce in izvajalce »S« naprav) V šolskem letu 1992/93 razpisujemo SOLE SREDNJEGA IZOBRAŽEVANJA za odrasle: - ekonomska šola V. st., - tekstilna šola (2- in 3-letna pokliena šola, V. stopnja), - gostinska šola IV., V. st., - lesarska šola IV., V. st., - kovinarska šola V. st. (1. in 2. letnik - strojni tehnik) »Skledce« pa delamo tako kot pravi športniki. _d_ u 22 /lamnik Sporočila Mali oglasi OBRTNIKI - knjigovodske storitve za vas opravlja knjigo-vodski servis v prostorih Obrt-nega združenja Domžale, Vir, Šaranovičeva 21, vsak dan od 16. do 18. ure. MODNI ATELJE »B« DOMŽALE, Ljubljanska c. 76 objavlja prosto mesto šivilje - prodaj alke - pogodbeno Pogoji: modni oblikovalec, konfekcijski teh-nik ali Sivilja, znanje samostojnega šivanja, praksa, prijeten videz in veselje do dela z ljudini. Ponudbe osebno v ATELJEJU. V RADOMLJAH prodam naj-boljšemu ponudniku 77 m2 veliko trisobno stanovanje - kon-fortno. Pogoj: ogled stanovanja. Telefon: (061) 812-229 od 15. ure dalje. PRODAM kombiniran otro-ški voziček »MONTBEBY«. Telefon 711:304. TRGOVINA UNITAP d.o.o. Trzin, Mengeška 47 tel. (061) 714-948 NUDI: Raznovrstna živila in pijace po zelo ugodnih cenah. Našli nas boste nasproti gostilne Narobe vsak dan od 8. do 20. ob sobotah od 8. do 18. ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. NUDI: BIO - VRT - sadike in semena za vrtičkarje — balkonske in vrtne rože Odprto: vsak dan od 14. do 20. sobota od 8. do 18. Se priporočamo! INSTRUKTOR z dolgoletnimi izkušnjami instruira matematiko, fiziko in kemijo za osnovno, srednjo solo ter fakulteta. Informacije: 831-988. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. PRODAM 50 vreč perlita P-2 20% ceneje, kot je sedanja cena. Naslov: Martin Hosta, Rodica, Perkova 22, Domžale. Telefon: 714-140. INSTRUIRAM nemščino za srednje sole. Telefon: 715-582. ZA LEPE NOGE brez kurjih očes in otiščancev hitro poskr-bim. Cena 300 SLT. Pridem tuđi na dom. Aleksandra, tel. 713-165. PRIPRAVE na maturo, spre-jemne izpite in instrukcije iz matematike in fizike. Telefon: (061) 722-225. Vsem iskrena hvala! Da človek v nesreći ne ostane sam, smo Burjevi nekoć že obćutili. Tuđi tokrat v nesreći, ki nas je doletela, nismo ostali sami. Nesebično ste nam pomagali sosedje, prijatelji in sodelavci. Zahva- OBVESTILO Sekretariat za notranje zadeve Občine Domžale obvešča vse lastnike kmetijskih traktorjev in traktorskih priklopnikov, da bodo tehnični pregledi teti vuzil v ponedeljek, 4. maja in vtorek, 5. maja 1992 vtorek, 5. maja 1992 vsredo, 6. maja 1992 vsredo, 6. maja 1992 včetrtek, 7. maja 1992 vpetek, 8. maja 1992 v soboto, 9. maja 1992 v ponedeljek, 11. maja 1992 vtorek, 12. maja 1992 vtorek, 12. maja 1992 od 8. do 12. ure in 13.30 do 17.30 od 8. do 12. ure v Moravčah pri skladišču Emona kooperacija od 13.30 do 1 7.30 v Trojanah pred Trgovino Atrans od 8. do 12. ure v Blagovici pri bivšem krajevnem uradu od 13.30 do 1 7.30 v Krašnji pri pisarni krajevne skupnosti od 8. do 12. ureinod 13.30 do 17.30 v Lukovici pri bivšem krajevnem uradu od 8. do 12. ureinod 13.30 do 17.30 v Dobu pri pisarni krajevne skupnosti od 8. do 12. urevŠtudi pri Matijevcu od 8. do 12. ure in od 13.30 do 17.30 v Radomljah pri Kulturnem domu od 8. do 12. ure v Trzinu pri pisarni krajevne skupnosti (dvorišče trgovine »Mercator«) od 13.30 do 17.30 vMengšu pri podjetju »Agrotehnik« (bivši obrat »Emona« - mehanizacija) Lastnike traktorjev opozarjamo, naj na tehnični pregled pripeljejo usposobljena vozila, zlasti naj pregledajo kretni