305ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Hercegovine. Knjiga je prva zgodovinska {tudija, ki bralcu ponuja celovit pregled politi~nega razvoja
Bo{njakov v ~asu 40 letne avstrijske uprave. Upati je, da bo pri~ujo~e delo izzvalo pozornost ne le
strokovne, temve~ tudi {ir{e javnosti, tako v Bosni in Hercegovini, kot tudi drugod.
M i l a n  L i k i ~  G u ~ e k
Stari krajepisi Istre. Zbral in uredil Darko Darovec. Koper: 1999. 292 strani.
V zbirki “Knji`nica Annales Majora” je v Kopru iz{la zajetna publikacija, ki so jo izdali Zgodovinsko
dru{tvo za ju`no Primorsko, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e Republike Slovenije v Kopru in Pokrajin-
ski muzej Koper.
O zgodovini Istre imamo namre~ v latin{~ini, italijan{~ini in nem{~ini napisanih precej zanimivih del
starej{ega datuma, ki so razen za redke strokovnjake, ostala precej neznana. Sedaj pa imamo pred seboj
prevode v sloven{~ino. Dvanajst krajepisov Istre je izpod peresa 12 razli~nih avtorjev, ki so jih ti napisali
med 15. in 18. stoletjem, nekateri od teh so bili sicer ‘e objavljeni, vendar ob razli~nih prilo‘nostih,
medtem ko so tu zbrani na enem mestu in zato tudi primerljivi med seboj. Najve~ja odlika sedanje izdaje
pa je prav gotovo dejstvo, da so tekstom dodane kriti~ne opombe in da vsak tekst uvaja biografija avtorja
teksta. Lahko bi rekli, da velja za vse avtorje nekak{na skupna zna~ilnost, da nam Istro predstavljajo z
zgodovinskega, geografskega, etnografskega, v~asih tudi z gospodarskega in voja{kega stali{~a. Posa-
mezni predstavljeni starej{i pisci so bili ve~krat premalo kriti~ni do starej{ih t. j. anti~nih in srednjeve{kih
tekstov, ki jih enostavno prepisujejo, drugi npr. ne lo~ijo mest in trgov, skoraj vsi omenjajo kraje, ki jih ni
ve~, tako da so imeli prevajalci in avtorji opomb zahtevno delo. Iz italijan{~ine je tekste prevedla Vida
Gorjup Posinkovi}, iz latin{~ine Pavel ^e{arek, iz nem{~ine pa Eva Holz.
Vpra{anje prevajanja osebnih in krajevnih imen je v publikaciji re{eno tako, da so latinska imena
poslovenjena, italijanska in nem{ka osebna imena pa v ve~ini ohranjena v izvirni obliki (razen zelo
uveljavljenih slovenskih oblik), medtem ko imamo pri krajevnih imenih sodobno poimenovanje in v
opombi opozorilo na izvirno obliko.
Velike zasluge za izid publikacije ima nedvomno Darko Darovec kot urednik, sicer pa so pisci
‘ivljenjepisov {tirje, od teh je Darko Darovec prispeval devet ‘ivljenjepisov, deset tekstov je opremil s
kriti~nimi opombami, napisal pa je tudi uvodno besedo k celotni publikaciji. Eva Holz je prispevala
Valvasorjev ‘ivljenjepis, prevedla iz nem{~ine precej obse‘en tekst iz Valvasorjeve Slave in k temu
napisala kriti~ne opombe. Salvator @itko je predstavil ‘ivljenjepis Pietra Coppa in napisal kriti~ne opombe
k njegovemu tekstu, medtem ko je Ivan Markovi~ napisal ‘ivljenjepis Petra Pavla Vergerija starej{ega.
Pisci originalnih tekstov izhajajo ve~inoma iz romanskega govornega obmo~ja, nekateri med njimi pa
so tudi bivali na ozemlju bene{ke Istre, ki so jo zato precej dobro poznali, izjema je Valvasor, ki je pisal v
nem{~ini in ki Istre verjetno osebno ni posebej dobro poznal. Teksti so v knjigi razporejeni kronolo{ko.
V prvi polovici 15. stoletja je nastal kraj{i tekst z naslovom Mesto Koper (De urbe Justinopolis),
velikega humanista, Petra Pavla Vergerija st., rojenega v Kopru. Ta nastanek Kopra in nekaterih drugih
mest povezuje z legendo o Argonavtih, kar zasledimo {e pri nekaterih drugih piscih. Naslednji veliki
humanist Flavij Blond Forlijski (ker je bil doma iz Forlija), sicer avtor razli~nih zgodovinskih del, je 1453
objavil delo Italia illustrata, iz katerega si tukaj lahko preberemo odlomek z naslovom Istra – opis enajste
pokrajine Italije. Po njegovem naj bi bil Koper po nastanku prvo mesto v Istri, omenja pa {e druga mesta
kot Izolo, Piran, Umag itd. Na nekatere neto~nosti (npr. da je sv. Hieronim avtor slovanske pisave)
opozarja D. Darovec v opombah.