mehanizem, svet-lobna telesa in zavore, s seboj naj imajo tuđi obvezno opremo, in sicer prvo pomoč in varnostni trikotnik. Na tehnični pregled prinesite s seboj prometno dovoljenje in zava-rovalno polico, če je vozilo še evidentirano, sicer pa osnovne dokumente vozila - račun, carinsko deklaracijo, pogodbo. V vsa-kem primeru imejte s seboj osebno izkaznico lastnika. Lastnike traktorjev in traktorskih priklopnikov seznanjamo, da mo-rajo za nova vozila opraviti evidentiranje vozil pri Sekretariatu za notranje zadeve Občine Domžale v 30. dneh od opravljenega pregleda. S seboj prinesite vse dokumente, ki so potrebni za tehnični pregled in osebno izkaznico. SEKRETAR Bogdan Župan, l.r. POGREBNE STORITVE Kondrad VRBANČIČ Ul. bratov Miš 4, 61233 DOB Obveščam občane občine Domžale, da opravljam pogrebne storitve NON STOP. Od ponedeljka do petka od 6. do 14. ure kličite na tel. št. 721-328, ali se oglasite na Kidričevi 14, Domžale (za Zdravstvenim domom). V preostalem času: popoldne, ponoči, ob sobotah, nedeljah in praznikih na tel. št. 712-074 - Ulica bratov Miš 4 v Dobu. Nudim: - vso pogrebno opremo - urejam vso dokumentacijo za pokop, ne glede na kraj smrti (doma, Ljubljana, Golnik) - prevažam pokojnike - organiziram pogrebe - nudim kratkoročen kredit (plačilo v 8 dneh po pogrebu) Vse pogrebne storitve so cenejše od drugih pogrebnih služb. Ijujemo se vsem skupaj in. vsakemu posebej. Naša posebna zahvala pa velja vsem gasilcem, sosedom - še posebno najbližjim, prijateljem, podjetjema LIP Radomlje in TOSAMA Domžale, učencem OŠ Radomeljske čete Pre-serje, Izvršnemu svetu SO Domžale, Pavletu Lanišku in vsem drugim, ki ste nam ka-korkoli pomagali. Brez vaše pomoći bi bila naša nesreća še hujša, zato še enkrat vsem vam naša iskrena zahvala! Družina BURJA IN MEMORIAM Martin Andrejka Dne 28. marca 1992 smo se na Šentvidškem po-kopališču poslovili od našega zasluž-nega občana Mar-tina Andrejka. Rodil se je 1906 leta v Zagorici pri Rovah. V bližnjem Mengšu se je izu-čil za strojarja in postal velik moj-ster svoje stroke. Leta 1931 sta prišla z ženo Polonco v Šentvid, kjer sta si zgradila prijeten dom z delavnico strojarno in prodajo usnja. Zaradi svoje delavnosti in sposobnosti se je zlahka vključil v novo okolje ter postal spoštovan in priljubljen krajan. Ni se posvečal samo svojemu pokliču, ampak je poleg številne družine vedno našel čas in z veseljem deloval tuđi v korist napredka vaši in okolice. Zaradi tega so mu bile za-upane številne od- govorne naloge. Bil je predsednik Kraj. Ijudskega odbora Prevoje, župan občine Lukovica, predsednik obč. gasilske zveze Domžale, dolgoletni predsednik Gasilskega društva Lukovica in nato Prevoje. Bil je tuđi pobudnik in organizator gradnje nove ga gasilskega doma Prevoje v Šen-tvidu. Vedno je so-deloval pri vsem udarniškem delu. Tuđi predsednik gradbenega odbora za izgradnjo vodovoda Crni graben je bil, kjer je vztrajno delal, dokler nam ni leta 1967 pritekla voda, za kar smo mu zelo hvaležni. Takoj po okupaciji sta se z ženo kot zavedna s Slovenca vključila v OF in z vso požr-tvovalnostjo delo-vala v narodno osvobodilnem boju. Nešteto pa-rov čevljev je bilo narejeno za borce iz usnja, ki je prišlo iz njegove stro-jarne. Vse do svoje smrti je bil član zelo aktiven kraj. organizacije ZB NOV. Martin Andrejka nam bo ostal v traj-nem spominu, saj je za njim ostala sled njegovega požrtvovalnega dela za naš kraj in širšo domačijo. Veličasten pogreb ob številni udeležbi gasilcev s 30 prapori ter množici krajanov