Znani pisec ob{irnega Dnevnika (58 zvezkov), po rodu Bene~an, Marino Sanudo, je napisal tudi
Potopis po Istri (Itinerario per la Terraferma veneta, 1483), katerega odlomek nam popisuje Koper, Piran,
Pore~, Pulj, Labin itd. Pri opisu Labina med drugim beremo: “Tu so sami Slovani in ne znajo latinsko, kar
me je zelo presenetilo; obla~ijo se v sivo, imajo svet, ki {teje 24 ~lanov...”, sicer pa omembe slovanskega
prebivalstva v objavljenih tekstih niso prav pogoste.
@ivljenje in delo Pietra Coppa nam predstavlja S. @itko. Coppo je bil po rodu iz Benetk, vendar se je
kasneje naselil v Izoli, postal izolski me{~an in se kmalu uveljavil v javnem ‘ivljenju, poleg tega se je
306 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
posve~al geografskim in zgodovinskim raziskavam, znan pa je tudi kot kartograf. Prav njegove geo-
grafske karte veljajo za najbolj{e v svojem ~asu. Predstavljeni nekoliko dalj{i tekst O polo‘aju Istre (Del
sito de Listria) je bil prvi~ objavljen leta l540. Poleg bene{ke Istre in sicer obalnega dela in notranjosti,
predstavlja tudi habsbur{ki Trst. Tudi Coppo je nekatere opise starej{ih avtorjev uporabil premalo kriti~no,
na kar je @itko v obse‘nih opombah posebej opozoril, zlasti na pripoved o Argonavtih in Kolhijcih, na
lokacijo Nezakcija, na nekatere nepravilnosti v zvezi s hunskimi vdori itd. Kot nekateri drugi, je tudi
Coppo mejo Istre na severu postavil na Timav, zanimiv je opis solin, zlasti pa vrsta raznih ve~jih in manj{ih
krajev, ne le Milj, Kopra, Pirana, Izole, ampak tudi Vrsarja, Rovinja, Pore~a, Pulja itd.
Naslednji avtor, ki je ustvarjal v 16. stoletju in je bil po rodu Piran~an je Janez Krstnik Gojnej, slavni
zdravnik, simpatizer protestantov, ki je zaradi tega bil tudi pregnan z bene{kega ozemlja in je potem ‘ivel
na Nem{kem. V 16. stoletju je nastala njegova knji‘ica O legi Istre (objavljena 1722 na Nizozemskem),
kjer je prikazal meje Istre, anti~na in sodobna mesta celotne Istre, istrske u~enjake in {e kaj. Precej{en
poudarek je na anti~nem obdobju, opi{e pa tudi sodobni ~as, vendar razlik med oppidum in civitas ne
upo{teva dosledno. Biografsko ga je predstavil in tekst opremil z znanstvenim aparatom Darko Darovec.
Pismo o Istri, avtorja Ludvika Vergerija, je resni~no nastalo kot pismo, ki ga je avtor napisal na
pro{njo Sebastijana Münstra, ‘idovskega profesorja na Univerzi v Baslu, ki je prestopil v vrste protestan-
tov, sicer pa je bil znan kot kartograf in izdajatelj “Cosmographie Universale”, kjer je bil objavljen
Vergerijev tekst o Istri. Tudi Ludvik Vergerij je bil protestant, kakor njegova strica koprski {kof P. P.
Vergerij ml. in puljski {kof I. K. Vergerij. S pripadnostjo reformaciji je morda mogo~e pojasniti dejstvo,
da je v starej{ih objavah tega pisma izpu{~en tisti del, kjer Ludvik Vergerij s ponosom pi{e o obeh svojih
stricih. Sicer pa je sam tekst kratek in dokaj realisti~en.
Za enega najbolj{ih opisov Istre, ki je nastal v 16. stoletju, velja delo Leandra Albertija iz Bologne.
Pomembno je tudi zato, ker navaja vire, ki so bili kasneje izgubljeni, posebnost njegovega dela so podatki,
ki so mu jih posredovali lokalni izobra‘enci. Tukaj je objavljen tekst z naslovom Istra – devetnajsta
pokrajina Italije (odlomek iz Descrittione di tutta Istria). Avtor se poka‘e kot dober poznavalec anti~nih
piscev, pa tudi sodobnikov. V svoje delo, kjer je mogo~e najti zanimive opise krajev, tako bene{ke kot
avstrijske Istre, je vklju~il tudi podatke o gospodarstvu (vinogradni{tvo, oljkarstvo, solinarstvo) in vrsto
zgodovinskih podatkov.
17. stoletje zastopa Kopr~an Nicolo Manzuoli z dalj{im tekstom Novi opis Istre, ki je odlomek iz
bogatega krajepisnega dela Nova descrittione dell’ Istria (1611). V odlomku se ponovijo nekateri podatki,
ki so jih zasledimo tudi pri starej{ih piscih (bitka pri Nezakciju, vdor Hunov, Otokar Premisl, oglejski
patriarhi v Istri, odnos do Benetk, Trst v boju z Bene~ani, bene{ke vojne itd. Najdemo pa tudi opise
istrskih krajev, obi~ajev, no{e ter veliko slikovnega gradiva.
V 17. stoletje spada tudi prispevek Luca da Linda Odlomek o Istri iz Splo{nih in podrobnih zapisov
in opisov sveta (1655). Poleg geografskih in etnografskih podatkov, je podana {e upravna ureditev Istre.
Zanimiva se zdi naslednja ugotovitev “Istrani so zelo prijazni, dobro govorijo slovanski in italijanski jezik,
tako da uporabljajo enega in drugega, kar velja predvsem za prebivalce ob morju, ki se pogovarjajo
predvsem z Italijani”.
Prav tako 17. stoletju pripada Baldassare Bonifacio, pesnik in prvi rektor Akademije bene{kih
plemenita{ev ter ~lan mnogih drugih akademij, od 1636 je bil tudi koprski {kof. Spis Potovanje od Kopra
do Pirana, ki je tu objavljen, je iz njegove rokopisne zapu{~ine. Pi{e med drugim o gradnji hi{, cest, {tevilu
prebivalcev Kopra, ki jih oceni na okrog 3000 v svojem ~asu, o koprski akademiji, stolnici, v zvezi s
Piranom razpravlja o izvoru imena, tudi tu govori o {tevilu prebivalcev in to {tevilo primerja s Koprom.
Biografske predstavitve in iz~rpne opombe vseh zadnjih petih avtorjev je prispeval D. Darovec.
Najbolj poznan avtor 17. stoletja je nedvomno Janez Vajkard Valvasor, ki je za razliko od ostalih pisal
v nem{~ini. Iz Valvasorja so o Istri bili doslej prevedeni le posamezni odlomki. Za to publikacijo je Eva
Holz napisala Valvasorjevo biografijo s podatki o njegovem delu, izbrala in prevedla iz njegove Slave
(1689) ob{irne opise Istre, ki jih doslej v sloven{~ini nismo imeli in jih opremila z opombami. Tu je
tematika zelo razli~na (o gospodarski dejavnosti, vaseh in mestih, gradovih, starih prebivalcih Istre,
jeziku). Med drugim Valvasor omenja, da Istrani govorijo dva jezika, prvi je istrski (!), ki je podoben
dalmatinskemu, drugi pa italijanski, vendar popa~en. Pi{e tudi o vra‘everju, poro~nih obredih, navaja
pregled pi~enskih {kofov, pri pisanju so mu bili v pomo~ odgovori ‘upnikov, ki jih je dobil na svoj
vpra{alnik. Samo tekst o Valvasorju, prevod njegovega dela in opombe obsegajo preko 100  strani.
307ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 2 (119)
Zadnji predstavljeni avtor spada ‘e v za~etek 18. stoletja. Gre za Giovannia Battista Polceniga, ki nam
ga je predstavil D. Darovec. Polcenigo je bil po rodu iz Trevisa in je v slu‘bi Benetk opravljal visoke
voja{ke funkcije. V njegovem Poro~ilu o stanju in potrebah Kopra (1701), ki je nastalo po nalogu
bene{kega senata, je opis obrambne usposobljenosti istrskih mest (Koper, Milje, Piran, Novigrad, Pore~,
Pulj), navedeni so celo seznami bronastega topni{tva v Kopru, bakrenih in ‘eleznih topov v Miljah,
seznam artilerije v Rovinju ter ves manjkajo~i material. Pisec o~itno ni bil najbolj zadovoljen z obrambno
usposobljenostjo istrskih mest.
Knjiga, ki jo imamo pred seboj je rezultat dveh raziskovalnih projektov pri Znanstveno-raziskovalnem
sredi{~u Republike Slovenije v Kopru, nosilka prvega (Mediteranske gospodarske panoge severne Istre)
je Eva Holz, nosilec drugega (Civilizacijsko-kulturna podoba slovenske Istre) pa Darko Darovec. Projek-
ta sofinancirajo Ministrstvo za znanost in tehnologijo in Ministrstvo za kulturo ter Mestna ob~ina Koper,
k izidu knjige pa so pripomogli {e drugi sponzorji. Nenazadnje je treba poudariti, da je publikacija zelo
lepo opremljena z vrsto zanimivih ilustracij in kart starej{ega datuma, dodan je seznam virov in literature
o zgodovini Istre, knjiga ima tudi povzetka v italijan{~ini in angle{~ini.