je pokazat, kako spoštovan in ce-njen je bil pokojni Martin. Krajani smo glo-boko hvaležni za vse njegovo delo. Slava njegovemu spominu, vsem domaćim pa naše globoko sožalje. Za družbene organizacije in krajane T. U. TOVARIŠICI VIDI HAFNER V SPOMIN! Draga Vida! Slovo! Težka beseda, ki ti prizadene dušo in srce! Še posebno, če se moraš za vedno posloviti od dobrega tovariša, sodelavca, soborca, prijatelja. Dolga leta sem Te poznala kot človeka s trdim, neomajnim značajem, čeprav je bilo včasih tuđi težko. Premagala si z dobro voljo vse ovire v življenju, bila si skromna, delavna, odprta, za vsakega si imela prijazno besedo, med nami si sejala vedrost, toplino, vero v lepše in boljše. Taka si bila in taka boš ostala med nami. Marsikdo Te bo pogrešal. Še posebno Tvoja družina, sinova, vnuček, mož Rajko, ki Ti je stal ob strani do zadnjega diha. Tuđi upokojenci društva Radomlje Te bodo pogrešali, ker si jim posvečala veliko časa, jim dajala nasvete, predloge in vedrino. Po tej poti izrekam vsem iskreno sožalje! Naj Ti bo lahka domaća zemlja, ki si jo srčno ljubila in zanjo veliko žrtvovala v svojem kratkem življenju! DANICA ZIDARIČ Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho in brez slovesa si odšla v večni dom. V grobu mirno spiš, a v domu našem je praznina in v srcih naših bolečina. V SPOMIN 19. aprila je minilo žalostno leto, od-kar nas je zapustila naša draga Frančiška Lesjak rojena Požar Zahvaljujemo se vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu. Mož Vinko, sinova Igor in Zdravko z družinama Delo, skrb, trpljenje, to tvoje je bilo življenje. ZAHVALA Umri je naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in tast Janez Benda kovaški mojster iz Trzina Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, za ustna in pisna sožalja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem gasilcem in g. Janezu Štebetu za besede slovesa, pevcem in gospodoma župnikoma za pogrebni obred. Iskrena hvala dr. Marti Rižnar-Bregar za dolgoletne vzpodbude in medicinski sestri Ivi Kraljevi za lajšanje bolečin. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Zakaj usoda posega tja, kjer je najmanj zaželena, vzame ti, kar si imel najraje in ti podeli pusto osamljenost, poino spominov. ZAHVALA V 57. letu nas je prezgodaj zapusti I Tomaž Homar St. Delo in trpljenje je bilo tvoje življenje. Prezgodaj te je iz naše sredine vzela usoda. Ostala je praznina, tišina in bolečina. Zahvaljujemo se vsem, ki so nam stali v teh težkih trenutkih ob strani in nam izrekli ustna in pisna sožalja. Prav tako se zahvaljujemo gospodu kaplanu domžalske župnije in bratrancu gospodu Hočevarju za cerkveni obred in besede slovesa. Najlepša hvala gospodu dr. Hacetu, pevcem okteta Pirnat, gospodu Končanu za besede slovesa, trobentaču, delovnim organizacijam in vsem, ki ste ga obdarovali s cvetjem in ga spremljali na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Umri je naš dobri mož in atek Martin Andrejka iz Šentvida pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, podjetjem AMZ Slovenija, RTV Slovenija, ZD Lukovica, SYMPEX Domžale, HELIOS Domžale, KOTO Ljubljana in AMD Lukovica za izražena sožalja, darovano cvetje, svece in svete maše. Zahvaljujemo se Občinski gasilski zvezi in vsem gasilskim društvom za številno udeležbo, posebno gasilcem iz Prevoj za vođenje pogreba. Hvala g. župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem iz Lukovice in cerkvenim pevcem iz Šentvida za zapete žalostinke. Hvala g. Sandiju Rihtarju