O l g a  J a n { a - Z o r n
Zora Torkar, “Be`i Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud’ Kamniku gliha ni~ ni”. Najpremo`nej{i
me{~ani Kamnika v drugi polovici 19. stoletja. Kamnik: Kulturni center, 1996. 187 strani.
Marija Klob~ar, Kamni~ani. Med izro~ilom in sodobnostjo. @ivljenje kamni{kih me{~anov od
leta 1880 do druge svetovne vojne. Ljubljana: Zalo‘ba ZRC, 1998, 263 strani.
V kratkem ~asovnem razmaku sta iz{li dve deli, v katerih avtorici obravnavata podobno tematiko
vezano na razkrivanje socialne strukture v me{~anski dru‘bi mesta Kamnika v drugi polovici 19. in na
za~etku 20. stoletja. Ker gre za dva razli~na pristopa in dve razli~ni metodi raziskave imamo prilo‘nost
primerjalne {tudije obeh del. Zgodovinarka Zora Torkar je sku{ala z zgodovinsko metodo obdelati najpre-
mo‘nej{e me{~ane Kamnika v drugi polovici 19. stoletja ter orisati njihov status, navade, obi~aje in na~in
‘ivljenja. Drugo pot je ubrala etnologinja Marija Klob~ar, ki je z upo{tevanjem etnolo{kega pristopa
nameravala izdelati celovito etnolo{ko podobo nekega kraja pri nas, pri ~emer je kmalu pri{la do spoz-
nanja, da je Kamnik nekaj posebnega, nekaj, kar {e vedno zaznamuje samobitnost mesta. Obe {tudiji sta
nastali neodvisno druga od druge, se dopolnjujeta, ve~krat prekrivata, pa tudi razhajata. V podrobni oceni
bom sku{al na to opozoriti.
Torkarjeva poudarja, da je ponovno poraslo zanimanje za vsakdanje ‘ivljenje na{ih prednikov. V sredi{~u
pozornosti je zopet ~lovek kot tak: navade, vloga v dru‘bi, njegovo mi{ljenje in vedenje ter zanimanje,
Opredelila se je za obravnavo najpremo‘nej{ih kamni{kih rodbin, ki sicer predstavljajo le okoli 5–8 %
celotnega prebivalstva. Metodolo{ko se je odlo~ila za vzor~no raziskavo in je izbrala le 60 najpremo‘nej{ih
rodbin. Zanima jo predvsem izvor njihovega premo‘enja: ali so ve~ dohodka pridobili od zemlji{ke posesti
in drugih nepremi~nin, ali je pri njih prevladovala posebna dobi~konosna gospodarska dejavnost.
Pri Klob~arjevi gre za {tudijo o genezi in identiteti t.i. purgarstva. Zaradi purgarskih pravic se ji je zdel
Kamnik {e posebno privla~en in vreden podrobnej{ega raziskovanja. Purgarstvo namre~ tvori specifi~no
identiteto mesta in je mo~no navzo~e v njegovem samozavedanju. Zato je tradiciji zavezanemu purgarstvu v
raziskavi namenjen sorazmerno ve~ji dele‘, kot ostalim slojem prebivastva, tujcem, inteligenci, slu‘kinjam,
delavcem, reve‘em. Vendar je tudi te sloje vklju~ila do te mere, kolikor je bilo potrebno za razumevanje celote.
^asovno se je Torkarjeva omejila na drugo polovico 19. stoletja, medtem ko je ~asovni razpon
Klob~arjeve precej {ir{i, saj sega od leta 1880, ko je bila s predrtjem Klanca simboli~no zabrisana pregrad
med Mestom in najbogatej{im predmestjem [utno ter pri~etkom druge svetovne vojne.
Prostorski okvir se je v obeh raziskavah izkazal za ustreznega. Kamnik je po mnenju obeh avtoric
dovolj majhen, da je obvladljiv in dovolj raznolik, da poleg socialne in profesionalne razslojenosti omogo~a
opazovanje prostorske diferencijacije. Prostorska raz~lenjenost na mesto, stara predmestja ter nova pred-
mestja priklju~ena sredi 19. stoletja, ponuja zelo podrobno opazovanje posami~nih mikro obmo~ij in
razmerji med njimi. Prav njegova majhnost hkrati omogo~a, da je njen posameznik dovolj viden.
K tak{nemu pristopu so obe avtorici usmerjali tudi viri, ki sta jih pri raziskovalnem delu uporabljali.