za poslovilni govor ter g. Marjanu Trobcu za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremli na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V SPOMIN 7. maja bo minilo žalostno leto, ko nas je zapustila naša draga mama Frančiška Drobne iz Krašnje 12 Vsem, ki se jo spominjate, iskrena hvala! Vsi njeni Sporočila /lamnik 23 ZAHVALA Umri je naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Franc Lebar iz Moravč, Partizanska c. 9 Ob boleći in prerani izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ter vsem, ki so mu kakorkoli pomagali ob njegovi bolezni, posebno še dr. Farkasu, dr. Džuriću in Bronki Kos. Prav tako se zahvaljujemo /.a izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, govornikoma, pevcem, praporščakom in (uretu za zaigrano Tišino. Vsi njegovi Tvoj korak je obstal, tvoj lepi glas je onemel, zdaj v grobu mirno spiš, na naš klic se ne zbudiš - ali v našem srcu za vedno živiš. V SPOMIN 12. aprila je minilo letodni, odkar nas je nepričakovano in za vedno zapustil naš ljubi mož, ati, brat in zet Janez Kosec obrtnik iz Mengša Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. S tiho bolečino v srcu Vsi njegovi Čeprav te smrt je iz sredine naše vzela, še vedno te Ijubezen v naših srcih bo grela. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, ko nas je tako nenadoma zapustil naš nepozabni mož, ata in brat Janko Veit Hvala vsem, ki se ga s hvaležnostjo spominjate in postojite pri njegovem grobu. Vsi njegovi ZAHVALA Umrla je naša draga mama Marija Dime roj. KRALJ, s Podšumberka V žalosti ob slovesu od naše mame se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izražena sožalja, za lepo cvetje, darovane maše in svece. Posebna hvala bližnjim sosedom, ki so nam v težkih urah pomagali in nam stali ob strani. Globoko zahvalo smo dolžni dr. Cerarju za dolgoletno zdravljenie in dr. Zajčevi za skrb v zadnjem letu. Hvala g. kaplanu za fep pogrebni obred in ihanskim pevcem za občuteno zapete pesmi. Hvaležni smo vsem, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V štiriinosemdesetem letu starosti nas je zapustila draga sestra in teta Minka Roje iz Radomelj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, darove za svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Ani Krušič za skrb ob njeni bolezni, gospodoma župnikoma za opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsi njeni Ljubila si življenje, ljubila si svoj dom, a tiho in brez slovesa si odšla v večni dom. V domu našem je praznina, a v srcih bole-čina. ZAHVALA V šestdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila naša dobra in draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Ivanka Zajee iz Zavrha pri Trojanah Ob boleči in prerani izgubi se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala gospe Nadi Smrkolj za lajšanje trpljenja. Hvala pevcem LIPA in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA Umrla je naša draga nepozabna mama, babica, prababica, teta in tašča Marija Habjan rojena Orel, Mesrkova mama iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, svece, darove za cerkev in svete mase in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Svoljšku in sestri Bredi Kavka za zdravljenje in obiske na domu. Iskrena hvala župniku g. Perčiču za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se Oktetu bratov Pirnat in cerkve-nemu zboru za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Umri je moj dragi mož, brat in stric Viktor Urbanija p. d. Kižev Dore iz Dol pri Krašcah Zahvaljujem se sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, maše in za pisna ter ustna sožalja ter Društvu multipleks skleroze za denarno pomoč. Iskrena hvala g. Milanu Brodarju za besede slovesa, gospodoma Viktorju Primožiču in Miru Šlibarju pa za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili v prerani grob. Žalujoča žena Milka Urbanija Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite. V SPOMIN Minilo je žalostno leto, odkar je kruta usoda iztrgala iz naše srede dragega Pavla Puntarja iz Trzina Pogrešamo Te vsi Tvoji, ki si jih imel rad. Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate svece. Hvala! Vsi njegovi Zdaj /scem te na cestah nepoznanih, strmim v obraze neprijazne, tuje in mi hudo je. Ko pa je najhuje, te najdem v svojih sanjah pokopanih. (M. Kačić) ZAHVALA Umri je moj dobri mož in skrbni ati Jože Iglič Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, soclelav-cem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, svece, denarno pomoć in svete maše. Hvala podjetju NAPREDEK DOMŽALE za vso pomoč in gospodu Šešku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tuđi Vanjinim in Jasmininim sošolcem in sošolkam ter razrednikoma. Zahvaljujem se gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste ga pospremili n<> njegovi zadnji poti. Spoznali smo, kako radi ste ga imeli, Žalujoča žena Nada z otroki Človekovi dnevi so kakor trava, tako vzeveti kakor cvetica na polju, komaj veter vanjo zaveje, je že ni več. V SPOMIN Letos mineva četrto leto, odkar nas je zapustil naš dragi sin Iztok VVeindorfer Čeprav se naše roke več ne ujamejo in so se naši glasovi izgubili v daljavi, ostajaš v nas za vedno zapisan. Vsi njegovi Tam ni trpljenja, tam ni bolečin, le vedno prisoten je ostal spomin... ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi drage žene in mame Marije Sustersie iz Domžal se iskreno zahvaljujeva vsem, ki ste nama pomagali, jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, osebju UKC Ljubljana ter osebju in stanovalcem Doma upokojencev Domžale za vso nego in pomoč, vsem sorodnikom in znancem, ki ste nama stali ob strani v teh težkih trenutkih, posebno družini KOŠMERLJ, kolektivoma METALKA COMMERCE VIŽMARJE in VAR- NOST MENGEŠ. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Anton in sin Andrej ter drugo sorodstvo ZAHVALA Nepričakovano nas je za vedno zapustila naša dobra mama Marija Lebenienik roj. Levec iz Javorja Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, nam v težkih trenutkih stali ob strani in nas tako številno spremljali na njeni zadnji poti. Posebna zahvala g. Cirilu Smrkolju za poslovilne besede, pevskemu zboru Lipa iz Trojan za zapete žalostinke in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Ljubil si življenje, ljubit si družino, ljubil srčno si svoj dom, a kljub temu v velikih bolečinah si nas pustil same in odšel v večni dom. ZAHVALA Umri je naš mož, oči in ata Ivan Rode, st., p. d. Kordinov s Škrjančevega 6 Ob tako prerani in težki loćitvi se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom, ki ste nam vsestransko pomagali v času njegovega trpljenja in prezgodnje ločitve. Hvala dr. Gorsku in sestri Bredi za požrtvovalnost in pomoč, sorodnikom in znancem za cvetje, svece in svete maše ter gospodu župniku, Radomeljskim pevcem in vsem, ki ste se prišli poslovit od njega in ga pospremili k večnemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala! V žalosti: žena Ani, sinovi Marko z družino, Rafko in Ivan Dne 19. mare a 1992 nas je v sedemdesetem letu starosti zapustil Štefan Koprivšek, st. iz Soteske pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sovaš-čanom za ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, za svete maše in darove za cerkev. Hvala delavcem pedjetja TERMIT, pevcem, godbi, upokojen- cem, govornikoma za poslovilne besede in g. župniku Primožiču za opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoča žena Ivanka in sinovi Kaj mislimo učenci o obisku staršev pri pouku Dne 21. marca 1992 smo na OŠ Radomeljske čete v Preser-jah na široko odprli vrata star-šem, ki bi radi videli, kako se učimo in delamo, raziskujemo, se zabavamo, kako preživljamo čas v soli. Kako smo se počutili in kaj si želimo, boste izvedeli, če preberete naša razmišljanja. - Bilo je zelo lepo. Živahno je bilo in ure so minile en, dva, tri. S starši bi šli lahko skupaj v gozd in bi ho-dili ure in ure... BOŠTIAN - Bila sem sproščena in vesela, čeprav mojih staršev ni bilo. Vesela sem bila, da sem zaigrala staršem svojih sošol-cev. Med njimi sem se poču-tila tako, kot bi prišla tuđi moja mama. LIDIjA - Zelo mi je bilo všeč, ker so starši z zanimanjem gledali. Na začetku sem imela malo treme, a sem se kmalu privadila. Imeli smo se prije tno. VANJA - Prvo in drugo uro me je bilo malo strah. Zadnjo uro, ko smo delali vrtavko, pa sem se sprostil. Jakih dni si še želim. Starši bi nas lahko obi-skali pri telovadbi. ANDREI - Ko sem nastopala, mi je zmanjkalo besed. Kljub temu si še želim takih dni. VESNA - Všeč mi je bilo, ko so prišli starši. Še en tak dan bi s starši rada preživela v telo-vadmci. SAŠA - Bilo me je strah, ker sem mislila, da ne bom znala na-stopati pred starši. Najbolj všeč mi je bila vrtavka. Će bi imeli še tak dan, bi skupaj Ideološko obremenjena imena V zadnji številki Slamnika je bilo precej prostora odmerje-nega polemiki o ustreznosti in upravičenosti občinskega odio ka o preimenovanju ulic v naši občini. Čudno pri tem je, da se je polemika razvnela sele po sprejetju odloka v skupščini in da jo vodijo poslanci, ki so sodelovali pri odločanju. Vo-livci bi od njih namreč pričako-vali, da si mnenja in stališča pridobijo pred zasedanjem skupščine. Pa čeprav tuđi z an-ketami, dasi tuđi taki podatki nišo verodostojni, še zlasti, če so ankete narejene nestro-kovno in površno. Tuđi v članku (se strinjate s preimenovanjem ulic) me moti poda-tek oziroma razlaga, da so vprašali 100 anketirancev ter da so rezultati dovolj zgovorni, kajti 77% občanov se strinja s preimenovanjem. Lahko da se strinjajo, podatki pa nišo zgovorni, ker se ne moremo stri-njati, da imajo Domžale le 100 občanov. Ampak to le mimo-grede. Iz omenjenih člankov je razvidno, da pri občinski skupščini deluje komisija, ki usmerja aktivnost pri odpravljanju ideološko obremenjenih imen ulic, krajev in ustanov. Menim, da v sklop ideološko spornih imen lahko prištevamo tuđi tujke. Sprejemanje tujk namreč hudo žali narodov ponos. Pri nas pa smo priča pravi poplavi uporabe anglicizmov. Razcvet podjetništva je v naši občini še posebej občuten. Pri registraciji podjetja je treba se-veda predložiti tuđi ime, naziv podjetja. Torej nam našo izbiro nekdo dovoli, potrdi. Pa ven-dar. Sredi svobodne, samo-stojne in neodvisne Slovenije, kot radi s ponosom ponavljamo, imamo podjetja z nazivi kot: TEN TOURS; AICO SHOP; COLOR PHOTO; SYMPEX; BE-AUTY HAIR; CAFFE; CLIP CLUB EXOTIC; PRODUCTA; PARADISSO itd., če zaradi omejitve dolžine člankov ome-nim le nekatere iz dolgega sez-nama podobnih cvetk, razcve-tenih v demokratični pomladi. Pri tem je treba še dodati, da lastniki takih podjetij sploh še nišo tujci in tuđi njihove usluge ne uporabljajo tujci, ampak naši, domaći, slovenski Ijudje. Splošno je znano, da znamo v naši občini prisluhniti filozofiji tržne logike in sproščeni pobudi posameznikov. S tem pa žal tuđi za uporabljanje in sprejemanje tujk. Če je to za naše okolje res povsem sprejemljivo, bi veljalo pritrditi tištim, ki se ne strinjajo s preimenovanjem ulic, ker je to nesmotrno ali vsaj preuranjeno. Kaj kmalu se namreč lahko oglasijo »evropsko usmerjeni« občani, ker jim ne ustreza, da je sedež njihovega podjetja v kraju ali ulici z do-mačim, slovenskim imenom. ANICA DUH s starši lahko igrali med dvema ognjema. URŠA - Počutil sem se razigrano in delavno. Želei bi, da bi bili starši z nami v telovadnici. IGOR - Bilo me je strah, da ga ne bi kaj polomil in bi se mi sme-jali. ALEŠ - Bilo mi je všeč, ker so ure hitro minile. Želim si še veliko takih dni. BARBARA - Zelo mi je bilo všeč. Po prvih dveh delavnih urah se je malica prilegla. ALEŠ - Najbolj všeč mi je bilo pri naravi. Čisto malo me je bilo strah. Želim si še več takih dni. NINA - Pred nastopom me je bilo malo strah. Želim si, da bi imeli čimprej spet tak dan. SAMO UČENCI 4.b razreda OŠ RADOMELJSKE ČETE PRESERJE SLAMICA Gre zd :wo membnejša korekcija postave, saj pri deset do pet-najstkratnem obisku izgubimo vsaj dve konfekcijski številki. Postavo udeleženca programa računal-niško analizirajo. To zvrst motorizirane gimnastike priporočamo Ijudem, ki ne smejo ali ne morejo delati napornih vaj. Pfi vajah nam ni potrebno vložiti nobenih posebnih naporov, miže delajo namesto nas. Miže, boste rekli, imamo vsi doma. Da, res imamo navadne, kuhinjske, jedilne, pa klubske, miže v salonu SLENDER YOU pa so motorizirane, digitalno vodene miže, na katere se uležemo in potem na vsaki izmed šestih ostanemo deset minut. Celoten potek traja eno uro in pet minut, kar zadostuje oz. nadomešča sedem ur telovadbe v te- Naročanje je telefonsko (061) 712-538 ali osebno na Ljubljanski 45. Da si boste laže predstavljali, kako poteka vsa stvar, si oglejte spodnje predstavitvene slike. TAT)ANA SIVEC STRMŠEK /famnik Slamnik je glasilo občine Domžale in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 šte-vilka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Glasilo izhaja mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Stane STRAŽAR, glavni in odgovorni urednik • lurij BERLOT, Slovenska ljudska stranka • Franc CERAR, neodvisni • Martin GROŠELI, Liberalno demokratska stranka • lane* HRIBAR, Slovenska ljudska stranka • Igor UPOVŠEK, SDP - Socialdemokratska prenova • Ada LOVŠE, Socialistićna stranka • Cveta ORAŽEM-ZALOKAR, Socialdemokratska prenova • Bogdan OSOLIN, Slovenski kršćanski demokrati 9 Milan PIRMAN, Liberalno demokratska stranka 0 lanez STIBRIČ, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka • Matjaž VOVK, Slovenska demokratična zveza - Narodna demokratska stranka. 9 Glavni in odgovorni urednik Stane STRAŽAR, tel. 711-832. • Tehnični urednik Janezl DEMŠAR. • Glasilo izhaja v nakladi 16.000 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise (osmrtnice, zahvale, oglase, razpise in objave) oddajte! v tajništvo predsedstva Skupščine občine Domžale, Ljubljanska ul-69/1. Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Glasilo je na podlagi sklepa Izvršnega sveta Republike Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.